6USIIOTEKSTIIME TOVARNE NOVO MESTO NOVOTEKS ŠTEVILKA 12 LETO XIV DECEMBER 1986 VSEM ČLANOM DO NOVOTEKS IN VSEM POSLOVNIM SODELAVCEM ŽELIMO SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO IZDAJATELJSKI SVET Neubrani interesi tekstilcev Pripravljen je skupni program proizvodnje, nadomeščanja uvoza in povečanja izvoza tekstilne in oblačilne industrije Jugoslavije do leta 1990 oziroma do leta 1995, ki ga bodo najprej temeljito proučili v splošnem združenju tekstilne in oblačilne industrije Jugoslavije in njenih telesih. Program tekstilne in oblačilne industrijeje v mnogočem specifičen že zaradi panoge same, za kateroje značilno, da že vrsto let izvaža v veliko držav sveta. Tekstilna industrija je vezana tudi na vrsto drugih industrijskih panog, od kemijske industrije pri proizvodnji umetnih vlaken, strojegradnje (glede opreme in nadomestnih delov) do agrokompleksa zaradi pridobivanja volne, lana in konoplje. Tako jeskupniprogram naravnan k uresničitvi dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, utrjuje pa tudi cilje na ravni reproverige glede rasti proizvodnje, zaposlenosti, produktivnosti, nadomeščanja uvoza in povečevanja izvoza. Po analizi o možnostih dolgoročnega razvoja tekstilne in oblačilne industrije Jugoslavije naj bi skupni izvoz tekstilne industrije leta 1990 znašal 1,4 milijarde, 1995. leta 2,2 milijarde dolarjev, leta 2000 pa okrog 3,2 milijarde dolarjev. Hitrost rasti izvoza je do leta 1990 nekoliko upočasnjena, ker tekstilci nekaj zadnjih let, ne le po svoji krivdi, niso izvažali toliko, kot bi lahko. Če navedemo še nekaj številk, bo letna stopnja rasti proizvodnje do leta 2000 znašala za celotno ponudbo tekstilne in oblačilne industrije 4,5 odst., prodaja na domačem trgu bo večja za 2,7 odst., izvoz se bo povečeval za 7,9 odst., na konvertibilno področje za 10,7 odst. letno, v države v razvoju za 7,6 odst. in v socialistične države za 5,5 odst. Konvertibilni devizni priliv bo leta 1990 znašal 16,2 odstotka, leta 1995. 21,9 odstotka in v letu 2000 26,8 odst. Organizacije združenega dela, katerih devizni priliv je v skupnem prihodku manjši od jugoslovanskega povprečja v dejavnosti, bodo morale s svojimi programi izvoza in konkretnimi izvoznimi pogodbami potrditi, da bodo dosegle to povprečje. Samo tako se bodo namreč lahko vključile v skupni program in izkoriščale razne sistemske ugodnosti. Tiste organizacije združenega dela, ki pa dosegajo višji devizni priliv v skupnem prihodku, ali za določeno proizvodnjo vsaj enak priliv, pa bodo lahko pristopile k skupnemu programu že s tem, da bodo zagotovile letno rast izvoza, kot jo predvideva skupni program. Zanimiv je način, kako bodo pripravljalci programa ugotavljali, katera organizacija združenega dela se lahko vključi v uresničevanje skupnega programa. V študiji o možnostih razvoja tekstilne reproverige v Jugoslaviji do leta 1995 in leta 2000 smo zasledili, da je prvi kriterij stopnja rasti proizvodnje. Tako naj bo proizvodnja konfekcije povprečno naraščala za 3,4 odst., letno, trikotaže za 4,4, prediva za 3,7, tkanin za 4,2 in umetnih vlaken za 4,3 odst. Leta 1990 naj bi v konfekcijski industriji izdelali za 456 milijonov kvadratnih metrov izdelkov, 37.000 ton trikotaže (brez nogavic in pozamenterije), 257 tisoč ton prediva brez trdih vlaken in 211 tisočtonumetnih vlaken.Očitneje bilo pripravljalcem skupnega programa najbolj pomembno, za koliko se bo povečala proizvodnja, pa tudi zaposlenost, izvoz ni ravno na prvem mestu, o kakšni visoki kakovosti izdelkov pa v programih ni nič posebej naglaše-nega. V skupnem programu tekstilne industrije je predvideno, da bi se število delavcev povečalo karza 15 tisoč. V Sloveniji tekstilci ne nameravajo zaposlovati več kot 1 odst. novih delavcev, nameravajo pa doseči večjo učinkovitost z modernizacijo, ki bi morala zaposlovanje celo zmanjšati. Celotni projekt naj bi stal 965 milijonov dolarjev, svetovna banka pa naj bi od tega prispevala 300 milijonov dolarjev. Vsa ostala sredstva bo torej treba najti doma, kar nikakor niso mačje solze. V predlogu družbenega plana za tekoče srednjeročno obdobje je bilo predvideno, da bi delovne organizacije kar 60 odst. akumulacije namenjale za skupne programe, kar je predvsem med večjimi izvozniki povzročilo veliko razburjenje. Andrej Miklavčič, pod- predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, je na koordinacijskem odboru Slovenije dejal, da skupne programe obravnavamo kot enega od elementov, ki naj pomagajo bolj integrirati jugoslovansko gospodarstvo. Ti skupni programi so dejstvo, zato je razprava o njihovi potrebnosti skoraj odveč, z njihovim nastankom pa seje začel rušiti enoten gospodarski sistem, saj imajo skupni programi ugodnosti, kar povzroča diferenciacijo pri možnostih poslovanja, to pa v Gospodarski zbornici Jugoslavije ocenjujejo kot negativno dejstvo. Skupnih programov je v nastajanju že nad 200, pri mnogo programih gredo v širino in ne zasledujejo programskih ciljev, na primer velikih izvoznih učinkov, pač pa pripravljajo skupne programe zato, da bi dobili določene ugodnosti. Akumulacijo pa je možno združiti le po samoupravni poti. »Tolerantnost« smo sedaj omejili in terjamo popolno selekcijo skupnih programov, ugodnosti pa morajo veljati za tiste, ki sodelujejo pri skupnem programu, ne le za nosilce. Slovenske organizacije združenega dela ne bodo sodelovale pri združevanju sredstev za pokrivanje potreb slabih OZD, pač pa mora veljati izključno ekonomski interes. Posebno mesto v programu zavzema razvoj infrastrukture in znanstveno raziskovalno delo. Predvidevajo uveljavitev učinkovitega informacijskega sistema za spremljanje dela in poslovanja organizacij združenega dela iz tekstilne in oblačilne industrije, ki bi pripomogel k boljšemu planiranju rasti in razvoja reproverige ter zmogljivosti posameznih udeleženk. Pripravljajo tudi učinkovit sistem spremljanja produktivnosti dela posameznih industrijskih tekstilnih vej in podskupin ter izdelan sistem za nenehno strokovno izpopolnjevanje kadrov, posebej vodilnih, hkrati pa izdelavo kritične analize institucio-narnega delovanja, šolanja in prakse novih kadrov. Tekstilci predlagajo uvedbo selektivnih kriterijev za razdelitev izvoznih in uvoznih kontingentov, s tem da bi bil večji izvoznik oziroma izvoznik z boljšim deviznim prilivom deležen tudi večjih stimulacij, zahtevajo pa tudi limitiranje uvozno-izvoznih provizij na dopustno mero. V investicijski politiki terjajo hitro in objektivno spremembo dogovora o dajanju soglasja o družbenoekonomski upravičenosti posameznih investicij v skladu z glavnimi usmeritvami predvidenega razvoja. Zahtevajo tudi vse ugodnosti na osnovi skupnega programa, ki se nanašajo na dajanjegarancij, bank in Narodne banke Jugoslavije, carinske olajšave, soglasje za uvoz opreme, ugodnejše obrestne stopnje, daljše roke odplačevanja domačih posojil, večji obseg angažiranja posojilnega potenciala, fleksibilni tretma pravic za uvoz, plačevanje uvožene opreme iz tujine, in še bi lahko naštevali. Vse našteto nameravajo tekstilci uresničiti s pomočjo dveh finančnih paketov, z enim za tekstilno in oblačilno industrijo in z drugim za industrijo umetnih vlaken. Program je torej narejen, v njem pa organizacije združenega dela še niti približno ne morejo najti svojega mesta glede ekonomskega in tržnega programa. S konkretizacijo vsega naštetega bodo imeli predlagatelji skupnega programa še zelo veliko dela, če ne nameravajo vključiti kar vseh povprek in počez, z izgubarji in staromodneži vred. Povzeto po Dnevniku .%v i :W t----------------- J I Izobraževanje 1 za razvoj Mnoge zagovore, ugovore in kaj vem kakšne govore je bilo mogoče prebrati v časnikih ali poslušati po radiu in televiziji, kar potekajo tako imenovana prizadevanja za reformo srednjega in visokega šolstva, v novejšem času pa se govori že o reformi reforme ali prenovi vzgojno-izobraževalnih programov. O tem ne nameravam pisati, tega je mnogo, in preveč in se ponavlja. Rad bi le opisal položaj, kakor ga doživljamo mi v združenem delu, ki čutimo posledice teh vse mogočih reform in sprememb. V povojnem obdobju se je pri nas uveljavila koncepcija gospodarskega oziroma tehnološkega razvoja, ki se kljub nekaterim oklevanjem in opozorilom ni spremenila vse do danes. To je koncepcija tako imenovanega ekstenzivnega razvoja, za katero je značilno, da temelji na delovno intenzivnih tehnologijah, da se tehnologije prenašajo (vključno z mikroorganizacijo dela) iz industrijsko razvitih dežel, da zajema obilne vire domače delovne sile, ki jih sproščata predvsem deagra-rizacija in vključevanje žensk v proizvodni potencial, da uvožena tehnologija po zahtevnosti presega usposobljenost kadrovskega potenciala, ki z vkjučevanjem v proizvodne procese pridobiva nova znanja, predvsem pa pospešeno sprejema vrednote in norme industrijske družbe, oziroma sprejema in oblikuje industrijsko kulturo. Zahvaljujoč navedeni koncepciji je Slovenija hkrati z Jugoslavijo doživljala hiter gospodarski in družbeni razvoj. Ta razvojni koncept je dosegel vrhunec v šestdesetih letih, v sedemdesetih pa je njegova moč pospešeno poje-njavala, saj je izčrpal vire, iz katerih seje napajal. Slovenijajedosegla stopnjo mobilizacije prebivalstva, ki je značilna za industrijsko razvite dežele. To je bila točka, na kateri bi morali začeti s prestrukturiranjem gospodarstva, to je z uvajanjem tehnologij, zahtevnih po znanju. Na kadrovskem področju pa bi morali pospešiti vlaganja v znanje, saj kadrovskega potenciala ni bilo mogoče več povečevati ekstenzivno z vključevanjem velikega števila novih delavcev, ampak intenzivno s povečevanjem količine znanja in sposobnosti na delavca. Vendar se to ni zgodilo. Na kadrovskem področju je za Slovenijo v šestdesetih in na začet- ku sedemdesetih let značilen velik odliv kvalificiranih delavcev. Imigracija delavcev iz drugih republik je bila sicer večja, vendar pa so emigranti odnesli v tujino več let šolanja, kot sojih imigranti prinesli v Slovenijo. Prispevek izobraževalnega sistema k izboljšanju kadrovskega potenciala je bil manjši, kot bi lahko bil, saj je bilo treba nadomestiti nastali primanjkljaj. Po drugi strani je vlaganje v delovno intenzivno tehnologijo vse manj spodbujalo izobraževanje. Za nameček se začnejo sredi sedemdesetih let kot temeljno merilo izobraževanja uveljavljati tako imenovane potrebe (čisto konkretne in kratkoročne) združenega dela. Izobrazba izgublja svoj pomen kot merilo napredovanja in nagrajevanja do te mere, da ni več nujni pogoj. Vse bolj jo nadomeščajo delovne izkušnje in različne interno priznane kvalifikacije- V petdesetih in šestdesetih letih prenesena tehnologija iz razvitih dežel, kije po zahtevnosti presegla usposobljenost kadrovskega potenciala, je bila generator kadrovskega in ekonomskega razvoja. Prispevala je k začetnemu razvojnemu zagonu v času, ko je bila delovna intenzivna industrija še razmeroma akumulativna. Takrat smo zamudili priložnost za tehnološko in kadrovsko prestrukturiranje. K temu je veliko prispevalo vodstvo v delovnih organizacijah, v gospodarskih združenjih in politiki, ki je vztrajalo pri klasičnem konceptu industrializacije, kljub temu da so bili osnovni viri za to izčrpani. Po eni strani ni bilo sposobno dojeti, kako neobhoden je obrat v razvojni koncepciji, po drugi stranipabiganajbržtaobrat sam spravil z vodstvenega položaja. To je nedvomno tudi eden osnovnih razlogov za razvrednotenje izobrazbe in zapoveličevanje dela (fizičnega in enostavnega) in delovnih izkušenj. Tako smo se znašli sredi osemdesetih letih v začaranem krogu vzajemnega blokiranja kadrovskega in tehnološkega razvoja. Takšno stanje je tudi v tekstilni industriji, kakor kažejo podatki, kijih je navedel mag. Kočevar v svoji analizi (mag. Vladimir Kočevar, Kadri in šolstvo, Tekstilec 1986/1, str. 14—18). Avtor pravilno ugotavlja, da rezultati ekstrapolacije trendov ne zadoščajo za preskok v višjo stopnjo tehnološkega razvoja. Z drugimi besedami, četudi bi bili drugi pogoji izpolnjeni, bo pomanjkanje znanja onemogočilo tehnološki razvoj. Ne le, da ne bomo sposobni prispevati k tehnološkemu razvoju, ampak ne bomo sposobni niti sprejemati tujih tehnologij. Če pa bomo že zbrali sredstva zanje, bodo ostale proizvodne zmogljivosti slabo izkoriščene, kar bo seveda bliže ekonomskemu polomu kot uspehu. Takih primerov že danes ni težko najti. Kaj storiti, da presežemo navedeno stanje in dvignemo izobrazbeni nivo? Samo vrhunski strokovnjaki ne bodo sposobni svojih načrtov izpeljati v praksi, če se ne bo bistveno dvignila izobrazbena raven vseh ljudi, brez vrhunskih strokovnjakov pa bomo ostali tehnološko in gospodarsko nepro-dorni. Dileme, kako izobraziti ravno pravšnje število ustrezno izobraženih kadrov, ni mogoče rešiti s podrobnim načrtovanjem kadrov, saj je izobraževanje preveč dolgotrajen proces, dinamika spreminjanja tehnologije, proizvodnih programov in ekonomije pa prevelika, da bi bilo mogoče oboje vnaprej in dolgoročno uskladiti. Treba jo je rešiti predvsem z ustezno organizacijo izobraževanja. Na eni strani potrebujemo stabilen sistem rednega izobraževanja s pomočjo katerega si bodo udeleženci izobraževanja pridobili temeljna znanja, ki jim bodo omogočala usposobitev za raz-ličnejša delovna področja, in to v času, ko bodo zapuščali srednje šole ali fakultete. Na drugi strani pa potrebujemo visoko fleksibilen sistem izobraževanja za delo, ki bo nadaljeval tam, kjer bo končal sistem rednega izobraževanja. Ta sistem bi moral zagotavljati profiliranje diplomantov, ki prihajajo iz šol, za opravljanje konkretnih delovnih nalog v določenem trenutku. Prav tako pa bi se vanj vključevali zaposleni delavci, da bi se prekvalificirali oziroma specializirali za nova delovna področja. To seveda ne pomeni, da se zaposleni delavci ne bi vračali tudi v redno izobraževanje, da bi si pridobili dodatna temeljna znanja. Sistem izobraževanja za delo bi moral biti organizacijsko ločen od ^ sistema rednega izobraževanja, g hkrati pa tesno povezan s pr- t oizvodnimi organizacijami. Veliki izobraževalni centri bi morali biti ^ organizirani na ravni sozdov ali e panožnih združenj. Skrajni čas je, da opustimo iluzijo, da lahko redno izobraževanje usposablja diplomante za opravljanje konkretnih delovnih nalog in da lahko "a T3 a Z (Nadaljevanje s 3. str: •'§' reši proizvodne organizacije vseh 01 skrbi za izobraževanje s tem, ko so bili njihovi izobraževalni centri vkjučeni v sistem rednega izobraževanja. Od 1978. do 1984. letaje bistveno upadlo število delavcev, ki se v OZD ukvarjajo z izobraževanjem, in prav tako število izobraževalnih centrov in služb. Te napake bo treba popraviti, če hočemo, da se bodo naši kadri lahko spoprijemali z novimi tehnologijami. Več kakovostnejše izobrazbe ne bo kaj dosti pripomoglo k tehnološkemu razvoju, če bo novo znanje ostalo neizkoriščeno, to je, če same proizvodne organizacije ne bodo čutile potrebe po visoko usposobljenih kadrih, oziroma če tem kadrom ne bo mogočena uporaba njihovega znanja. Prvi pogoj za to sta zmanjšanje ekonomske varnosti OZD in možnost prenosa dohodka od učinkovitih k neučinkovitim. Proizvodne organizacije ne morejo biti socialne ustanove, zato morajo propasti, če so neučinkovite. Realizacija takega koncepta bi sama po sebi silila organizacije k iskanju vseh notranjih virov in še posebej znanja. Organizacije, kine bi bile sposobne pritegniti svojega in novega kadrovskega potenciala in se takoj vključiti v tehnološki razvoj, bi bile obsojene na propad. To pa pomeni vzvod za spremembo stila vodenja, ko morajo vodilni uporabljati moč znanja in ne moč položaja, in ko podrejene motivirajo z delom in avtonomijo, ne pa le z denarjem in nadzorom; vzvod za ozdravitev sistemov napredovanja, v katerih dobijo namesto delovnega staža, protekcij in konformnosti ključno mesto znanje in pri delu izkazane sposobnosti; vzvod za propad korumpiranih skupin v organizacijah, ter vzvod za oblikovanje razvojnih strategij, ki bodo dale ustrezno vlogo tehnološkemu razvoju, ki bo slonel tudi na lastnem znanju in inovacijah. Te spremembe pa je mogoče pospešiti z raznimi delnimi ukrepi, kot je npr. omejevanje napredovanja brez izobraževanja in omejitev napredovanja neuspešnih vodilnih ljudi. Če se hočemo pri permanentnem izobraževanju izogniti etatističnim mehanizmom, ki doslej niso bili učinkoviti, potem je treba urediti izobraževanje najvišjih vodilnih. Dokler najvišji vodilni ne bodo motivirani, ekonomsko in tehnološko prisiljeni, da se izobražujejo, toliko časa ne bo večje potrebe po izobraževanju v vsej poklicni in socialno-organizacij-ski hierarhiji v delovni organizaciji- Najvišji vodilni pa bodo motivirani za izobraževanje šele, ko njihova uspešnost ne bo merjena samo s kratkimi časovnimi inter- vali, ko bo sistem kadrovanja in napredovanja profesionaliziran in depolitiziran in ko bomo imeli vrhunske managerske šole z aktualnimi programi, vrhunskimi predavatelji in visoko ceno. Dokler bo položaj direktorja bolj odvisen od njegovega mesta v strukturi politične moči na ravni občine ali višjih ravneh in od njegove politične primernosti, kot pa od njegove izobrazbe in sprotno pridobljenega znanja, dokler bo torej direktor pojmovan bolj kot družbenopolitična funkcija, ne pa zaposlitev, toliko časa direktorji ne bodo imeli prave potrebe po izobraževanju. To pomeni, da je majhna udeležba v sprotnem izobraževanju določena bolj sistemsko, kot pa z osebnimi lastnostmi direktorjev. Zato so znanost in izobraževanje bolj politične parole in ljubiteljstvo posameznikov, kot sistemske lastnosti sistema. Če se direktorji dodatno izobražujejo, spodbujajo in omogočajo tovrstno izobraževanje na vseh ravneh, potem je to bolj njihova osebnostna lastnost, lastnost prosvetljenih vodilnih, kot pa lastnost sistema. Rešitev je v priznanju tržnih mehanizmov in izboru vodilnih kadrov, ki so konsistentni s tržnim reguliranjem. Sistem mora imeti logiko, znotraj katere je mogoče izpeljati načelo izobraževanja kot ekonomsko, marketinško in tehnološko nujo in prisilo. Redno izobraževanje je stvar države in njenega strateško zamišljenega ekonomoskega razvoja, dodatno izobraževanje, ki mora biti visoko fleksibilno, pa je predvsem stvar podjetij in številnih izobraževalnih ustanov, ne pa stvar države in njenih paradržavnih inštitucij. ZVONE PRESKRAR Želimo osvetliti problem »prenove ZKS« iz zornega kota, ki ostaja kljub publiciteti vedno v senci in kličevrazmislekvsem,kisokdaj prebrali napis na naši zastavi, simbolu ZKJ: »Proletarci vseh dežel, združite se!« Kot član ZKJ sem svojo nalogo »idejnopolitično usposabljanje« začel že med šolanjem oziroma med študijem s prebiranjem del ustvarjalcev in ustanoviteljev delavskega oziroma komunističnega gibanja. Zato me način obravnavanja »širokih delavskih množic« in skrb za socialistično samoupravno skupnost na način, kot ga obravnava CK ZKS oziroma občinski komite ZK v dopisu o »prenovi ZK«, moti in žali (gre za dopis »Dogovori in usmeritve za aktivnost ZKS«, ki je bil poslan vsem osnovnim organizacijam ZK). Za razumevanje vsebine nekaj karakterističnih odstavkov oziroma priporočil iz tega dopisa: Uvod: v razpravah v delovnih skupinah je bilo enotno ugotovljeno, da so vprašanje prenove vsebine in metode delovanja zveze komunistov ter njene kadrovske in moralne prenove osrednja vprašanja nadaljnjega uresničevanja vodilne vloge zveze komunistov v družbi in uveljavljanje ter razvoj političnega sistema socialističnega samoupravlja nasploh. Prenova ZK mora v prvi vrsti pomeniti spremenjen odnos komunistov do uresničevanja politike zveze komunistov. Sedanja diferenciacija v ZK v glavnem ne poteka na podlagi vsebinskih, idejnih in akcijskih kriterijev, kar povzroča, da je v naših vrstah vse več pasivnih članov, pa tudi oportunistov, ki se niso pripravljeni soočiti niti z družbenimi dilemami niti s čisto konkretnimi akcijskimi nalogami, itd. Zato so bile v razpravah kot ključne opredeljene naslednje naloge: 1. Intenzivirano in strokovno deferencirano idejnopolitično usposabljanje članov zveze komunistov, zlasti mladih ... itd. 2. Nujna je idejnopolitična diferenciacija v zvezi komunistov... med pomembnimi kriteriji za njeno dosledno izpeljavo je tudi potreba po večji konkretnosti sprejetih sklepov in stališč organov in organizacij ZK. Poudarjeno je bilo, da mora potekati diferenciacija brez izjem ... potekati mora v dveh smereh, s pozitivnimi in negativnimi sankcijami, itd. 3. Poenotenje aktivnosti vseh organizacij in organov ZK pri urejanju aktualnih družbenih vprašanj... 5. V razpravah je bilo ugotovljeno, da teoretično idejnemu preraščanju partije na oblasti v zvezo komunistov kot vodilno idejno silo, ki deluje v institucijah oblasti in samoupravljanja, ni sledilo tudi praktično preseganje njene vsebine in metod dela partije na oblasti... ... je bilo poudarjeno, da seje delovanje ZK v zadnjem obdobju vse bolj skoncentriralo v povezovanje njenih organov z izvršilnimi, upravnimi in poslovodnimi organi, ter tako v procesu odločanja puščalo ob strani iniciativnost, interese, potrebe in hotenje članstva. Aktivnost organov ZK se ni spreminjala v aktivnost celotnega članstva...« Tako v prvem delu dopisa CK ZKS. Torej smo zopet vsi enotno ugotovili, da so: »vprašanja prenove vsebine in metode delovanja ZK ter njene kadrovske in moralne prenove osrednja vprašanja nadaljnjega uresničevanja vodilna vloga ZK.« Če je enotno ugotovljeno, da vsebina in metoda delovanja ni dobra, torej sta program ZKJ in statut ZK vprašljiva! Če patoni — vsi delamo mimo programa in statuta, pač nismo komunisti. Ugotovitev, daje potrebno večje idejnopolitično usposabljanje, ni slaba. To ugotavljamo že nekaj let. Toda kaj ponuditi kot čtivo, je vprašanje (statuta ZK in programa ZKJ tako nihče ne jemlje resno), kaj torej. Zakon o združenem delu. Smeri razvoja socialističnega samoupravljanja ali pa dela Marxa, Engel-ska, ali morda Lenina, ki se, po pravici povedano, lepše in lažje berejo od vseh naših učbenikov za samoupravljanje in kongresnih razprav, pa še več povedo, več stvarnega in koristnega. Kakšno je poenotenje vseh organov in organizacij ZK pri urejanju aktualnih in družbenih vprašanj in uresničevanje družbeno sprejetih odločitev? Kakšno je to samoupravno odločanje, ko so člani osnovnih organizacij ZK in člani drugih družbenopolitičnih organizacij v DO in KS zvezanih rok brez možnosti močneje vplivati na odločitve, ki konkretno zadevajo življenje in delo »širših delovnih množic«. Očitno je, da nimamo komunisti skoraj nikakršnega vpliva na dogajanje v DO, da ne govorim o vplivu ZK na odločitve v občini ali prek občinskih meja. Z1S in druge institucije, republiške vlade, sisi, sodstvo, občinske službe in vodstva sindikatov odločajo in predpisujejo, kaj je najbolje za delovnega človeka, če mu je to prav ali ne. Ugotovljeno je, kot piše v 5. točki, da se je: »delovanje organov ZK skoncentriralo v povezovanju z izvršilnimi, upravnimi in poslovodnimi organi ter tako v procesu odločanja puščalo ob strani iniciativnost, interese, potrebe in hotenja članstva. Tu vidim vse organe, od občinskega komiteja naprej do CK ZKJ. Tako forumsko delo organov ZK je vodilo v vse večjo odtujenost članov ZK od vodstvc in krepilo nemotiviranost in oportunizem. Toda kljub temu naj se prenova in preobrazba začne in vrši predvsem v osnovnih organizacijah ZK?! Zato so predpisali nekatere konkretne usmeritve in naloge: 1. Spremeniti moramo način ocenjevanja svoje uspešnosti in učinkovitosti, itd, — uspešni so: sekretar, sekretariat osnovne organizacije ZK in celotna organizacija ZK, itd., — vodilni delavci — komunisti, itd. 2. V vseh občinskih komitejih ZKS je treba po sestavi izdelati pregled kadrovskih zmogljivosti ZK, pozornost moramo nameniti predvsem sekretarjem in sekretariatom OO ZK itd. Treba je tudi podrobno preana-lizirati problematiko akcijskega in idejnopolitičnega usposabljanja članov ZK. Vodstva ZK morajo programirati akcije, s katerimi se bodo komunisti odzvali na trenutno najbolj pereče razvojne probleme dela in življenja delovnih ljudi in občanov. 3. Takoj moramo začeti obnavljati moralno-vrednostno podobo članov ZK, itd. Prvi korak moralne prenove zveze komunistov je razhod s tistimi člani, ki so s svojim dosedanjim ravnanjem izgubili ugled in zaupanje ljudi v svojem delovnem in življenjskem okolju. V zvezo komunistov pripeljati nove borce. 4. V vseh osnovnih organizacijah, organih in aktivih zveze komunistov, zlasti v okoljih, ki jih bodo sprejeti ekonomski ukrepi najbolj neposredno prizadeli, moramo doseči ne le stanje pasivne pripravljenosti na konfrontacije, ki nas čakajo, ampak stanje akcijske pripravljenosti, kar pomeni prevzeti pobudo za aktivno preoblikovanje nezadovoljstva delavcev in mladine, itd. Četrta točka novih usmeritev je najlepša — take zahteve občinskega komiteja in CK ZKS do članstva OO ZK, ne da bi vsaj poskusili rešiti probleme in zavore tam, kjer so in od koder nas vse še naprej vodijo v gospodarsko in ekonomsko krizo, in takega stališča ne moremo imenovati drugače kot razprodajo partije. Odkrito in brez razsodnosti naj bi člani ZK podprli vse ukrepe ZIS in drugih birokratskih okolij. Brez razmišljanja naj bi mirili »širše množice«, kot da gre za dobrobit vseh delovnih ljudi. Lepa in že prevečkrat izrečena fraza: »Uveljaviti je potrebno kriterije produktivnosti in ekonomičnost, ki veljajo na svetovnem trgu!«, naj velja za vse, ne le za DO in navadnega zemljana. Priporočil bi, da vsi člani ZK, tudi v CK, »ponovno« preberejo Komunistični manifest, kije omenjen v programu ZKJ, ali pa Pravila delavskega gibanja L internacionale (Marx), lahko pa tudi program ali statut ZKJ. Dvomim, če se kdo spominja določil iz teh osnovnih dokumentov delovanja ZK. Za ilustracijo: iz Komunističnega manifesta: — komunisti niso nobena posebna stranka nasproti drugim delavskim strankam, — nimajo nobenih interesov, ločenih odinteresovvsega proletariata, — ne postavljajo nobenih posebnih principov, — komunisti so torej nai-odločnejši del delavskega razreda; njihova teoretska prednost pred ostalo množico proletariata je vpogled v pogoje, tok in splošne rezultate proletarskega gibanja; in še (Pravila mednarodnega delavskega združenja): — boj za osvoboditev delavskega razreda ni boj za razredne privilegije in monopole, ampak boj za enake pravice in dolžnosti ter uničenje slehernega razrednega gospodarstva. Zdi se mi potrebno, da ob tem dodam še nekaj iz prvih točk programa ZKJ: — delavski razred je poglavitna sila socialističnega razvoja v svetu, deluje zavestno in spontano, na celotnem področju ekonomskih in družbenih odnosov, — zadnjih nekaj desetletij jede-lavsko gibanje poglavitna gibalna sila družbenega napredkajugoslo-vanskih narodov, komunistična partija oz. ZKJ pa njegova idejna avantgarda in organizatorica. Tako program. V življenju je to malo drugače. Ugotovitev (iz 4. točke dogovora) pravi: V sodelovanju zosnovno organizacijo ZK in aktivi komunistov v OK ZKS in MS ZKS moramo realno oceniti, kje je mogoče pričakovati zaostritve in je potrebno pripraviti informacije, argumente in realne predloge za postopno spreminjanje stanja in nalog; usposobiti moramo komuniste, da bodo zmogli plavati proti toku, ker sicer družbenoekonomskih gibanj ne bomo mogli umestiti v resolucijske okvire. Če naj bodo komunisti avantgarda delavskega razreda, korak pred drugimi, je plavanje proti toku očitno reakcionarno početje, zaviranje napredne ideje in svobode. Bo naš delavski razred odrinjen pri soustvarjanju prihodnosti? Bo kdo drug ugotovil, kaj je zanj najbolje? Kdo ve!? Ali bomo socialistično samoupravno družbo razdelili na tabor delavcev in tabor profesionalnih delavskih voditeljev? ZVONE PRESKAR Plečnikova pariška razstava v Plečnikovi Ljubljani ARHITEKT J O ? F F» l_ E •* . mmt4 v: M 9 f* OMAKA -PIKA NA I Sladokusci trdijo, da dobi še tako dobra jed pravi okus šele z ustrezno omako in obenem prepričujejo, da spoznaš dobrega kuharja prav po omaki. Naj bo kakorkoli, tule je nekaj receptov, s katerimi lahko potrdite pravilo. ČESNOVA OMAKA Potrebujemo: 8 strokov česna, I žlico maščobe, I žemljo, 2 dl goveje juhe (lahko Iz kocke), 1/4 žličke žafrana, poper, aol. Očiščen česen zelo drobno narežemo in prepražimo na maščobi. Zalijemo z juho in premešamo. Žemlji obrežemo skorjo in jo namočimo v vodi. Ko se zmehča, jo odcedimo in zdrobimo k prepraženemu česnu. Zalijemo po potrebi še z juho, dodamo žafran, solimo, popramo in prevremo. HLADNA HRENOVA OMAKA Potrebujemo: 2 žlici nastrganega hrena, 2 dl kisle smetane, 1 rumenjak, I žlico gorčice, 1 limono, sladkor, sol. Zmešamo nastrgan hren in smetano in pustimo stati 2 uri. Potem dodamo vmešan rumenjak, žlico gorčice, malo sladkorja in limonin aok. Tako pripravljeno omako pustimo na hladnem do uporabe. VINSKA OMAKA Potrebujemo: 4 dl črnega vina, 1 dl juhe, 50 g masla, sok pol limone, 20 g moke, 2 glavici čebule, sol, poper. V posodo damo polovico masla, ko se začne peniti, dodamo drobno sesekljano čebulo in jo pražimo, da zarumeni. Dodamo sol, poper in zalijemo z vinom ter neprestano mešamo. Kuhamo na zmernem ognju, omaka ne sme vreti. Na koncu dodamo limonin sok in juho in počasi kuhamo 10 minut. Ostalo maslo zmešamo z moko, dodamo vinu in ves čas mešamo. Kuhamo še 10 minut. To omako ponudimo k pečenemu ali praženemu mesu ali h kuhani govedini. ŠE NEKAJ O OMAKAH Omake so dodatek h kuhanemu metu, ribam In drugim jedem; nekatere meane jedi v omakah tudi kuhamo. Uporabljamo mrzle In tople omake. Tople pripravljamo Iz moke, ki jo pražimo na maalu ali kakinl drugi maičobi, počaai dodajamo vodo, juho ali mleko. Ko prepraženi moki dodajamo tekočino, moramo nepreatano mešati, da ep maaa ne aprlme. če pa ae to vendarle primeri, moramo omako precediti in nadaljevati a kuhanjem bolj previdno. če vaebujejo omake čebulo, moramo čebulo poprej zelo drobno aeaekljati ali zmleti; če dodamo omakam hren, baziliko, kapre, limonin aok, peteršilj In podobne aeatavlne, dodajmo vae to šele ko je omaka že kuhana in jo odatavimo z ognja. Večino omak lahko začinimo a klalo ametano. Da dobimo primemo go-atoto, pa vežemo omake z rumenjaki. Oanovne aeatavlne hladnih omak ao: jajca, kia, limonin aok, olje, gorčica, ametana In začimbe. Te omake v glavnem ponudimo k meau ali ribam. I KADROVSKE NOVICE vXr V mesecu novembru so se v naši delovni organizaciji zaposlili TOZD TKANINA DE predilnica: Anton Kosec DE tkalnica: Edo Lužar, Milena Vojnovič, Perica Blaževič, Ana Zupančič, Andreja Gornik, Janez Bučar, Drago Lunder (prišel iz JLA) DE oplementilnica: Veronika Dragan, Nada Jeraj, Bernarda Bre-gač, Aleksandar Latinovič, Biljana Ristič V istem času so našo delovno organizacijo zapustili: TOZD TKANINA DE barvarna: Božo Filipovič DE predilnica: Saša Živanovič DE tkalnica: Boris Marolt Investicijsko vzdrževalni sektor: Rado Vintar TOZD KONFEKCIJA: Dušanka Vukojevič TOZD TRGOVINA: Milena Šarenac(prod.Trebinje) DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB: Slavka Grm (kadrovsko splošni sektor) UPOKOJILI STA SE NAŠI DELAVKI: Draga Kužnik (DEoplemenitil-nica) Frančiška Pezelj (DE predilnica) PRERAZPOREJENI SO BILI: Tanja Lužar iz DE tkalnica v DE oplemenitilnica — Šivalnica Anica Cesar iz DE priprava v DE oplemenitilnica — šivalnica Božena Kramar iz tehnično razvojnega sektorja v prodajni sektor — marketing Marija Golob iz prodajnega sektorja — skladišče gotovih izdelkov konfekcije v tehnično razvojni sektor Marija Košale iz DE predilnica v TOZD TRGOVINA — prod. Bršljin KOLENC VIDA J h4, 3. Kh 1 g3,4. hg3: hg3:,5. Kglg2 ter črni zmaga. Če pa je na potezi črni, ne sme igrati takoj 1.... h5, ker bi se partija končala remi: 2. Kh 1 h4,3. Kgl g3, 4. hg3: hg3:, 5. Khl g2 +, 6. Kgl Kg3 pat. Torej mora črni dobiti tempo le z L..h6. Pa si oglejmo še ta način: 2. Khl h5,3. Kgl h4. Khl g3,5. hg3:hg3:, 6. Kgl g2, itd. Oddaljeni prosti kmet abcde fgh Na b5 ima črni oddaljenega prostega kmeta, s pomočjo katerega bo zmagal ne glede na slabši položaj kralja. Najprej bo črni z napredovanjem svojega prostega kmeta zaposlil nasprotnikovega kralja, potem bo zamenjal svojega kmeta b za belega kmeta d. Črni kralj bo potem prej prispel k še preostalemu kmetu. Nastala bo končnica kralj in kmeta proti kralju, toda brez možnosti, da bi beli kralj prišel v opozicijo. 8 7 6 5 4 3 2 1 abcdefgh 1. b6! cb6: (če črni igra 1.... ab6:, sledi 2. c6 bc6:, 3. a6,), 2. a6! ba6:, 3. c6, in beli prvi pripelje svojega kmeta v kraljico ter dobi partijo. KSENIJA ŠKULJ DOBRE REŠITVE SO ENOSTAVNE ZAHVALA Ob smrti našega Marjana se iskreno zahvaljujemo sodelavcem tkalnice tozda Tkanina, družbenopolitičnim organizacijam in celotni DO Novoteks za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. KRHAČEVI Nekaj posebnosti kmečkih končnic Medtem ko ima igralec v otvoritvi veliko svobodo izbire med raznimi variantami, v srednji igri med raznimi načrti, je v končnici število uspešnih poti omejeno. Seveda pa to ne velja za tiste končnice, v katerih ima eden izmed igralcev boljši položaj in nešteto možnosti za zmago. V končnicah je odločilna moč in točnost računanja. Primer: 8 i 4- - 7 s*! •H ±11 6 m m m i 5 m m n m 4 m m m m 3 m m *4 2 & M 1 §i abcdefgh Načrt zmage lahko razdelimo na tri dele: 1. Pripeljati kralja v središče! 2. Napraviti prostega kmeta na daminem krilu in z njim zaposliti črnega kralja! 3. S svojim kraljem priti med nasprotnikove kmete na kraljevem krilu! L Kfl Ke7, 2. Ke2 Kd6, 3. b4 Kd5, 4.Kd3 f5 Črni želi zadržati svojega kralja na aktivnem položaju v središču, zato mora igrati s kmeti. 5.14 g6. g3 h6, 7. h4 h5, 8. a3 a6, 9. a4 Kc6. Ker črni nima več potez s kmeti, mora počasi odstopati s kraljem. 10. Kd4 Kd6, 11. b5 ab5:, 12ab5: Kc7, 13. Ke5 Kb6, 14. Kf6 in črni zgubi vse kmete in partijo. Naloga: Analizirajte pozicijo, najprej, če je na potezi beli, in potem, če je črni. 8 7 6 5 4 3 2 1 abcdefgh Rešitev: Če je na potezi beli, mora igrati L Khl. Odgovor črnega pa je samo L ... h5 in sledi: 2. Kgl L Ke4 Slabše je Ld6 +, ker po L.. Kd7, 2. Kd5 b4, 3. Kc4 Kd6:,4. Kb4: Ke5, črni doseže svoj namen še hitreje. 1. ... Kd6, 2. Kd4 b4, 3. Kc4 b3, 4. Kb3: Kd5:. 5. Kc3 Ke4, 6. Kd2 Kf3, 7. Kel Kg4:, 8. Kf2 Kh3, in zmaga za črnega ni več težka. Kmečki preboj Če žrtvujemo enega ali več kmetov zato, da se bo naš kmet prebil in se prvi spremenil v kraljico, je to kmečki preboj. Primer: ZAHVALA Delavcem DE predilnica se najlepše zahvaljujem za podarjeno darilo in izkazano pozornost ob odhodu v pokoj. Hkrati vam želim veliko sreče in zdravja v letu 1987 ter veliko delovnih uspehov. FANIKA PEZELJ r ------------------------^ Rešitev novembrske križanke: JAJCE — PIKA — AREAL — IVAN — DREVO — Pl — KIMON — AS — EK — ANILIN — HIMNA — NRAVI — IDILA — MAJ — TA — BOR — NALIVNO PERO — KOLE — DNO — NANA — ANKARAN — ORINOKO— VERBENA — LELIJA — OA — ALK — POT — ZAOBLITI — MU — KSANTIPA — RT— OBLAK — TORI — ARAS — SLA — OPONENT — NIKE — TIMIJAN —KDO—JANJA —AKUT —IGLESIAS—RETA — POLAS — Al — SLO — KLOBUK — KOTEL — AFRIČAN — ŠPECA Izžrebani reševalci: 1. nagrada — TEENS hlače — Milena BRDAR 2. nagrada — 2 kg ostankov — Polona PEZELJ 3. nagrada — novoletni paket — Tatjana TIČAR Uredništvo v________________________________________________________J