Howie AM6RICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGE ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toi-onto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVENIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, JANUARY 26, 1976 LETO LXXVIII. Vol. LXXVHI Zadnje vesti DAKA, Bangladeš — Vlada je objavila, da so visoki valovi preteklo soboto v Bengalskem zalivu odnesli veliko število malih čolnov ter jih potopili. Pogrešajo okoli 800 ribičev. TOKIO, Jap. — Pekinški radio je objavil v soboto, da je Kitajska pretekli petek izvedla nov — 17. - jedrski preskus za razvoj orožja svoje narodne obrambe. Ameriška Uprava za razvoj energije je objavila, da je bil kitajski jedrski preskus izveden v zraku in da je bil jačine okoli 20,000 ton običajnega razstreliva. EL CERRITO, Kalif. — FBI je prijela tu v soboto Dennisa Ranksa, vodnika American Indidan Movement, ki so ga iskali od poletja. D. Banks je Čipeva Indijanec, ki je bil med voditelji zasedbe Wounded Knee, S.D., v Pine Ridge Indian Reservation leta 1973. ATLANTIC CITY, N.J. — Sovjetsko ribiško ladjevje se je pretekli teden zopet pojavilo v bližni ameriške obale. Domači ribiči trdijo, da to ladjevje skupaj z velikimi ribiški ladjami drugih držav Vzhodne Evrope lovi talko brezobzirno, na naravnost “roparski način”, da je rib manj in manj. Ameriška poklicana ribiška podjetja in organizacije pritiskajo na Kongres, naj proglasi 200 milj širok pas morja od obali ZDA za teritorialne vode v pogledti lova rib, ker bodo sicer sovjetsko-satelitske ribiške flote ribe v teh vodah tako razredčile, da ne dobo zadostovale za preživljanje domačih ribičev. BEJRUT, Lib. — Rašid Karami je v soboto umaknil svoj odstop kot predsednik vlade in v radijskem govoru pozval Libanonce, “naj pozabijo preteklo in gledajo v bodočnost pri gradnji novega Libanona”. Ta je dejansko razdeljen v krščanski in muslimanski, ko so muslimanske , oborožene sile, podprte od Palestinske osvobodilne vojske, ki je prišla v Libanon iz Sirije, zasedle vsa versko mešana področja in krščanska naselja v severnem in vzhodnem delu republike. RIM, It. — Aldo Moro ni uspel pri sestavljanju nove italijanske vlade in je to sinoči sporočil predsedriiku republike Giovaniju Leone-ju, ki je začel nato s ponovnimi posvetovanji z voditelji posameznih političnih strank. DETROIT, Mich. — Danes se tu začne prevažanje šolarjev za dosego delne integracije v šolah. Popoldne ni mogoče doseči v sedanjem okviru, ker je v šolah Detroita 75% črnih in le 25% belih šolarjev. Beli šolarji sp večji del v predmestjih, ki imajo lastne šolske okraje. RABAT, Mar. — Čete oborožene s protiletalskimi raketami so sestrelile na meji Mavretanije s Špansko Saharo maroško letalo F5. Poročilo ne navaja, čigave čete so sestrelile letalo, trdi le, da to niso bili gverilci Polisario. Očitno torej kaže na alžirske čete. Poročilo iz El Ajuna, glavnega mesta Španske Sahare trdi, da je v zadnjem času prišlo okoli 200 Kubancev in Severnih Vietnamcev vežbat gverilce Polisario, ki jih podpira Alžirija. SAN FRANCISCO, Kalif. — Jutri sc bo začela pred tukajšnjim sediščem razprava proti Patriciji Hearst, obtoženi sodelovanja pri bančnem ropu. Novi grobovi Joseph Starc Pretekli petek je umrl v St. Vincent Charity bolnišnici 81 let stari Joseph (Joe) Starc s 1164 Norwood Road, rojen v Ribnici na Dolenjskem, od koder je prišel v ZDA leta 1913, bil do s^oje upokojitve leta 1965 zaposlen v Cleveland Twist Drill Co. in pomagal do svoje smrti svojemu sinu Josephu J. v cvetličarni (Starc Floral na oglu St. Clair in E. 62 St.), vdovec po pok. Mary E., roj Karish, oče Josepha J., pok. Mary Ann in pok. Roberta, brat Neže Kobal (Jug.) ter pokojnih: Johna, Franka, Frančiške Klun, Marije Ilc, Johane Kissinger v Moskvi ni kaj prida opravi! Sovjetska zveza je stavila nove predloge za omejitev strateškega orožja, ni pa pokazala volje do reševanja spora v Angoli in na Srednjem vzhodu. WASHINGTON,' D.C. — Ko je državni tajnik Henry Kissinger odhajal v Moskvo, je kazal obilje optimizma, ko je od tam priletel v Bruxelles obvestit o svojih pogajanjih s Sovjetsko zvezo zaveznike v NATO, je bil precej umirjenejši. Govoril je o Kosmerl, Marjane ^enij je dosežen v Moskvi Angele Zajc, stric |naprg(je]<:j so mu i;)j2ej pre* dolar------- "" eo v ekonomskih odnosih s tu- J«- Kai 50 » «® ****! •'“Sojino v republikah in pokrajinah, slo™sko časopisje je_ vedno ugodnejši. Te številke in bilan- uolno napadov na ameriški im- minjevalnih pojavov, pa tudi nesporazumov in zablod, ki se pojavljajo v naših odnosih. Največja postavka v našem Jce utegnejo tudi zavajati, kajti Fenalizem in “kapitalizem”, uvozu — in potemtakem tudi ni metode, ni računa, ki bi lahko ^ Jugoslavija pa trosi sredstva, ki največja postavka negativne tr-1popolnoma objektivno — na K*1 jeml.le svojim ljudem tako- njič razpravljalo ljubljansko igovinske bilance — je uvoz op-'enotnem jugoslovanskem trgu, rei<0^ 0(J upt, da podpira z njimi “Delo” in položaj razčlenilo te- |reme. Kakor je znano, moramo na prostoru, kjer blago kroži iz k°munistične revoluci je po kole: .opremo uvažati, ker moramo regije v regijo in kjer ni mogoče svetu! Tega v Ljubljani in ■ imeti sodobno tehnologijo in iti videti končnega porabnika uvo- v Beogradu nič ne taje, s tem se S katerekoli strani že gledamo !v razvoju vštric z drugimi. Toda ženega blaga — pokazal, kdo,naravnost bahajo in se pri tem zapletene gospodarske in druž- zadnje čase nas skrbi dejstvo, (in zaka|) je največ izvozil. Ne-,srnei^° “neumnim” Amerikan- da to uvoženo, drago plačano kateri nedosledni ekonomisti in cem, ki s podpiranjem Jugosla-opremo, na katero pride velik izvedenci so te račune radi poe-,vi.ie posredno in celo neposred-del tiste negativne bilance defi- nostavljali, pri tem pa so zane- no podpirajo napore komuniz-cita v menjavi s tujino, vgraju- marili dejstvo, da na primer rna za dosego oblasti nad vsem jemo v industrijske in druge de- uvozniki iz ene republike vgra- svetom! je vrednost našega skupnega j javnosti, ki proizvajajo blago— jujejo reprodukcijski material,, Stari Grki so rekli: Kogar blagovnega izvoza za polovico jv glavnem za zaloge. opremo in podobno v proizvode, bogovi hočejo uničiti, ga udarijo manjša — 4 milijarde dolarjev. če bi s to opremo izdelovali ki jih potem prodajo v drugo, , s slepoto! bene probleme ob koncu leta 1975, ne moremo mimo nezadovoljivega in vznemirljivega podatka: da zhaša vrednost uvoza 8 milijard dolarjev, medtem ko igrala pri tem važno vlogo Komunistična partija, četudi je bila zastopana v zakoniti vladi. Posebno važen del pri uporu je imel bivši načelnik državnih varnostnih sil in poveljnik Lizbone gen. Carvalho. Tega so po-! nižali v majorja m ga pretekli I teden kot vodilnega udeleženca j prevrata prijeli in zaprli. Politični premik proti desni je na splošno vedno očitnejši, seveda to še ne pomeni, da je Portugalska na poti v kak nov,desničarski režim, je preje na poti v režim leve sredine, ki jo predstavljata, socialistična in ljudska demokratska stranka. Ti sta pri lanskih volitvah ddbili skupno 63% vseh glasov, pa nista do strt j a poskusa prevrata levičarskega vojaštva imeli v vladi in pri vodstvu Portugalske dosti besede. Položaj se je za nju od tedaj delno izboljšal, vendar je večji del moči še vedno v rokah vojakov. Krščanski demokrati delavnejši Krščansko-demokratska stranka, ki pri volitvah v ustavodajno skupščino zaradi levičarskega pritiska ni mogja svobodno delovati, se je sedaj, ko ima možnost, resno lotila političnega delovanja in pričakuje, da bo pri volitvah v novi parlament, ki bodo še pred -25. aprilom letos, dobila vsaj :še enkrat toliko glasov, kot jih je lani (7%). Nekateri predvidevajo možnost, da bi ta stranka dobila celo največ glasov, več kot socialisti in ljudski demokrati. Za komuniste sodijo, da bodo pri volitvah slabše odrezali, kot so lani. Na splošno sodijo domači in tuji politični opazovalci, da bodo pri prihodnjih volitvah zmagale sredinske stranke in da bo Portugalska dobila po njih trdno demokratično vlado. Nevarnost komunističnega režima naj bi minula, če bo seveda uspelo novi vladi rešiti težavne gospodarske razmere. Za to bo treba veliko modrosti, vztrajnega in odločnega dela, pa tudi večje pomoči svobodnega demokratičnega sveta. Vremenski prerok Oblačno z dežjem in proti večeru, ko se bo ohladilo, z naletavanjem snega. Naj višja tem-jperatura 46 F (7 C). ! Iz Clevelanda in okolice Sestanek— The Slovenian National Art Guild bo imel v sredo, 28. januarja, ob 7.30 zvečer sejo v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Prijatelji in podporniki so vabljeni. Za več informacij kličite Mrs. Fran Bezdek, tel. 731-7548. i Zadušnica— Jutri, v torek, ob 6.30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Angelo Maček ob 5. obletnici njene smrti. Končala je pot— V St. Paulu, Minn., je nenadno umrla gdč. Agnes Slamnik v 82. letu svoje starosti. Pokojna je bila dolga leta gospodinja pri pok. msgr. Omanu v župnišču sv. Lovrenca, nato pa pri pokojnikovem bratu Josephu Omanu v St. Paulu. K večnemu počitku so jo položil v soboto, 24. januarja pri St. Stephenu,-Minn., kjer je bila rojena. Nov odbor— Društvo Naš dpm št. 50 ADZ ima za leto 1976 sledeči odbor: predsednica Antonia Stokar, podpredsednica Christine Szen-del, tajnica in zapisnikarica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Heights, O. 44125, tel. 587-4230, blag. Joe Lea, nadzorniki: Joe Lea, Christine Szen-del, Theodore Szendel in Antonia Dolinar. Zdravniki: vsi priznani, zastopnici za SND na 80 St. Antonia Stokar in Jennie Pugely, za SDD na Prince Ave. Jennie Pugely, za SND na Maple Heights Antonia Stokar. Seje so vsak drugi mesec na tretjo nedeljo ob dveh popoldne v SND, 5050 Stanley Ave., Maple Heights. Božične voščilnice—š Rabljene božične voščilnice zbira za Parmadale Mrs. Antonia Stokar. Kdor jih še ima, ga prosi, da jih prinese na sejo kluba upokojencev v Newbur-ghu prihodnji teden ali pa jih pusti za njo v SND na E. 80 St. Za pojasnila kličite tel. 524-7724. -------------o----- Svečan sprejem za Rabina WASHINGTON, D.C. — V Izraelu upajo, da bo 11-dnevni u-radni obisk predsednika izraelske vlade Yitzhaka Rabina popravil v ZDA mnenje o Izraelu in ogrel znova odnose med Izraelom in ZDA, ki so postali v zadnjih mesecih nekam zadrža-nejši. Rabina bo sprejel predseanik Ford z vsemi častmi v Beli hiši, nagovoril bo na skupni seji Kongresa obe zbornici, obiskal Philadelphio kot prvi vodnik tuje države v letu obhajanja 2(i€-letnice ZDA. govoril v New Yorku, Chicagu in Detroitu, pa počaščen še s posebnim sprejemom v Hollywoodu od filmskih zvezdnikov in zvezdnic. ------o----- Ford imenoval Useryja za delavskega tajnika WASHINGTON. D.C. - Predsednik G. R. Ford je izbral za naslednika odstopivšemu delavskemu tajniku J. Dunlopu glavnega posredovalca delavskega tajništva pri kolektivnih pogajanjih W. J. Useryja. Novi tajnik uživa podporo organiziranega delavstva in verjetno ne bo imel nobenih težav pri potrditvi v Senatu. /ImeriSka fkhmmrn sfer /VA/ijf i/ i n- il— i a c > vi i 6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation mwjmm BESEDA IZ NARODA Fubiislied daily except Wed., Sat., Sun., and holidays, 1st week of July Manager Editor: Mary Debevec NAROČNINA: • Združene države: $23.00 na leto; $11.50 za pol leta; $7.00 za 3 meseca • Kanada in dežele izven Združenih držav: $25.00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 za 3 mesece Petkova izdaja $7.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States $23.00 per year; $11.50 for 6 months; 7.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $25.00 per year; $12.50 for 6 months; $7.50 for 3 months Friday Edition $7.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 14 Monday, Jan. 26, 1976 P. Fortunat, O.F.M.: SLOVENCI IN EVHARISTIČNI KONGRES V PHILADELPHIJI Ne vem, kako je bilo izbranih 19 narodov, ki bodo imeli v svojih jezikih sv. mašo kot del sodelovanja vseh ljudstev na mednarodnem evharističnem kongresu. Tudi ne- vem, ali je vrhovni odbor, ki jiripravlja kongres, povabil vse narodnosti ZDA na sodelovanje. Gotovo pa je, da je bila v tem pogledu pomanjkljivost, ker v časopisih ni bilo zaslediti nobenega obveščanja. V nadškofiji Philadelphija so po “Catholic Direc-toiy 1975 ’ naslednje narodnosti: Litvanci imajo 3 cerkve, Nemci 7 cerkev, Italijani 13 cerkev, Poljaki 13 cerkev, Slovaki 6 cerkev, Kitajci 1 cerkev in Armenci 1 oerkev. Možno je, da so v nadškofiji še druge narodnosti, ki imajo svojo službo božjo, a nimajo cerkve. Philadelphija je bila ob 200-letnici ZDA zbrana za mesto evharističnega kongresa; razlog je zelo verjetno blaženi Janez Neuman, ki je bil prištet ihed blažene leta 1953. On je bil od leta 1852 do leta 1860 škof v ’ hiladelpinji. Neuman je bil rojen na Češkem 1811, v duhovnika je bil posvečen v New Yorku 1836.- Leta 1840 je stopil v kongregacijo redemptoristov. Umrl je v Philadelphiji 1860. Bil je torej sodobnik božjega služabnika Friderika Barage. Sedanji nadškof v Philadelphiji je John kardinal Kroti, bivši pomožni škof v Clevelandu Upam, da bodo Slovenci imeli svoje zastopstvo na kongresu, saj je kongres mednaroden in je v ponos ameriške Cerkve, da pokaže ob tej priliki vse narod iiusti, ki so pripomogli k razvoju in rasti ameriške katoliške Cerkve. Prav je, da se Slovenci trudijo, da dobe zastopstvo na kongresu, a odgovornost, da so zastopam vsi narodi, leži v prvi vrsti na vodstvu organizacije kongresa. Ne bi bilo pravično, ako bi morali Slovenci beračiti za priznanje navzočnosti v ameriški Cer Evi. Ako bi bila prezrta kaka druga manjšinska sku pina, bi že piketirali ali pa naredili pohod na narodno svetišče v Washingtonu. Pa to ni edini razlog, da pišem te vrstice. Vidno zastopstvo Slovencev na kongresu je važno in za ameriško CerKev koristno, da izpriča pred svetom svojo ekumensko razsežnost. Še bolj važna pa je duhovna navzočnost na kongresu. Program evharističnega kongresa je zelo prakUčen in ima namen, da bi vplival na duhovnost in ravnanje katoličanov, ki se nadnaravno hranijo z Evharistijo. Program postavlja Evharistijo ped vidik problemov, pred katerimi je celotna človeška družina in nudi katoličanom naloge in možnosti, ki jih jim danes prinaša Evharistija. Ti problemi so: lakota po Bogu, po kruhu, po svobodi in pravičnosti, lakota ali teženje za Duhom, lakota po resnici, po razumevanju in miru. Kongres nima namena, prikazati svetu katoliške vere v Evharistijo. Poudarek je torej na akcijo, na praktično krščanstvo, na razumevanju za odgovornost do vse človeške družine. Zato je spored kongresa drugačen, kot je bil v preteklosti. Evharistične procesije sploh ni. Nekaterim se zdi to zgrešeno, a samo zato, ker ne razumejo nalog, ki se jih pastirji Cerkve zavedajo. Bolj kot vzdihovati po lem, kar je bilo včasih lepo, si moramo pri-zavedati za spoznanje odgovornosti, ki nam jih sedaj nalaga Evharistija. Kongresna zborovanja bodo po izbranih govorni-kin osvetlila in pokazala na naloge, obveznosti in možnosti, ki jih obhajanje Evharistije (sv. maše) prinaša Cerkvi kot celoti m njenim posameznim udom.' Verni ki se hranimo z Evharistijo, nebeško hrano večnega bevski zbor Jadran | Bedford, O. — Spoštovano | uredništvo! Moja naročnina je | potekla v začetku januarja. S CLEVELAND, O. — Ze vrsto priloženim čekom jo zopet oblet se pevski zbor Jadran trudi navijam gojiti in ohranjati slovensko j ]\je zamerite moji pisavi, je pesem v tukajšnji slovenski sre- : težko, kadar gredo leta na 89!' dini. Veliko dela, veliko žrtev j Ameriško Domovino pa še ved-je treba za to delo. Vsega tega !no ra(ja berem in ne bi mogla ni nikomur žal, če mu je res kaj j biti brez nje. do slovenskega narodnega izro- J želim Vam mnogo naročni-čila, do slovenske kulturne de- 'kov, da boste še dolgo izdajali diščine. ta naš priljubljeni slovenski list. Člani Jadrana se spet pridno prav lepo pozdravljam vse pripravljajo na koncert,, ki ga .naročnike in vse v uredništvu, bodo imeli 8. marca 1976. Izbra- Zbogom! li so lep spored in sedaj se uči- Mary Guzell jo, da bi ga čim boj še podali * svojim prijateljem in podporni- Warren, O. — Cenjeno ured-kom, vsem, ki radi poslušajo mištvo! Želim Vam srečno novo slovensko petje. j leto in obilo uspeha pri Ameri- Po koncertu bo na razpolago ški Domovini, jedača in pijača,-pa tudi zavrte- j Priloženo pošiljam ček za enoji se bomo. Pri zadnjem koncer- letno naročnino in dva dolarja tu smo bili veselo iznenadeni, iza njen tiskovni sklad, ko so nas obiskali prijatelji iz j S spoštovanjem in lepimi po-Girarda in Lpraina. Vabimo jih.zdravi vsem skupaj! mnogo božjega blagoslova in jDete v Betlehemu za Božič pred ste-Trst, Italy) prinaša odgovor vsega dobrega v tem začetem 2,000 leti. Rešil jo je On s svo- pisateljev Pahorja in Rebule na novem letu 1976. Vas prav lepo pozdravljamo! Bog Vas živi! Louis Jevhikar West Allis, Wis. jim križem na Kalvariji o Ve- ;vihar v zvezi z izdajo knjige o liki noči. j Kocbeku z naslovom “Edvard Moramo naprej in samo na- Kocbek, pričevalec našega Ča-prej, to je pot časa. Toda, da bi -sa”. le našli med tolikimi pravo pot. Spoštova- [pravo pot skozi novo leto 1976, tudi sedaj! Na svidenje na koncertu Jadrana 8. marcaJ življenja, imamo odgovornosti in možnosti do ljudi ki so mčni Boga, ker ga ne poznajo; lačni kruha, ker hrana ni pravično razdeljena; lačni svobode in pravičnosti, lačni Duha, ki plava nad Cerkvijo in se v njegovi moči darovi vernih spreminjajo v nadnaravno hrano; lačni resnice, ki jo nevernost in brezbožnost družbe zatemnjujeta; lačni miru v negotovosti in napetosti mednarodnih odnosov. ■ Frank Racher ♦ Toronto, Ont. — Spoštovani! Prilagam ček za $28 kot naročnino za Ameriško Domovino za eno leto. | Vsem. želimo veliko sreče in ; uspehov v novem letu in lepo pozdravljamo! Janez Muhič * Madison, O. — Spoštovani! Vidim, da mi bo kmalu potekla naročnina. Priloženo je pošiljam zopet za naprej. Želim Vam blagoslovljeno, srečno in zdravo novo leto. Naj bo Bog z Vami! Pa tudi veliko novih naročnikov Vam želim, da bo Ameriška Domovina še dolgo izhajala! Jennie Novak St. Catharines, Ont. —- Spoštovani! V prilogi je denarna nakaznica za obnovitev enoletne naročnine in dar za tiskovni sklad. Želim Vam veliko uspeha v sem zelo zadovoljen s tem slo-!^em ^eiU’ ha tudi dobrega zdra-venskim časopisom. Prav lepa vja’ '30 Araeri^ha Domovina hvala tudi za zelo točno dostavo! S? mnog° let PrihaiaIa ^ sloven-Prilagam ček za poravnavo s e domove. . naročnine za prihodnje leto. ■ ran^ Mislim, da mi naročnina zapade Cleveland, O. — Spoštovani! koncem januarja. i Tukaj Vam pošiljam enoletno Želim Vam mnogo nadaljnega naročnino, previšek pa je v po-uspeha in Vas lepo pozdravljam! moč listu, brez katerega bi mi Anton Tomšič ;bilo preveč dolgčas. * j Prav vse naju zanima, tukajš- A aukegan, 111. Cenjeno jijg novice, vesti iz stare domo- uredništvo! Tukaj pošiljam de- vine in pa splošni svetovni do-narno nakaznico za obnovo eno- godki. letne naročnine in prilagam dar oba z ženo Vam želiva, da bi za tiskovni sklad. dobili veliko novih naročnikov. Ameriško Domovino vedno Obenem voščiva veselo in sreč-težko pričakujem. Brez nje bi no novo leto ter lepo pozdra-vlja-mi bilo zelo dolgčas. va! Uredništvu, upravi in vsemu osobju želim vse dobro. Vas vse prav lepo pozdravljam! Za prsiiewanja ig@d©¥ln® ST. PAUL, Minn. — The Immigration History Research Center nudi darila za pomoč pri raziskavi in za asistentstvo v letu 1976-1977. Darila so do £3,000 za potovanje in življenjske stroške za^ tiste zgodovinarje, ki delajo dizertacije, za one, ki so doktorat že dobili in za druge znanstvenike. Prijavo je treba poslati do 1. maja 1976 na naslov: Grant-in Aid Committee 826 Berry Street St. Paul, Minn. 55114 /ZAMŽ/AmST Euclid, C: — Spoštovani! Jaz John Dolinar z Vineyard Avenue Mrs. Frank Bubnich Cleveland, O. ■—■ Spoštovani! * Tukaj Vam pošiljam enoletno Toronto, Ont. — Spoštovano naročnino in dva dolarja za tis-uredništvo! Prav lepo se zahva- ;kovni sklad, ljujem za Vaše prijazno obve- j Zelo smo zadovoljni z lepim stiio in pošiljam ček za enoletno [branjem, ki nam ga tako zvesto naročnino in dar v pomoč listu, [prinaša Ameriška Domovina. Obenem Vam sporočam ža- Prosim, oprostite moji slabi pi-Jostno vest, da je 19. decembra [savi, se mi roka večkrat trese. 1975, ravno pred božičnimi praz- j želim Vam ljubega zdravja niki, nenadoma in ha hitro umrl Jn moči, da boste lahko izdajali moj ljubljeni mož Alojz Petrič, j ta naš lepi list. zadet od srčne kapi. Bil je dol-goletni naročnik Ameriške Domovine. Vedno jo je težko pričakoval in vso prečital. Prosim, pošiljajte v bodoče list na moje no uredništvo! Prejela sem Vaše obvestilo. S priloženim čekom obnavljam naročnino za bodoče leto, .ostanek pa je namenjen za Vaš tiskovni sklad. Želim Vam mnogo uspeha in sreče pri izdajanju Ameriške Domovine in Vas najlepše pozdravljam! Angela Kastelic * Toronto, Ont. — Spoštovano uredništvo! Opravičiti se moram zaradi zakasnele naročnine. Če z njo ne pohitim, jo bom moral za kazen v tem letu plačati, dvakrat namesto enkrat. Taks-: ni so često človeški dosledni in popolni cilji. Namesto, da bi se jim približali, gremo v neko drugo smer. Smo tudi v Kanadi, kot povsod po svetu, zavo- movino od meseca oktobra, tako žili v “ulico Problemov in Te-'je vse zaostalo, žav”! j Želim Vam blagoslovljeno no- Kdo bo našel iz nje izhod, če jvo leto in mnogo uspeha pri izje sploh možen? Nekaj čisto [dajanju našega ljubega sloven-jasnega podnevi, je čez noč po- [skega lista. Vse hudiče na domovinskem Kleku, so sprožile, reci in piši, da bi postalo prestopno tudi v Je tri strani 147, 148, 150 — uso-smeri zdrave in lepe bodočnosti, j da vrnjene domobranske vojske Voščim in želim zdravja, sre- v poletju 1945. Ali: stvar, ki jo če in zadovoljstva v novem letu 1976 uredništvu in bralcem Ameriške Domovine, vsem, ki so iskrenega mišljenja in dobre volje, da bi v njej brali mnogo veselih in zadovoljnih novic. Vse lepo pozdravlja naročnik Stanko Bric * Toronto, Ont. — Spoštovani! Oprostite, ker sem zakasnel s plačilom. Sem šele danes dobil pismo od Vas. Kot Vam je znano, smo v Kanadi imeli poštni štrajk. Zato tudi nisem upal in mogel poslati preje denarne nakaznice. Sedaj dobivam Ameriško Do- stalo svetu težka uganka. Postavljena je bila pred božje S prijaznimi pozdravi! Jakob Mesec NAJNOVEJŠE IZ TRSTA TRST, It. — Slovensko stalno Po svojih delih sodi tržaško gledališče v Trstu je letos zače- slovensko gledališče v sam vrh lo svojo 30. gledališko sezono, slovenske sodobne dramske u-Na sporedu imajo za 1. 1975/76 metnpsti. naslednja tlela: * Konec leta 1975 je v Trstu, iz-Dva biegova, drama iz življenja ^ge] nov slovenski roman pisate-beračev, dramatika^ Antona pj.a Borjsa Pahorja z naslovom Leskovec, režiral Jože Babič; [ “Zatemnitev”. Roman je iz živ-Bm Jari, prvič v slovenščini, ^jenja Trsta pod nemško zased-diama Maksima Gorkega; re- Ljubezen dveh mladih ljudi, žiia Stevo Žigon, prevedel :0 katerih pisatelj pripoveduje v Janko Moder; [tem romanu, je edina svetloba v Pomladno prebujenje, mladost- ^ temnem ozračju, ki oklepa v trna tragedija vMreh dejanjih, ‘žgško noč pogreznjena in zase-pivič v sloveščini, dra’matik A.ena prebivališča. Zatemnitev Frank Wedekind,^ prevedel,Se namreč ne nanaša samo na Bogdan Gjud, režira Zvone ^fiesto, ki ie brez luči, ker ima-Seidlbauer; ^ ij0 njegova domovja “črne obli- Champignol ali vojak po^ sili, na ggejp/ temveč tudi najraz-vaudeville, prvič v sloveščini, ^ pojoženju prebivalcev, ki so na prevedel Janez Negro, režija gvojjk ulicah ujeti v pasti in za-Marko Uršič, napisal Georges pjsanj poginu. A ta dva elemen-Feydeau, jjnkezen in vojno zlo. nista Izgubljeni sin, napisal Anderi jočena, od kraja do konca se Hieng, melodrama, slovenska prepletata, da zapor in Gestapo novost, režiia Mile Korun, go- mečeta črne sence na ljubezen, stovanje Mladinskega gledali- p.a je zarek pristnih čustev,' sča Ljubljana; skušajo predreti skozi uniče- Gostovanje glasbene komedije m jn prj |-em želijo, da bi S' spoštovanjem! Mrs. Joe Krajic * Toronto, Ont. — Velespoštovani! Danes sem prejel Vaše ime in na moj naslov, 3 Ori-[cenjeno sporočilo, da mi je po-anna Dr., Toronto 520 - M8W-[tekla naročnina. 4M8. Prav lepo se Vam zahvaljujemo za redno,pošiljanje lista. Vsem bralcem Ameriške Domovine in njenemu uredništvu želimo mnogo božjega blagoslova in dobrega zdravja v novem letu. Vaša hvaležna naročnica Justina Petrič (Op. uredništva: O smrti bla-gopokojnega Alojza Petriča je Mednarodni evharistični kongres naj bi bil za vse KcAoiičane navdihnjen je za vse dobro, predvsem pa za ,0-L-__0„ 111 kw’JVQ, k' omogočata spoznanje in izvajanje jA.D. obširneje poročala na Ka-ojgovomvsa, ki nam jih prinaša Evharistija — sveto [nadski strani v torek, 13. janu-obhajllo. ' larja tl.) Takoj Vam pošiljam denarno nakaznico za celoletno naročnino. Pri nas smo imeli dolgih 42 dni poštni štrajk, zaradi katerega so na pošti še vedno zmešnjave in zastoj. Sedaj prejemamo Ameriško Domovino od novembra in celo od oktobra. Imamo jo zelo radi. Ko je bil štrajk, smo jo zelo pogrešali in tedaj tudi uvideli, kako žalostno bi bilo, če je ne bi bilo več! Zato Vam jaz in moja dru-. žina še posebej' od srca želimo Zagreba. Zunaj sporeda pa: Stara garda, napisal Aldo Nico-lay, tragikomedija, prvič v slovenščini, prevajalec Borut Trenkman, režiral Mario Ur- v • v’ | sic; Parjenje, napisal Franz Kroetz, slika iz sodobnega življenja, prvič v slovenščini, prevedel Borut Trenkman, režiral Mario Uršič: Podobe iz sanj in življenja, Ivana Cankarja, dramatiziral in režiral Jože Babič, — za 100-letnico Cankarjevega rojstva; Srce igrač, napisal Pavel Golia, režira Adrijan Rustja, predstava za mladino. Gostovanja: Vsa slovenska poklicna gledali- ■ Šča in Jugoslovansko dramsko gledališče iz Beograda. Ponovitve: Rižarna, napisala Benedetič in Košuta, drama iz istoimenskega taborišča v Trstu; Za. narodov, blagor, Ivana Cankarja; Anatolov dvojnik, napisala Hen-nequin in Duval; Apokalipsa, Stanka Majcna. mogla pristati na neokuženem otoku, kamor ne bi segel dih mogočnikov in njihovih rabljev. Pravi ocena in dalje: Boris Pahor je ta vojni roman napisal s srečno, mehko roko, v slogu, ki ni iskan ne modernističen, a je obenem moderen. S svojo knjigo je ob 30. obletnici osvoboditve ponudil someščanom darilo, katerega so lahko veseli, ko jih je prikazal v podobah iz pomembne dobe njihove narodne zgodovine. Roman je izšel v Kosovelovi knjižnici, ki jo izdaja skupina okrog revije “Zaliv”. Roman je bil najprej sprejet pri Državni založbi Slovenije v Ljubljani, a ga je pisatelj od tam umaknil, ker mu je bil po znanem pogovoru s pesnikom Kocbekom v posebni knjižici ob Kocbekovi 70-letnici, spomladi 1975 prepovedan vstop v Slovenijo. V omenjeni knjižici je namreč Kocbek odgovoril tudi na vprašanje: “Kdaj si izvedel za pomor domobranske vojske?” To pa je sprožilo V Največ ji klobuk Ljubljani vihar kot doslej še ne. WASHINGTON, D.C. — Predzadnja izdaja revije “Zaliv” j sednik ZDA James Garfield je (izide dvakrat na leto, ceha lir [nosil klobuk št. 7%, .največjega 1000, naslov: Marica Vidmar, j od vseh predsednikov ZDA, v Ulica Timignano, 47, 34128 Trie- kolikor je znano. bova v pomirit ven namen imenovala odslej Dogodek. — Pišeta pisatelja: Zaradi tistih strani so si veliki duhovni raztrgali o-blačila in zaklicali Crucifixe: Kucbeka na sredo, Pahorja na mesto levega razbojnika, Rebulo pa desnega . . . “Zaliv” prinaša med drugimi prispevki tudi pregled evropskega tiska, ki je z zvezi s Kocbekovo zadevo pisal: “II Meridiano di Trieste”, “Frankfurter Allgemeine Zei-tung” (Frankfurt), “Kleine Zei-tung” (Gradec, Celovec), “Sued-deutsche Zeitung” (Muenchen), “Die Welt” (Bonn, Hamburg), “Die Tat” (Zuerich), ‘Tl Gior-no” (Milan), “Die Furche” (Dunaj), “Rhein-Neckar - Zeitung”, “Rheinische Post”), “Kaerntner Tageszeitung” (Celovec), “Die Presse” (Dunaj), “Esprit” (Pariz), “Die Weltwoche” (Zuerich), “Der Bund”, “Arbeiter Zeitung” (Dunaj), “La Fierra Letteraria” (Milan) ... Torej pravi evropski škandal. In seveda ostri komentarji jugoslovanskega tiska. Tržaški k u 11 u r ni mesečnik “Mladika” stopa z letom 1976 v 30. leto svojega izhajanja. Uredništvo je v Trstu: Ulica Doni- zetti 3, Trieste-Trst, Italy. Cena letno 4000 lir za 10 številk. Zadnja številka v prejšnjem letu je božična z božičnim razmišljanjem. Sledi nato kratka zgodba Pet k polnočnici” pisateljice in pesnice Milene Merlak-Detela, žene znanega pisatelja, ki živi in. ustvarja na Dunaju. Nato pa še pogovor s pisateljem Levom Detelo o njegovem posegu na kongresu Pen-kluba na Dunaju jeseni 1975 v obrambo svobode pisateljev. Tudi Detela se je dotaknil “primera” Kocbek. Po poročilih tiska v Sloveniji je Detelu odgovoril ljubljanski pisatelj Miloš Mikeln (na samem kongresu) in odbil” vse očitke, češ, da Kocbeku nihče ne odreka njegovega pomena kot pesniku in umetniškemu ustvarjalcu, da pa “slovenski partizani in slovenska družba ne morejo molčati, če je ta pisatelj prišel v konflikt s tistim, za kar se je v narodnoosvobodilnem boju zavzemal in bojeval”. Pogovor z Detelom izhaja sicer še izpred kongresa, a je kljub temu zanimiv. Lev Detela postaja pomemben pisatelj tudi v memskem svetu, seveda še vedno kot slovenska osebnost. Kmalu bo izšla njegova nemška knjiga “Legenden um den Va-ter” (Legende o očetu). Ker pa je Detela objavil v nemških listih precej zapisov o zadevi Kocbek, so mu pri založbi “Obzorja” v Mariboru uničili že do-tiskano, knjigo “Izkušnje z nevihtami — Kraljev kip”, ki bi mogla pravkar iziti. (Enako se je zgodilo tudi z knjigo “Snego- vi Edena” Alojza Rebula pri založbi “Lipa” v Kopru.) V “Mladiki” so nadalje še naslednji sestavki: ocena novega sporazuma med Jugoslavijo in Italijo s stališča Slovencev v Italiji, zapis v spomin Rudi Jur-čecu (prof. Jože Velikonja), kratke novice (v Parizu pripravljajo gradnjo slovenskega doma), prof. Anton Kacin začenja obravnavo “Gb 30-letnici slovenskih šol” (na Primorskem), tržaški skladatelj praznuje 70-letnico in še druge vesti in sestavki. N. T. R. DARILO MODRIH En dolar 87 centov! To je vse! In od tega 60 centov samih penijev; penijev, ki jih je prihranila s tem, da je ustrahovala šta-cunarja, zelenjavarja in mesarja, da so ji že lica od rdečice žarela, ko je s svojim barantanjem vzbujala sum neverjetne skoposti. Della je štela denar že tretjič! En dolar 87 centov! In jutri je Božič! Drugega ji ni preostalo, kakor da se vrže na kauč in tuli. To je tudi storila! Spomnila se je moralnega nauka, da življenje sestoji iz solz, cmerjenja in smeha •— toda največkrat cmerjenja. Medtem ko se gospodinja počasi prebuja iz prve stopnje v drugo, si mi oglejmo njen dom. Opremljeno stanovanje za $8 na teden! Stanovanje ni ravno beraško, toda kak postopač in berač bi ga gotovo označil za takega. V veži je poštni nabiralnik, v katerega ne bi šlo nobeno pismo, in električni gumb, iz katerega živ krst ne bi spravil glasu. Tudi je bila tam vizitka na ime James Dillingham Young. Ime Dillingham je bilo dodano V času gospodarske blaginje, ko je njegov nosilec zaslužil $30 na teden. Zdaj, ko se je njegov zaslužek skrčil na $20, je ! začelo ime Dillingham bledeti. Lastnik se je resno pečal z mislijo, da bi ime skrčil na bolj skromno in manj zahtevno obliko ‘!D’'. Toda —- kadarkoli je Mr. James Dillingham Young stopil v stanovanje, je postal Jim in objela ga je žena, ki smo jo že prej spoznali kot Dello. Della se je nehala cmeriti'in si s pudrom popravila objokano lice. šla je k oknu in topo gledala sivo mačko, ki je plezala po sivi ograji sivega dvorišča. Jutri bo Božič! In ona ima samo en dolar 87 centov, da kupi Ji-mu darilo. Mesece je hranila Vse penije, kolikor jih je mogla — in rezultat en dolar 87 centov. Z $20 na teden si res ne moreš mnogo pomagati. Izdatki so bili večji, kakor je računala. Tako je ponavadi! Kako naj kupi darilo za en dolar 87 centov? Marsikatero srečno uro je imela, ko je delala načrte, kako lepo darilo bo kupila Jimu. Želela je nekaj finega, redkega, iz ster-linga — nekaj, kar bo vsaj pri-bližno toliko vredno, kakor je Vredna čast, da te lastuje Jim. Naenkrat se je odmaknila od ekna in stala pred ogledalom, ki je bilo na steni med dvema oknoma. Njene oči so žarele. Toda njen obraz je v 20 sekundah izgubil vso barvo. Nenadoma je razpustila lase in padli so po Vsej dolžini cb njenem telesu. Z a k o nca. James Dillingham Toung sta imela dve stvari, na Tateri sta bila res ponosna. Prva stvar je bila Jimova zlata ura, ki sta jo pred Jimom imela njegov oče in stari oče. Druga stvar so bili Delhni lasje. Če bi živela kraljica iz Sabe v stanovanju na nasprotni strani zračnega jaška, ki Della pustila sušiti svoje lase na oknu, samo da bi s tem po-hdarjala manjvrednost kraljičinih draguljev in daril. In če bi kralj Solomon opravljal službo hišnika in imel svoje zaklade tožene v kleti, bi Jim gotovo Potegnil uro iz žepa, kadar bi sel mimo in starec bi si od zavi-sh pulil brado. / Zdaj je Della spustila lase in Padli so ob,životu in se lesketali kakor slap rjave vode. Lasje so Ji segali do kolen. Hitro jih je ZoPet zbrala in nervozno in hi-iro povila v kito. Za eno minuto s° ji odpovedali živci. Dve solzi sla padli ha shojeno preprogo. Ogrnila je rjav plašč in na glavo položila rjav klobuk. Za-sumelo je krilo in sijaj, je še Vedno, žarel iz njenih oči, ko je poletela skozi vrata in po stopnicah na ulico. Ustavila sp je pred napisom: Mrs. Sofronia — vse potrebščine za lase”. Della je hitela v Prvo nadstropje, se zasopla in Pred vrati počasi zbrala. Visoka, hela, hladna zena se jr ni prav nič zdela kakor Sofronia. “Ali kupite moje lase?” “Ja, kupim, snemi klobuk, da vidim, kakšni so!” Kakor slap so ji padli lasje ob životu. “Dvajset dolarjev,” je rekla gospa in z roko strokovnjaško dvignila lase. “Dajte mi jih!” Nato je dve uri hodila po oblakih. Hodila je od trgovine do trgovine in iskala darilo za Jima. Končno ga je našla. Darilo je bilo prav gotovo narejend samo za Jima in nikogar drugega. V nobeni trgovini ni našla prej nič podobnega, čeprav jih je več pregledala od vrha do tal. Darilo je bila verižica za žepno uro, čisto preproste oblike, katere vrednost je obstojala v materialu in ne v rafinirani obliki. Verižica je bila vredna Ji-move ure. Čim jo je zagledala, je vedela, da jo mora dobiti Jim. Bila je tudi Jimu podobna. Nič kričavosti — sama vrednost. Ta opis velja za oba! $21 so ji vzeli in ona je hitela domov z 87 centi. S tako verižico in uro bo moral Jim v vsaki družbi večkrat pogledati, koliko je ura. Ko je Della nrišla domov, sta razum in razsodnost prevladala njeno pijanost. Privlekla je na dan navijalke za lase, prižgala plin in začela popravljati razdejanje, ki ga je v njenih laseh povzročila velikodušnost, poja-čana z ljubeznijo. Čez 40 minut je bila njena glava pokrita z majhnimi, Kratkimi kodri. Iz gledala je kakor mlad fant, ki je pravkar “špri-cal” šolo. “Če me Jim ne bo ubil/' je Igovorila sama s seboj, “predno me dobro pogleda, bo pa rekel, da izgledam kakor pevačica s Coney Islands. Kaj pa naj bi storila z enim dolarjem in 87 centi?” Ob 7. je bila kava kuhana in tudi ponev za peči zrezke je bila že vroča. Jim ni bil nikoli pozen. Della je lepo zložila verižico v dlani in sedla na rob mize pri vratih. Ko je zaslišala Jimov korak na prvi stopnici, je prebledela. Vedno je imela navado, da je tiho zmolila kratko molitev za najbolj preproste stvari vsakdanjega življenja. Tudi zdaj je molila: “Ljubi Bog, prosim te, da me bo Jim še vedno imel za lepo!” Vrata so se odprla in za Jimom spet zaprla. Izgledal je suh in zelo resen. Ubogi fant, šele 22 let je star in že nosi breme družine. Potreboval bi novo suknjo in tudi rokavic nima. Jim je vstopil in obstal kakor pes ptičar, ko začuti jerebico. Njegove oči so bile uprte v Dello. V očeh je bil izraz, ki ga ni mogla razbrati. To ni bila niti jeza, niti presenečenje, niti gnus, niti odklonitev, niti drugo čustvo, na katerega se je pripravila. Jim je nepremično zijal v njo s tistim posebnim izrazom na obrazu. Della se je spustila z mize in šla proti njemu. “Dragi Jim,” je zajokala, “ne glej me tako. Dala sem odrezati lase in jih prodala, ker bi ne mogla preživeti Božiča, ne da bi ti dala darilo. Lasje bodo zopet rastli. . . Saj se ne jeziš! ... Jaz sem to morala storiti. Moji lasje pa zelo hitro rastejo. Reci ‘Vesel Božič’, Jim, in bodiva srečna. Ti si ne moreš misliti, kako fino in lepo darilo imam za tebe!” “Ti si si dala odrezati iase.” je s težavo vprašal, kakor bi se zavedal tega dejstva šele po težkem notranjem boju. “Odrezala in prodala!” je, rekla Della, “ali me nimaš prav tako rad. Saj sem Della, čeprav brez las!” ' Jim je gledal po šobi. “Ti praviš, tvoji lasje so šli?”, je rekel, kakor bi bil malo neumen. ■“Nikar rie, glej za njimi,” je/ rekla, “prodani so, prodani in izgubljeni. Fant, danes je Sveti večer. Potolaži se, saj so šli v tvoj prid. Morda so bili že prešteti,” je dodala resno sladko, “toda nikdo ne bo mogel prešteti moje ljubezni do tebe. Ali naj dam zrezke na ogenj?” Iz žepa je potegnil paket in ga vrgel na mizo. “Nikar se ne moti o meni,” je rekel, “zdi se mi, da nobeno striženje, britje ali rezanje ne more zmanjšati moje ljubezni do tebe. Ko boš odprla paket, boš videla, zakaj sem bil za kratek čas zbegan.” Spretni prsti so pretrgali vrvico in omot. Zavrisnila je od veselja —• in nato v trenutku bruhnila v histeričen jok. Jim jo je moral tolažiti. V škatlji so bili glavniki, cela garnitura glavnikov, glavnikov, ki jih je tolikokrat občudovala v izložbenem oknu na Broad-wayju. Glavniki so bili prekrasni, iz želvinega oklepa. Morali so biti zelo dragi. Nikoli ni vprašala za ceno. Toda srce si jih je želelo, čeprav je vedelo, da jih ne bo nikoli lastovala. Zdaj jih ima — toda lasje, ki naj bi jih oklepali, so šli. Objela jih je in jih pritisnila na srce. Dolgo časa je trajalo, predno je z vlažnimi očmi in kislim smehom pogledala moža in rekla: “Moji lasje rastejo tako hitro, Jim.” Nato je kakor mačka skočila pokonci in zavpila: “Oh, oh .. Jim še ni videl njenega darila! Odprla je dlan in mu ga pokazala. Dragocena kovina je odsevala njeno veselje in vnemo. “Ali ni prekrasna? Po vsem mestu sem jo iskala. Odslej boš moral gledati na uro vsaj stokrat na dan. Daj mi uro! Rada bi videla, kako se ji prilega.” Namesto, da bi ubogal, se je Jim zrušil na kauč, sklenil roke za glavo in se zakrohotal. “Della, dajva na stran najina božična darila. Darili sta prelepi, da bi jih že zdaj rabila. Jaz sem namreč uro prodal, da sem mogel kupiti glavnike. Mislim, da sva oba zrezke zaslužila!” KOLEDAR društvenih prireditev * i ■« ► j i i: :: ! «. I ► L. Č.: Obrobne z obiska doma Sveti Trije kralji so bili modri možje — zelo modri možje. Prinesli so Jezusu darila v hlevček. Od tod izvira navada dajati darila za Božič. Ker so bili. modri, so bila tudi njihova darila modra. Jaz sem vam slabo opisal preprosto zgodbo dveh mladih, neumnih ljudi, ki sta najbolj ne-modro žrtvovala drug za drugega naj večji zaklad, ki sta ga imela. Toda končno je bila njuna izbira silno modra. Izbirala je darila ljubezen. Opomba: Pripravljeno iz an FEBRUAR 8. — Slovenska šola pri Sv. Vidu pripravi nedeljsko kosilo v I avditoriju. 14. — Štajerski klub pripravi DOMAČE KOLINE v farni dvorani pri Sv. Vidu. Čisti dobiček bo razdeljen med bolne člane Kluba in Slovenski starostni dom na Neff Road. Igrajo “Veseli Slovenci”. 21. — Slovensko kulturno društvo Triglav, Milwaukee, Wis. priredi pustno zabavo v župnijski dvorani sv. Janeza na Cold Spring Road. 28. — Dramatsko društvo Lilija priredi maškaradni ples na Holmes Ave. Igrajo Veseli Slovenci. MAREC 20. — Klub slovenskih upokojencev za Waterloo okrožje priredi Pomladansko večerjo s plesom v Slovenskem delavskem domu na 15335 Waterloo Road. Igra Jay Tones. Začetek ob 5. popoldne. 21. — Društvo Naj svetejšega Imena pri Sv. Vidu priredi vsakoletno zajtrk s klobasicami in omletami (pancake and sausages) v farni dvorani sv. Vida, od 8. zjutraj do 12.30 popoldne. APRIL 11. — Dramatsko društvo Lilija poda igro “Divji lovec” ob 3.30 pop. v Slovenskem domu na Holmes Ave. j 24—TABOR DSPB priredi svoj pomladanski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo Veseli Slovenci. EARL BUTZ, poljedelski taj- gleškega besedila in uporablje- ■ nik, napoveduje, da bodo farno na newyorski prosvetni uri ’■ mu,rji kljub začasni nejevolji v 21. decembra 1975. j novembru volili G. R. Forda. MAJ 1.— Pevski zbor Korotan priredi koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 9. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi Materinsko proslavo v farnem avditoriju. 31. — SKD Triglav Milwaukee, Wis. priredi Spominski dan s sv. mašo ob 11. dopoldne pri kapeli v parku, nato kosilo in prijateljski razgovor. JUNIJ 20. TABOR DSPB priredi spominsko svečanost za pobite domobrance, četnike in druge žrtve komunistične revolucije na Slovenski pristavi. 22. — SKD Triglav, Milwaukee, Wis. priredi svoj prvi piknik v parku Triglav. Ob 11. sv. maša, nato kosilo in zabava. 24. - 27. — Poletni farni karneval pri Sv. Vidu. JULIJ 25. — Misijonski piknik v Triglavskem parku, Milwaukee, Wis. Ob 11. sv. maša, nato kosilo-in piknik. AVGUST 15. — SKD Triglav, Milwaukee, Wis. priredi svoj drugi piknik v parku s sv. mašo ob 11., nato kosilo, tekme in zabava. SEPTEMBER 19. — Oltarno društvo fare sv. Vida priredi vsakoletno nedeljsko kosilo v farnem avditoriju. OKllQBEjt 3. — SKD Triglav, Milwaukee, Wis. priredi vinsko trgatev v parku. Kosilo, zabava, ples, Ob vsakem vremenu! 16, —TABOR DSPB priredi svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo Veseli Slovenci. NOVEMBER 7. — Slomškov krožek postreže z kosilom v avditoriju pri Sv. Vidu od 11.30 do dveh popoldne. .13. — Štajerski klub priredi svoje MARTINOVANJE v avditoriju pri Sv. Vidu. 13. — Belokranjski klub priredi Martinovanje v SND na St. Clair Ave. Igrajo Veseli Slovenci. X. “Samo izhod” spredaj. Novce, Ne vem res, če naslednje spa- kolikor je že voznina, vržeš v MMJŠI DNEVI V LEI 1976 Ih IM Lincolnov rojstni dan .četrtek, 12. februarja Valentinovo ■ sobota, 14. februarja Washingtonov rojstni dan .ponedeljek, 16. februarja Prve predsed. primarne volitve v N. Hampshire ■ torek, 24. februarja Pepelnica sreda, 3. marca Praznik sv. Jožefa petek, 19. marca Veliki petek . petek, 16. aprila Velika noč nedelja, 18. aprila , Materinski dan nedelja, 9. maja Spominski dan .ponedeljek. 31. maja Dan ameriške zastave ponedeljek, 14. iunija Očetovski dan .nedelja, 20. junija Dan neodvisnosti — 200-letnica obstoja ZDA .nedelia, 4. julija Delavski dan . ponedeljek. 6. septembra Kolumbov dan . ponedeljek, 11. oktobra Vsi sveti .ponedeljek, 1. novembra Predsedniške in kongresne volitve . torek, 2. novembra Zahvalni dan . četrtek, 25. novembra Božič sobota, 25. decembra Leto 1976 je prestopno leto. Mesec februar ima 29 dni. da semkaj. Doline, grape so se mi zdele po tolikih letih vse bolj ozke, ovinki vse bolj ostri in, vsaj na videz, vse bolj nevarni. Tak vtis sem imel, ko so me peljali v Šentjošt na grob mojega rojaka Horjulca in duhovniškega sošolca. Jankota Oblaka. Ta vtis je najbrže odtod, ker sem bi tu v Ameriki toliko časa iz-, postavljen tem tako popolnoma odprtim horizontom in ravninam. Tudi notranji mestni promet se mi je zdel ustrežljiv. Mestni avtobusi švigajo po glavnih mašino pri vhodu' in se pelješ. Lahko si pa, če hočeš, v uradu nabaviš za vožnje po mestu neke preluknjane groše in rabiš te in tako ne moreš priti v zadrego za drobiž. Voznina je relativno nizka. Kako pravijo tistim preluknjanim grošem, ne vem. E-nega sem prinesel s seboj za spomin. Na njem berem latinsko ime Viator, kar pomeni toliko kot potnik. Promet po glavnih mestnih cestah ni samo živahen, ampak enostavno velik. Kjer so prometne luči, pešec nima proble- sem bral napise na avtobusih, vozijo v ne vem koliko različnih smeri v mestu samem in v vsa razna predmestja. Avtobusi nimajo več kondukterja kakor nekdaj, ampak samo šoferja, kakor tu v Ameriki in drugod. Avtobusi so zato opremljeni z napisi “Samo vhod” zadaj in mestnih cestnih žilah od ranega j mov. Prečkati pa cesto ali ulico, jutra do poznega večera. Kot kjer teh prometnih luči ni, pa ni tako enostavna zadeva. Ko sem obiskoval svojega soimenika in horjulskega rojaka prelata dr. Čepona, ki stanuje, v eni izmed kanoniških hiš pred stolnico, sem imel vedno probleme in težave, kako ulico prekoračiti. Kako to naredijo kanoniki sami, ki morajo večkrat čez dan v stolnico k molitvam, ne vem. Morajo imeti kakšen skrivnosten izrek, ki jih varuje, ker kakega podcestnega tunela, katerega bi rabili, nisem mogel odkriti. Morda pa opravlja to varnostno službo sv. Krištof. Imel sem sobo v hotelu Slon v sredini mesta ob Titovi ulici, ki je ena najbolj prometnih. Prometni šum me je od kraja motil, potem sem se pa privadil. (Dalje sledi) Letalske nesreče v SZ “notranja zadeva” MOSKVA, ZSSR. - Zahodni letalski viri pravijo, da se je 3. januarja 1976 ponesrečilo sovjetsko potniško letalo TU-134 z 86 potniki v bližini Moskve. Vsi potniki in posadka naj bi bili mrtvi. Več Rusov je dejalo, da so slišali o tej nesreči, o kateri pa ni bilo v javnih občilih nobene vesti. Na ponovno vprašanje v ministrstvu za civilno letalstvo so tam odgovorili: Ne potrjujemo in ne zanikamo, ker je to naša notranja zadeva! Volitve v Indoneziji šele spomladi 1977 DJAKARTA, Indonez. — Vlada je objavila, da bodo prve splošne parlamentarne volitve po letu 1971 v Indoneziji maja 1977. Sedanja pol vojaška vlada predsednika Suhar ta je na oblasti od leta 1965, ko so vojaki strli komunistični poskus prevrata in zasege oblasti v tihem MALI OGLASI M3LPE1 J. S0MRACK I sell real estate, residential, commercial and industrial. If you are selling or buying contact me at home. 942-1845 or the office 944-5440. I am sure I can be of service to you. Associated ■with the Yakkel Realty, 32610 Vine St. Willowick, Ohio 44094. (17) Hiša naprodaj Osemsobna enodružinska hiša je naprodaj na 19870 Ormiston Avenue. Kličite tel. 486-4730 po sporazumu s tedanjim predsed- u1^ P°P°ldne. nikcm republike Sukarnom. Zadnje četrtletje je bila gospodarska rast v ZDA precej skromna WASHINGTON, D.C. — Po uradnih podatkih je gospodarstvo v zadnjih treh mesecih preteklega leta rastlo na letni ravni 5.40 , kar je precej skromno v primeri z rastjo prejšnje tri mesece na letni ravni 120. Ker je bil zastoj v začetku leta tako hud, porast v drugi polovici tega ni mogel kriti. Stvarni narodni skupni produkt je v letu 1975 padel za 2% napram letu 1974. -(17) Volitve v Vietnamu za združitev 25. aprila BANGKOK,' Taj. — Severni in Južni Vietnam bosta 25. aprila letos volila skupno narodno skupščino, ki bo nato potrdila skupno vlado in vse ostale skupne organe zedinjenega Vietnama. - Oblasti v Južnem Vietnamu so odredile splošno ljudsko štetje, ki haj služi kot podlaga za volitve. Severni Vietnam ima o-koli 24 milijonov prebivalcev, Južni pa okoli 20 milijonov. EUCLID Zidana dvostanovanjska, stara 10 let, vsako po 3 spalnice, raz-j vedrilnica in “central air” v 'spodnjem stanovanju, garaža za llVz avta. EUCLID Bungalov, z aluminijem opažen, 3 spalnice, klet, dvojna garaža ob E. 260 St. $35,000. NOVI RENČ HIŠI Ob Rt. 91, samo še dve, 1 z aluminijem opažena in 1 zidana, priključene garaže za dva avta, podkleteni, 3 spalnice, jedilnica, vgrajena peč in štedilnik, plinski ogrev. KLIČITE ZDAJ! UPSON REALTY UMLA' 499 E. 260 St. RE 1-1070 Odprto od 9. do 9. (17) Indira Gandhi dobila nova polnomočja za nastopa preti politikom NEW DELHI, Ind. — Indijski parlament, v katerem ima vlada trdno večino, je tej izglasoval pravico, da prime in zapre svoje politične nasprotnike, ne da bi jih morala obtožiti pred sodiščem. PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE Stanovanje oddajo Petsobno stanovanje s preprogami oddajo na 1000 E. 77 St. Kličite tel. 361-6892. (15) Help Wanted — Female Kuharica dobi delo Iščejo izkušeno kuharico za versko skupnost mož. Po dva obeda na dan, od ponedeljka do petka. Stopite v stik z Johnom Skates, 442-3410 od 9. dop. do 5. pop. " ) Za oskrbo ostarele Iščejo ženo, ki bi bila pripravljena skrbeti za starejšo Slovenko, ji delati družbo in opravljati lažja gospodonjska dela. Stanovanje in hrana z nekaj plače v Euclidu. Kličite tel. 531-0t043 / JANEZ < JALEN: Volka, Rjavega Medveda in Grčavega Bresta. Preden so pa odšli od ognjev, je rekel Brestu, naj gre še po Presukanega Lisjaka. Ne bo hujskal med tem, ko ga ne bo opazovalo nobeno pravo oko, Zorne Kaline proti njemu. Lisjak se je pa nekaj obota-Urno je ppg.rabil se- Medtem sexje sonce nagnilo v^a^' ^e^en Je bolj slutil, ka-kiro, jo zavihtel, kakor bi jo čez svoj vrh. Od onstranskega^/01 Pa opazil. Pograbila ga je hotel zagnati v Jelena. Pa si je vhoda so pričeli skozi novo •i62'1’ Glasno je zavpil: ‘No! Bo menda grede premislil. Samo ogrado prihajati možje in mlad-,^a-* ni°' suho vejo je togotne, odbil raz ci. Dokončali so bili zavračna | Vse šotorišče je dvignilo gla- deblo smreke. IDlotova na oni strani. Ostrorogi jve- Saj Jelen niti hlapcev ni “Vrč,” se je preplašeno ogla- ni utegnil več misliti na Presu-Jmel navade tako nahruliti. Lis-sila Zorna. ikanega in Zorno. Začel je ka- baka pa je minula vsa upornost. “Nič se ne boj. Nisi ti kriva.’’ zati in dopovedovati, kako injBrž se je oglasil: “že grem.” Ostrorogi je skoraj kričal: “Če kje naj zabijejo zavračališča še ni druge pripravne, posode, nosi pred tostranskim, vhodom. Saj za naprej vodo z ra.ojim mehom, bi rekel mladcem in hlapcem, Je že prazen. Pa se ti sem ni naj si oddahnejo. Pa —. Rad bi treba več vračati. Midva z Lis- bil že skoraj spet doma na ko- jakom sva se n;lpila, Brlez in lišču. Zdelo se mu je, da se Ponirek naj pa sama stečeta pit,mora o marsičem, kakor že dav-k studencu. Alo, brž!” jno ne, pogovoriti z Jezerno Ro- Mladca sta v skok planila žo. Saj ona svoje otroke bolj navzdol proti potoku. Zorna je pozna kakor on, čeprav je njih pa odhitela v Ostrorogov šotor , oče in gospodar. ' po meh. Jelen in Lisjak staj Nekaj mladcev je pa le steklo ostala sama. In je oče s stisnje-jpit vodo k studencu. Nekateri nimi pestmi stccpil do sina. Dvig- so jo prinesli v raznovrstnih po-nil je pest in zagrozil: “Mhm! Usodah, lesenih in lončenih in celo Sedaj vem, za.kaj si me spraše- lubjastih, tudi žejnim 'svojim val, če si tud’i’ divjad izbira sa-jočetom. Prav. Naj bo tako. Saj (Dalje prihodnjič) UslaSaite v “Amer. Domovini” St. Clair Ave. & E. 68 St. 361-4112 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO AID FOR AGED PRESCRIPTIONS ZA OSTARELE ZA VALENTINOVO poklonite svojim dragim AMERIŠKO DOMOVINO PRODUCTIVE GENIUS—Working out of this modest lab at Tuskegee Institute, George Washington 'Carver developed an astounding number of new uses for cotton, sweet potatoes, peanuts, pecans, and other Southern farm products. za naprej Kalina ne bo več no- mice po rodui.” Presukani j,e molčal. Ni trepe- 'sila vode. tal pred ra/Rogotenim očetom, j Kasneje, ko je Zorna prišla, ji Bal se ga pa, tudi ni, 'je Ostrorogi ukazal, naj pusti “Ti bi si rad vzel za svojo prazen meh mladcem, sama naj prvo ženo Z orno Kalino,” je roh- se pa vrne nazaj v njegov šotor. Del Ostrorogi. | Kalina je molče ubogala. Obr- “Kaj ni brhko dekle?’’ se je nila se je in s povešeno glavo opogumni’i Presukani. Jelen jo že hotel priznati: “Seveda, da je.’' Pa se je spomnil, da bi s tako besedo izdal svojo misel, že dokaj mirneje je odgovoril: “Naj bo kakršna koli. Rodu mi ne boš kazil s hlapčevsko krvjo.” “Kaj pa me siliš, naj si poiščem ženo,” se je izvil Lisjak. “Pa ostani suha veja na deb- odšla. Raz nebo je pa sijalo grelo in budilo v goščavah novo življenje spomladansko sonce. Nebo so zagrnili težki oblaki in postalo je soparno. Že drugi dan je vlekel gorak veter izpod sonca. Polenil je ude in odpihal dobro voljo. Možakom in mladcem se kar nič več ni ljubilo. Bili so res že utrujeni. Potem pa še tako vreme. Ostrorogi Je- lu rodu. Samo to ti povem, da Jen je pa priganjal k delu kakor Kalino neusmiljeno napodim v močvirje, če se spozabiš z njo.” Jelen je trdo topotnil z nogo ob tla. Lisjak je pa postal čisto krotek. Res je včasih mislil, da bi mu morebiti oče dovolil vzeti si za prvo ženo Kalino. Sedaj je pa videl, da bi s tem Ostroro-gega še bolj razdražil. Kar zdrznil se je ob misli, kako grozna smrt bi utegnila zateti Zor- ves. čas ne, odkar so gradili novo ogrado v Prehodih. Gospodar vedel, da se bliža spomladansko deževje, pa bi rad še pred njim dovršil ogrado in se, vrnil naza] na kolišče. Sinoči je celo dal zakuriti ognje. Delali so pozno v noč. Ob svitu visokih plamenov so morali hlapci zasuti še jame, v katere so doslej lovili ture in zobre, pa tudi lose in jelene. Šele proti sredi noči so NOVICE- z vsega sveta MO WCE- ki jih potrebujete NOVICE- ki jih debile še sveže Mfj VICE- pcpeincma nepristranske NO VICE- kolikor mcpše sriginašne NO VICE- ki so zanimive HfTITE! M MAMO S MIH 'SIMM ZAPRETI! Poslopje je prodano in mi moramo po 36 letih zapreti trgovino — tako more biti prodan vsak par čevljev neoziraje se na stroške! Mi damo prav tako za vsak nakup čevljev zelene Eagle znamke Vsi $20 moški boljši čevlji —'pojdejo po — $7.99 Vsi $20 ženski boljši čevlji — pojdejo po — $10.99 Vsi $20-$25 & $30 moški usnjeni delovni čevlji — pojdejo po samo — $10.99 - $11.89 in $12.99. Vsi žepski čevlji v trgovini $10 - $15 - $20 in $25 vrednosti, HITITE — KUPITE — HRANITE, dokler so na razpolago, gredo po $5.99. Vsi ženski copati $5 - $7 - $8 pojdejo po samo — $2.49 Vsi deški boljši čevlji do mere 6 — $10 - $15 pojdejo po samo - S4'.99 Vsi otroški boljši čevlji $7 - $10 in $15 pojdejo samo po — $2.99 - $3.99 in $4.99! HITITE TOREJ — PRIDITE — KUPITE — DOBITE SVOJ DELEŽ! HRANITE — PREDNO MI ZA VEDNO ZAPREMO! MILLS SHOE S!6i 6311 St. Clair Ave. vam vsak daa prinaša v kilo • v no. Mirno in odkrito je oblju-'popadali na ležišča kakor pobiti, bil: “Ne boj se, oče!” J Od utrujenosti se vsem še jesti “No, prav,” se je pomiril tudi j ni ljubilo. S prvim svitom Ostrorogi: “Sedaj greš tudi ti morali pa že spet vstati. Preteg-lahko pit vodo, čeprav sem te ! nili so si kakor od stepenosti hotel kaznovati z žejo. Prej nisi 'omrtvičene ude in koj začeli po-erknil niti. kapljice.” dirati taborišče. “Grem.” Presukani Lisjak je j V Prehodih je ležala gosta prav počasi navzdol proti poto-! megla. Videlo se je komaj za ku. S seboj je vzel tudi svojo lučaj kamna daleč. Kožuhov in sekiro. Jelen je vedel, da se las se je prijemala vlaga. Ptiči mladec ne bo več vrnil k prejš- so se le poredko oglašali. Celo njemu delu. Pa ni zaklical za ognji so zaplapolali nekako kla-njim, naj se, čeprav je vedel, da vrno. bi Lisjak ubogal. Že zabiti kol Da še enkrat pregledajo na je pa pritrdil na oboje smreko- novo zabito ogrado in vse štiri vih debel sam, brž ko sta pribi- zavračne plotove, je poklical tela nazaj od studenca spodaj Ostrorogi Jelen k sebi svoje že pri potoku. Ponirek in Brlez. oženjene sinove, Vztrajnega Povejfe fo sosedu, ki še ni oarofen uenio Ženini in neveste! Naša slovenska unijska tiskarna Vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina 5217 St. Clair Avenue 431-0628 ZMAGOVALKE Za Eastmtfii Kodak nagradno tekmovanje je bilo poslanih 250 posnetkov od preko 144 4-H članov v starosti 9 do 19 let iz vseh ZDA. Posebno pbzorYiost sta vzbudila: Muca J osje (na levi) Margaret L. Holmes, 17 let, iz Dallasa, Ore., postavni slon (ha desni), ki ga je poslal 15 let stari Timothy Swarr iz Manheima, Pd. m ir' a ■ ■ lalikL ♦ S4< ' 5-r> ^ ; i ' V>|'-v/'::' zpWrr-ir.- v A« k DOMAČA ŽIVAL? — Oblasti niso marale priznati levinje Zaki za domačo žival, kot jo je označil Donlad Bales v Des Moinesu, Iowa, svojemu gospodarju, ko je najemal stano-k vanje. Na pritožbo in po posredovanju so Donaldu in nje-90Vi prijateljici le dovolili bivanje v najetem stanovanju. Med za nagrado izbranimi sta bila 14-etne Beth Ann Adams z Mt. Olive, skozi okno ptiča, ki bi ga rada imela tudi na led vzpenjajoči se Medved lil., (zgoraj) in Muca, ki opazuje za malico, pa ne more do njega.