^Von Braun sega po zvezdah Sputnik pred Explorerjem NADALJEVANJE Von Braun ne bo nikoli pozabil 4. oktobra 1957. Tega dne je doživel največje razočaranje v svojem življenju. Na večer tega dne sedijo štirje možje v kazinu raketnega centra v Huntsvillu (Alabama). ^ Nihče ne sluti, kako pomemben bo ta dan v zgodovini astronavtike. VVilbur M. Brucker, vojni minister ZDA, general Medaris, ki nosi vojaško odgovornost za projekte v Huntsvillu, Nel Mc Elrov, katerega je predsednik EisenhoAver predvidel za nasled- 'nika ministra za obrambo Charlesa VVilsona in VVetnher von Brauna, se pogovarjajo o ameriških načrtih za polet v vsemirje. VVilsonu se je že vseskozi zdel von Braunov načrt čisti nesmisel. »Nesmiselno se mi zdi vreči v zrak kos železa za tako ogromne vsote denarja.« 2e čez nekaj tednov bo VVilson odstopil svoje mesto Mc Elrovu. Von Bratm :n general Medaris upata, da bo novi minister pokazal več razumevanja za njihova prizadevanja. Medtem ko možje večerjajo in se živahno pogovarjajo, se nenadoma natakar skloni nad von Brauna: »Telefon za vas, sir!« Von Braun mu sledi. ^ Cez nekaj minut se von Braun vrne k mizi. I Rdeč je v obraz, njegov pogled je mračen. f »Kaj se je zgodilo?« vpraša Medaris. f »Konkurenca nas je prehitela. Rusi... Prav- t kar je prišlo sporočilo, da so uspešno izstrelili rprvi umetni zemeljski satelit. Sputnik mu pra- r vijo ...« ^ Medaris se vgrizne v ustnice, njegova soseda , prebledita. j Kaj sedaj? I Krožnike porinejo od sebe. Jed jim naenkrat ne tekne več. 1 Vsi se zavedajo kakšen učinek bo imela ta i vest v vsem zahodnem svetu. I Amerika je vedno veljala za tehnično najna-t prednejšo deželo. Svetovna javnost je mislila, 'da bo Amerikancem prvim uspelo prodreti v vesolje. Sedaj pa so jih prehiteli Sovjeti. Von Braun dvigne glavo in se obrne k Mc Elrovu: »Sir, ko se vrnete v Washington, ne smete pozabiti eno: Mi lahko izstrelimo satelit šestdeset dni potem, ko nam daste znak!« i Mc Elrov nemo prikima. Minili bodo še štirje ^ tedni, preden bo kdo prevzel položaj — v za-^ četku novembra. t 3. novembra 1957 ponovijo Sovjeti svoj uspeh: Sputnik II kroži okrog zemlje. Ministrski predsednik Hruščov izjavlja pred vrhovnim Sovjetom v Moskvi: »Naša Sputnika še vedno čakata, da se jim pridružijo ameriški sateliti!« Von Brauna oblegajo novinarji: Javnost hoče Lvedet:: Kako je bilo to mogoče? I »Kako razlagate dejstvo, da je Sovjetski zve-|Zi uspelo prodreti v vesolje pred Zdiaiženimi [državami?« ga vpraša v začetku novembra dopisnik Associated Pressa. I »Glavni vzrok« odgovarja von Braun, »leži v ^tem, da Združene države v razdobju 1945 do 1951 sploh niso imele trdnega programa za razvoj jraket. Ta leta so bila za nas izgubljena, medtem •ko so imel iSovjeti jasno začrtano pot. Neuspeha ^torej ne moremo pripisovati nedelavnosti naših tnanstvenikov.« Po uspešni izstrelitvi Sputnika II hoče vedeti (dopisnik, če Združene države lahko z razpolo- Raketa Upa Saturn po ugpejni lisUaetttvl žljivimi vojnimi raketam; izstrelijo umetni satelit. To vprašanje zanima vso svetovno javnost. Ali bo Amerikancem uspelo dohiteti Sovjete? Mc Elrov je medtem že zasedel položaj ministra za obrambo. Držal je besedo. 2e po dveh dneh je von Braun_ prejel »zeleno luč«. On in njegova ekipa delajo dan in noč. Ne gre jim za to, da bi poslali v vesolje »kos železa«, kot je izjavljal Charles VVilson. Vsa stvar mora imeti znanstven smisel. Satelit mora nesti v vesolje razne merilne instrumente in po radiu posredovati svoja zaznavanja na zemljo. Merilne naprave in specialni oddajnik je skonstruiral ameriški znanstvenik dr. James van Allen. Za nosilno raketo so predvideli -»Jupiter-C«, katereo«so razvili von Braun in njegovi sodelavci v Huntsvillu. Prva stopnja rakete sestavlja raketa »Redstone«, k; jo poganja tekoče gorivo. Drugo stopnjo tvori kombinacija enajstih raket tipa »Sergeant«. Na višini 340 km naj bi s«! druga stopnja odločila od prve in ponesla ostali dve stopnji s satelitom v vesolje. Tretjo stopnjo sestavljajo tli rakete tipa »Sergeant«, v četrto pa je vgrajen satelit. Von Braun in njegovi sodelavci se odločijo, da bodo podaljšali tank rakete »Redstone«, da bi tako pridobili več prostora za gorivo. Tudi krmilne naprave morajo spremeniti. Vse te spremembe pa terjajo mnogo časa, saj von Braunova ekipa pogosto naleti na težave, ki jih laik komaj razume. še pred božičem prepeljejo" »Jupttra-C« ra Kap Canaveral (sedaj Kap Kennedv). Tedne in tedne ponovno preizkušajo posamezne sestavne dele rakete. Cez 50.000 jih je. Ce samo eden odpove, bo propadlo celotno podjetje. Neuspehov pa si ZDA ne morejo več privoščiti. Ameriška mornarica se je blamirala pred javnostjo, ko ji ni uspel start satelita, s katerim so hoteli 6. decembra odgovoriti Sovjetom. Raketa »Vanguard«, ki jo je razvila mornarica, je zletela v zrak, vendar v drugačnem smislu — eksplodirala je na zemlji. Nespretnost amereiš! o javnosti je dosegla višek. Podoben neuspeh jc doživela mornarica tudi 26. januarja. Sedaj so na vrsti možje iz Hunstvilla. Ali je njihov projekt pod srečnejšo zvezdo? Raketa je silno kompliciran mehanizerrK-Tudi njim se lah ko pripeti nekaj podobnega kot njihovi konkurenci. ' 29. januarja 1958 naj bi se »Jupiter-C« dvignil proti nebu. Vendar jim tokrat vreme prekriža račune. Metereologi javijo generalu Me-darisu, da divjajo v višjih plasteh zemeljske atmosfere hudi viharji. Hitrost vetra znaša od 320 kilometrov na uro. Medaris je previden. Start preložijo za 24 ur. Možje postajajo nepotrpežljivi. Po preteku 24 ur se vremenske prilike še poslab šajb. Se enkrat: odlog za 24 ur. Zopet čakanje Slednjič napoči 31. januar 1958. »Veter je popustil«, javijo meteorologi. Vendar še vedno divja s hitrostjo 160 km na uro. Medaris pre-udarja: Ali naj čakamo na boljše vreme? Ali bodo vzdržali živci številnih sodelavcev? Nazadnje se odloči: »Startamo!« Raketo še enkrat sistematično pregledajo. To traja ure. Vsak mož natanko izpolni svojo nalogo. Nazadnje se prične štetje minut »X minus 57 ... X minus 56 ... X minus 55 ..« Osvetljeno od reflektorjev se prične dvigati vitko telo rakete Ura je točno 22. po krajevnem času. Ali jim bo uspelo? ~ Človek, ki dirigira ves manever, je dr. Ernest Stuhlinger, dolgoletni von Bravnov sodelavec. On mora izračunati, kdaj je treba spraviti v pogon drugo stopnjo rakete. Točno po štiristo-petih sekundah mora pritisniti na gumb, takrat bo raketa dosegla višino 340 kilometrov. Vse je v redu. Stuhlinger se ni zmotil. Točno v preračunani sekundi se odloči nad Atlantikom najprej druga, nato tretja in slednjič četrta stopnja rakete. Prvi ameriški satelit nastopi pot okrog zemlje. »Združenim državam je uspelo izstreliti umetni satelit«, ponosno oznanja predsednik Eisen-ho\ver rx> radiu. »To je del našega doprinosa k mednarodnemu geofizikalnemu letu.« Medtem se von Braun napoti v Narodno akademijo v VVashingtonu, da bi odgovarjal na vprašanja zbranih novinarjev. Ko seže po aktovko, začuti trd predmet — sončna očala. »Ko nam ne bi uspelo, bi si jih nataknil in izginil v kakšnem zakotnem kinematografu,« je kasneje pripovedoval von Braun. Priredil —P. (nadaljevanje in- konec) Najslikovitejši del v dolgi otoški verigi Aleu-tov je skupina otokov, ki se imenuje the Islands of the Four Mountains. Ime je dobila po štirih Izredno lepih in dovršenih vrhovih, ki so kot pravi stožci. Dva od njih in nekaj manjših tvorijo otočje, ki raste naravnost iz morja. Pozimi jih popolnoma pokrije sneg. Takrat so kot opojni cvetovi v jutranji zarji, katerih lica so večno uprta v nemirni ocean. Pomlad in poletje jih oropata vsega lepega, razen bleščečih prog snega, ki polni sončne soteske in razpoke. Ognjenika Akutan in Makushin sta svetu bolje poznana. Na Akutanu je bil pred vojno znan rudnik žvepla. Čeprav njegov vrh ni visok — niti 1300 m — je njegovo žrelo toliko bolj zanimivo. Pravzaprav ognjenik nima pravega vrha. Nihče ne ve ali ga je izgubil pri izbruhu -ali ugre-zanju. Namesto njega je ostala le ravna ploskev, ki je polna razpok in odprtin. Iz njih neprestano siltia para in dim. V kraterju pa vre žareča masa, ki se počasi razliva čez njegov rob in polzi dalje po pobočju. Zdi se, kot bi v notranjosti ognjenika godrnjal stoletni starec. Nežno rumene zaplate na pobočju Akutana pripovedujejo o velikih zakladih žvepla, ki ga skriva v sebi nepomirljiva gora. Makushin je mogočnejši v primeri z Akuta-nom. Višji je in prostranejši, če lahko tako rečem. Njgova pobočja, razpoke številni manjši hribčki na pobočjih ustvarjajo vtis prostranosti in razsežnosti. Strm je le na zahodni strani. Človek si je ves njegov ledeniški sistem ogledal dodobra šele pred nekaj leti. Izredno toplo poletje je stalilo sneg prav do ledu in šele tedaj so stoletja stare razpoke in špranje pokazale A LE U TI otoška ogrlica severa Vladar in večni stražar nad otoki Mount Shishaidui svoje grozljive globine. Vendar samo za en teden. Narava je tod silno sramežljiva. Brzice in te/ki ledeni slapovi so spet izginili pod snegom. Dolgo ni nihče vede! ali ima Makushin ognjeni-ško žrelo. Njegov vrh je pokrivala debela snežna odeja. Vanjo je para, ki je neprestano silila na piano, napravila odprtine, pravega kraterja pa ni bilo nikjer videti. Kasneje, ko so ga odkrili, so ugotovili, da je na moč podoben kraterju na Akutanu. NENAVADNA FANTAZIJA ZVOKOV Prijatelj mi je nekoč pripovedoval o Mount Clevelandu. Napravil je krajši polet nad Aleuti, tik po izbruhu ognjenika. Žareča lava je leno polzela po njegovem pobočju in zalivala ogromne skale, ki jih je gora izbruhala že pred nekaj dnevi. Nad njo je — v višini 5000 do 7000 m — visel oblak pare in pepela. s Najzanimivejši del našega raziskovanja je bil izlet na Umnak Island. Zabeležili smo si nekaj naravnih posebnosti, ki smo jih nato v'nesli v topografske študije. Pe!jali smo se milje in milje daleč skozi tundro. Vzhodni del otoka Umnak je lahko prehoden. Samo včasih smo si morali nekoliko pomagati z lopatami in ducatom moćnih hrbtov. Potovanje je bilo prijetno vse dokler nismo prišli na močvirnat svet. Potem je šlo laže. Za nami je ostajala neprijazno lepa pokrajina, ki je razkazovala vse svoje nenavadne mojstrovine. Na nekem mestu smo morali med dvema navpičnima stenama, visokima več sto metrov, ki tvorita naraven prehod. Najlepše, kar smo doživeli na izletu na otok Umnak, pa je bila vožnja z džipom do roba velike, ognjeniškemu žrelu podobne kotanje ali tako imenovane caldere. Tisti, ki so že bili tukaj z letalom so pripovedovali, da je tako velika, da jo je lahko v njeni notranjosti obkrožiti z letalom. Po njej tečejo potoki in se nato na njenem robu v velikem slapu spustijo po pobočju gore. Kakšna ubranost zvokov prelivajoče se vode! Se nikoli nisem slišal kaj podobnega. Cal-dera s svojimi 900 metrov visokimi stenami se mi je zdela kot nedostopno prebivališče bogov. V premeru meri 11 milj. Pot smo nadaljevali ob rečici, ki je tekla po dolini in iskala izhod iz nje. Tako smo dosegli rob caldere. SKRIVNOSTNA PRETEKLOST Tam nas je čakalo presenečenje. Panorama, ki se je odprla pred nami, je bila vredna vsega truda, ki smo ga vložili v naporno pot. Brez besed smo obstali. Pred nami se je razprostiral velik rečni sistem, ki si je utiral pot med petimi vrhovi. Ti vrhovi niso bili nič drugega kot ogromni kupi žlindre, ki jih je narava v nemiru izbruhala. Na njih so se razločno videli tokovi lave. Po talečem se snegu smo sklepali, da se še ni docela ohladila in strdila. Voda, pomešana z vulkanskimi izmečki, je tekla iz caldere in nato dalje, dokler ni dosegla Beringovega morja. Sledili smo toku in se znašli v skrivnostni »hoodoo« pokrajini z nenavadno oblikovanimi skalami, ki so se širile v nedogled. Imeli smo premalo časa, da bi na kraju samem skušali ugotoviti zgodovino njihovega nastanka, čeprav so globoki žlebovi, ki so se razpredali po vsej pokrajini, dokaj zgovorno pričali o prosecu po-ledenitve nekje v daljni preteklosti. Ce bi hoteli razvozljati zgodbo o preteklosti caldere, bi potreboval veliko časa. Ljudje le malo vemo o tej pokrajini. Po ognjeniških izbruhih je lava napolnila ledeniške razpoke in špranje, se nato grmadila na ledeniku, dokler ni zunanja sila ledene mase začutila šibko točko na vrhnjem robu in si tam poiskala pot iz trdnega oklepa vulkanske mase. Led se je raztopil in voda je začela odtekati skozi majhne doline, v obliki velike črke U. Dolina, po kateri teče rečica, je širša, kot bi jo lahko voda izdolbla v preteklosti. Prav zaradi pomanjkanja erozije lahko sklepamo, da ja dolina ledeniškega izvora. Pokrajina »hoodoo« verjetno predstavlja področje, kjer so bili ledeniki najdebelejši. Dolgo ni ni nihče vedel zanjo. Odkriti pa jo je mogoče le iz zraka, sicer pa se je skrila človeškim očem med vrhove, ki jo obkrožajo. Verjetno niti prebivalci Aleutov niso vedeli zanjo. Njihovi interesi so usmerjeni predvsem na morje. Dežela jih ne privlačuje. Redko potujejo po njej. Edina »cesta«, ki jo poznajo primitivni domačini, je voda. Kopnega se izogibajo, kjer se le morejo. Vasi, kjer prebivajo, so milja in milje daleč narazen, toda vse ob morski obali. Spraševal sem se, za koliko stvari, ki jih skriva mogočno otoč^ njegovi ljudje še ne vedo ... Priredila TONfI JAI.EM , Ji U t Ci te ( MILtlSSKI ■ NOVAK ) na Gorenjskem Informacijska zgodba butalskega turista V Butalah so imeli turistično agencijo, poznalo se H§ je njenim uslužbencem, kakšnega so rodu. Imenitno ||§ so znali zmigovati z rameni, če si jih pobaral za kako g| informacijo, še imenitne je so znali zasoliti račun, če si preko njih najel avtobus ali podaljšal vizo. Pa je bila sezona dopustov in je šel Jakope iz Butal k teti na Koroško pokušat, če tudi pri njih v samopostrežni prodajajo smrdljivo meso m žarko maslo. Na avtobusni postaji je bil vozni red, sredi voznega reda ravno pravi avtobus za Jakopeta, ne prezjy>daj zjutraj ne prepozno dopoldne Čakal je Jakope in čakal, ali avtobusa ni dočakal. In je ogorčen stopil v pisarno vprašat, kje se mudi avtobus in zakaj ga imajo na voznem redu, če je reč taka. da sploh ne vozi. Pa je sedela za pultom mlada uslužbenka, zehala je kakor milijon nilskih konj in še ljubi telefon ni mogel drugače, nego je kar brenčal od ljubezni in je imela uslužbenka rdeče lakirane nohte, da je lažje vrtela njegove številke. Kaj tako lenega, paxdon, lepega Jakope še ni videl vse žive dni in se je ob tem pogledu vnelo srce tudi njemu in mu je vprašanje obtičalb v goltu in je kar stopil iz pisarne in se sprehajal mimo odprtih vrat in je kar plamtel od ljubezni in še je dejalt tudi za naprej da se bo sprehajal mimo, razen če bi začeli ravno tedaj pometati pločnik — pometanje pločnika pri belem dnevu preživo škoduje nosu. Pa se je sprehajal Jakope mimo pisarne uro za uro in je včasih videl preleno, pardon, prelepo uslužbenko, včasi je videl njeno kolegico, včasi njuno šefinjo, pa je zalegla njegovemu srcu ta kakor ona, ker jih ni ločil, rdeče lakirane nohte pa so imele vse tri. Tako je hrepenel sedem dolgih ur in bi bil od samega hrepenenja shujšal nič koliko, ako mu ne bi jed dišala tako neusmiljeno, a je bil bife, hvala gostincem, koj pri roki. V osmi uri pa se je zgodilo, da je Jakope srečal preleno, pardon, prelepo uslužbenko pred pisarno, namenjena je bila na kavico. / Prevzelo je Jakopeta in je stopil pred njo in ker ni vedel, kako naj naplete pogovor, je dejal: »Precar-tana gospodična, kaj vam povem: jaz sem Jakope iz Butal — že sedem ur, osme pol se vprašujem, zakaj ne pelje avtobus v Avstrijo, čeprav je na voznem redu!« Pa ga je pomerila lena, pardon, lepa uslužbenka od frizure do sandal in morebiti niti ni bila tista lepa uslužbenka, nego je bila le njena kolegica ali njena šefinja, rdeče lakirane nohte pa je imela, in je dejala: »Butalo iz Butal, le kako naj vem, zakaj avtobus ne vozi? Ali ljudje mislite, da moramo mi na informacijah res vse vedeti?« Vzdihnil je Jakope: »Joj meni, nesrečniku, zakaj sem jo vprašal za avtobus! če bi bil molčal," lahko bi hrepenel za njo še sedem ut!« Vročina, bi Kini, žeja mm Sport Šport j zla važna sorta za-praulajna cajta. To ni neki nouga, se j sport ster glih tolk ket Ide, al pa cla mal stari, se per športu ulikat tud na gre brez zvine, zvina j pa stari ket sa Ide. če j šport po temtakm tolk gromozansk ster se za-stop, de ga j več sort. Use sorte športu pa nisa sam za zapraulajne cajta, ampak sa tud nucne. Člouk zarad športa rata ulik bel močan, (de se u štarij al pa u slaščičarn loži tepe pa kešnmu roka zlom), pa ulik teži ga kešna bolezn zauzame (de bolniška nima sitnast z nim), pa per merskešnmu človeku j bel obrajtan. šport j ulikat tud uržah, de lahk del u šola hodš ket j potrebn. Ene sorte športi sa tak, de deja ldem dost zaslužt. Blez de per kešo reč ta glaun šport- niki potegneja gromozanske colnge, tak, de jm ta navadn Ide še čez čeul na gledama. To se prau, de zarad športa kešn tud bogat rata. Mende pa rataja bogat tud tak, k na turnaja, ampak tak, k sam rihtaja use sorte športne rom pom pome. To se tud prau, de per športu na rata-je bogat sam tist, k turnaja, ampak tud »gun ta glaun«. Med te pa ta navadn folk tud na spada. Za šport j pa učas treba odrint tud kešn fiok, de b športniki kam naprej peršl. Zraun tistih borežnu, k jih Ide za ustopnina plačaja, j treba še merskej permaknt, de cela reč na gre rakova pot, ker se sevede use preveč rad nardi. Sam za te športne ficke j učas velka muja. Na use mile viže j treba ponižn prost pa moledvat PA za use blagre pa gnade zagvišovat, de se dnar res nuca, pa de brez tega dnarja Strela salamenska, gotovo ste čitali in slišali večkratne vremenske napovedi naših vremenarjev, da je pričakovati pogostejše dežne kapljice s »frišanjem« v jutranjih in nočnih urah prvih desetih dni julija, zdaj pa »hajcajo«, da bo vse hin ter so celo \ tople grede postale vroče, i Vročini se vsakdo več ali \ manj umakne v hladno sen-i čico, ali pa se poda v objem l hladnih valov. Nič ni čudne-l ga, če se v tem času očitno i zmanjša število nadur, v miz-] nih predalih zaostajajo raz-§ na mesečna, tromesečna, pol-j letna poročila, žgana pijača. \ črni kofetek zamenjajo hlad-j ni sokovi, službena potovanja j se spremenijo v eno — dvo-| dnevne rekreacijske izlete, ! na vratih vodilnih uslužben-e cev raznih uradov opozorila j »službeno odsoten« zamenja-I jo parole »trenutno se naha-[ jam v kopališču« itd., skrat-I ka vročina splošno vpliva na j delovni polet in voljo vsake-i ga posameznika. Vročina pa i ni pritisnila samo na nas, j ampak je postalo zelo vroče i tudi na morju, kakor mi je j zadnjič povedal prijatelj To-i ne j. Ko sem ga videl na po-; staji z dvanajstimi ženinimi \ kovčki, s tremi boršami, sem I ga vprašal: »Prihajaš z morja?« »Da, iz Crikvenice!« »Je voda topla?« ga vprašam. »Izredno! če si pol ure v xnjej, si mehko kuhan, v eni uri pa trdo,« mi je odgovoril. No vidite, zaradi take in I slične toplote se sedaj pojav-I lja nova moda za ženski spol j in to toples mimi-bikini. V i kolikor bi ženščine, seveda I ne vse, predvsem tiste, kate-| re je bog posebno pogledal na njihov »žvot«, sprejele ta I moderni kopalni krik, potem j raj tam, da bo tam, kjer se bodo pojavile v teh bikinih, zavladala v kopališčih »toplotna vročina« in če bo moda šla naprej po tem glajzu, potem lahko pričakujemo, da bomo drugo leto prodajali oziroma kupovali »figova peresa«. Kadar nastopi vročina, takrat se običajno pojavi tudi -žeja. Zato so v takem času več ali manj zasedeni vsi bu-feti, gostišča in kjer si včasih zelo hitro posirežen s pivom, včasih pa tudi čakaš nagre več naprej na ubena viža. Pa še to merskedi na pomaga ulik. Če ima kešn ta glaun od ferajna per ta dnar-nih ldeh kešne znance, pa perjatle pol j še kej, če ne se pa lahko za use pod nošam ubriše, še za tistu, kar športna napoud po usak povodn habne. Zastop se pa, de j tolk sort težau s športom, ket j športnih sort. Te težave'"sa podobne al pa glih al pa čist dr-gač ena od ta druge. Te težave pa nisa neč nouga, pa še to j fajn de jih merske probaja, na kešna viža stran spraut, pa jm prouzaprou mejhnkat rata. To se prau, de j šport en kos našga usak-dajnga žiulejna. SMOJKA . pol ure, preden ti natakar postreže in to z očitkom, češ morem le takrat priti, ko ni inozemcev. Po navadi pri takem navalu gostov dobiš le pol vrčka piva, plačaš pa celega. Pri taki malenkostni napaki človek seveda zamiži na eno oko, samo da si pogasi žejo. Hujše je, če žeje ne mo- reš pogasiti in to zaradi pomanjkanja piva. Takrat ponavadi nastane nervoznost, nejevolja, med gostom in natakarjem, da celo do takšnih vprašanj oziroma odgovorov pride: Gost: »Kaj, piva je zmanjkalo?, v tej strašni vročini??« Natakar: »Vi ste pa smešni, al' naj ga zmanjka pozimi ko ga nihče ne pije!« GREGA Slovarček krajevnih imen OKOGLO — LEDINSKA IN DRUGA IMENA \ Okroglo je majhna vas; do let po zadnji vojni, ko je zraslo nekaj novih delavskih hiš, je štela le okrog dvajset hišnih številk; zato posamezni deli vasi nimajo svojega imena, kot je to skoraj pravilo v večjih vaseh (npr. v Šenčurju, Naklem). Zanimiva pa so nekatera ledinska imena in imena poti. Dvoje poti na Okroglem imenujejo domačin: u vulcah. Knjižno je to ulica, v ulici, v ulicah. Ena pot vodi iz vasi mimo Boštjana proti Spodnjemu polju in mlinu, druga od Drinovca proti gozdu; obe sta kolovozni poti, vsekani v okoliško zemljišče in s tem ograjeni, Pleteršnik v svojem slovarju pravi, da je ulica »s sečjo, plotom ali kamenjem ograjena pot, koder gonijo živino na vodo ali na pašo ali z njo vozijo iz sela ven na polje.« Obe okroglanski ulici služita ali sta služili vsem tem namenom. V alpskem svetu je ulica najpogosteje ograjena z lesenim plotom; namenjena je živini, da ne pohodi in ne popase travnikov, kjer kosijo. Preske, V preskah je v konglomeratsko pobočje (teraso) vsekana pot, ki pelje iz Okroglega v Naklo. Pot je presekala pobočje, zato najprej verejetno preseka ali preseke, zdaj preske. Ta klanec je bil prej strme j ši in slabši, po prvi svetovni vojni pa so ga popravili, da je zdaj prevozen tudi za skoraj vsa motorna vozila. Podobna pot oziroma klanec je pri Naklem; pravijo mu stagne, v stagnah, pelje pa v gozd Dobravo. Ba-djura v Ljudski geografiji pravi, da so to »navadna pota, kolovozi, ulice, ki se stegujejo iz vasi čez polje proti večji cesti ,in sicer z obeh strani skoraj pravokotno (Komenda), toda pravi, prvotni pomen stegen je poljska ulica, zagrajena pot, ki drži iz vasi na kak pašnik.« Na ozakah, Ozare, pravijo na Okroglem delu polja za sadovnjaki in kozolci vse od Rosa do šmajda. Ozara, ozare (množinsko) so »vrati na koncu njive« (Slovenski pravopis 1962), neobdelan, travnat svet, dovolj širok, da kmet s plugom in s konji pri oranju lahko obrne. Ledinska imena na Okroglem, kot so Pod vasjo, Gorenje polje, Spodnje polje, Pri znamenju, Peske, na Peškah (peščena zemlja) ni treba razlagati; kje leži del polja v odnosu na vas, kakšna je zemlja po kvaliteti oziroma sestavi, kaj je v bližini (znamenje) — to so osnove za ta imena.Krštenice, na Krstenicah , (polje), Lipovnek (gozd ob Savi) — to so imena po drevesnih vrstah: hrast, Hrastenice (prvotno), zdaj Krštenice; lipa, Lipovnek. Krajevnih in ledinskih imen, ki so jim za osnovo različne drevesne vrste, je precejšnja bera: Hrastje, Brezje, Zabreznica (oblika s predlogom), Hrušica, Zabiikovje itd. Podovnica (prvotno, tudi v katastrski mapi, Po-dolgnica) je polje ob Temniku, na nekoliko nižji terasi kot okroglanska planota. Terasa, na kateri je tudi gozd, je podolgovata, razpotegnjena ob nekdanji strugi Tržiške Bistrice; od tod tudi ime, Na Vaborah (Labore) je del polja ob gozdu "Dobrava; labora je sprijeto prodje, ki ga vidimo v vsej savski soteski v okolici Kranja in v kanjonu Kokre v Kranju. Ponekod je labora tako kompaktna, tako trdno sprijeta, da iz nje klešejo mlinska kamna (Polica, Jama, včasih tudi na Okroglem, kjer so sledovi vrh pobočja nad strževskim poljem še lepo vidni). Po njej ima ime tudi nekdanja vas Labore pri Gasteju. Ledinica, pri Ledinici (pri Ledinci); tu je zdaj polje, njive, prvotno pa je ledina, ledinica, ime travnika blizu vasi, kjer ni nič vsajenega. Laze (Vaze, v Vazah), prvotno in pravilno laz, množinsko lazi — na Okroglem travnato in delno z drevjem ki grmovjem poraslo pobočje od nekdanjega gradu Toma Zupana (zdaj okrevališče slepih) proti Strževem. Laz je v tlopisnem pomenu eno izmed mnogih imen za že gladko potreb-ljene in s travam: porasle goljave, na ravnem ali v bregeh viseče, ob stezah, potih ali kjerkoli izven njih (Badjura).' t \JT A. TRILER Andrej Triler: O KMETIJA NASTANEK, RAZVOJ iN ZNAČILNOSTI ZNAČILNOSTI KMETIJE (nadaljevanje) 4. Tradicijska tehnika agrarne proizvodnje na kmetiji Za kmetijo je značilna tako imenovana tradicijska tehnika agrarne proizvodnje (gospodarjenje z zemljo po izročilu), čemur ustreza tudi posebni način življenja in mišljenja kmetov. Tradicijsko tehniko agrarne proizvodnje označujejo predvsem: nizka proizvodna zmogljivost, slabo izkoriščanje zemlje in drugih prirodnih čini-teljev proizvodnje in pretežno človeška in živalska (muskularna) delovna moč. Vsa proizvodna sredstva in postopke skušajo kmetje čimbolj neokrnjene ohranjati iz roda v rod. »Tako kot je delal moj oče, bom delal tudi jaz. Ce je on na ta način preživljal sebe in svojo družino, jo bom tudi jaz.« Pri takem ,vztrajanju na tradicijski agrarni proizvodnji je potrebno za določeno količino pridelka sorazmerno mnogo več muskularne delovne moči kot pri moderni, racionalizirani tehniki proizvodnje, kar privede do prekomerne zgostitve prebivalstva na podeželju, do siromašenja dela tega prebivalstva to pa ie vzrok za slabitev tržišča za različno industrijsko blago, za iskanje dodatnih virov dohodka bodisi v sezonskem delu ali v stalni zaposlitvi v industriji in za odseljevanje v mesta in industrijska središča. Vsi ljudje, ki žive na kmetiji, pa so polno zaposleni le v času večjih kmetijskih del (poleti) in posledica tega je latentna nezaposlenost kmečkih ljudi, ki bistveno prispeva k zmanjšanju dohodkov in zniževanju življenjske ravni. 5. Namen kmetije: Proizvodnja za samooskrbo Namen kmetije je v prvi vrsti čimbolj neposredno, naturalno, zadostiti vsem potrebam kmeta in njegove družine. Za kmetijo je zato tipična proizvodnja za samooskrbo (avtarkična proizvodnja), ki temelji na nizki, tradicijski tehniki neblagovne agrarne proizvodnje, na močni razdrobljenosti zemljišča (sparceliranosti) in na pridobivanju številnih ter raznovrstnih materialnih dobrin, potrebnih za vzdrževanje kmeta in njegove družine, za kar so zelo prikladne prav majhne parcele mm (ki so razen tega primerne tudi za obdelavo z ročnim orodjem in živalsko delovno silo).- Razkosanost agrarnih zemljišč pa ni enaka na vseh kategorijah površin. Najbolj je drobljenje prizadelo poljedelske površine in tiste, ki so bile odmerjene gojenju trajnic (sadje, vinska trta, jagodičevje). Izvor zemljiške razdelitve, kakršno poznamo pri nas, je v prevladujoči meri v prilagajanju tehnično zaostalega kmetijstva razpoložljivim naravnim činiteljem, pa tudi v težnji za boljšim izkoriščanjem zemlje, ki je bilo v pogojih obdelovanja z ročnim orodjem in živalsko delovno silo možno le na majhnih parcelah. 6. Kmetija v okviru vasi Kmetija ni najmanjša agrarna proizvajalna in življenjska enota, ampak je to bila in je v precejšnji meri ponekod še danes vas ali zaselek. To trditev potrjuje že močna sparceliranost zemljišča vsake kmetije v okviru enotnega vaškega zemljišča, ki šele predstavlja zaokroženo geografsko in proizvodno celoto. Razen tega popolne avtarkije in navidezne gospodarske samostojnosti v preteklosti ne moremo pripisati kmetiji, ampak vasi (srenji, soseski, kot realni vaški občini). Slehernega kmeta v vasi je vrsta gospodarsko važnih interesov vezala v vaško gospodarsko življenje, npr. razkosanost posesti, delež pri uživanju »gmajne« in paše, razne servitutne pravice pristopa do zemljiških parcel itd. Od kmetije so se tudi zgodaj, še pred nastankom denarnega gospodarstva, odcepile razne dejavnosti, predvsem obrtne (ki jih je kmet prej s svojo družino in včasih s pomočjo sovaščanov sam opravil), in se skoncentrirale pri enem proizvajalcu (eni družini) v okviru vasi. Pri vsakdanjem delu na polju, v gozdu in pri živini pa še vedno ostane odvisnost kmeta od sovaščanov, posebno od sosedov, ki se manifestira v kolektivnem delu pri nekaterih poljedelskih opravilih (npr. mlačev, lickanje koruze), v kolektivnem urejanju vaških komunalnih problemov (npr. urejanje poti, napeljava in skrb za vodovod itd.), v pomoči ob elementarnih nesrečah (npr. požar) ali ob prisilnem zakolu živine, ob porodu v hlevih itd. Vse to tudi emocionalno navezuje krneta na svoje sovaščane in preko njih na celotno ^loi-.r.ost. Kozolci v Selški dolini imajo najpogosteje zidane stebre, na njih na večkrat najdemo znamenja in celo letnice. Kozolec na sliki pri Rudnem v Selški dolini ima letnico 1867, zraven pa napis »št. 7«. Bled, center gorenjskega turizma — Bled, letovišče lepih razgledov in visokih cen. Bled, letovišče, petič-nežev iz tujine. Bled, mesto z jezerom in otočkom v sredini ... še in še lahko naštevamo in ugotavljamo: če bi imela gorenjska več takih »biserov« (kakor Bled nekateri imenujejo), bi bil devizni preliv letno mnogokrat večji. Toda možnosti obstoje. Le najti jih je treba in s pravilnimi prijemi kar se le da smotrno izkoristiti. Amerikanci znajo smetišča predstavljati kot turistično atrakcijo. bolivijske Ande (nadaljevanje) DR. IVO VALIČ vso hitrostjo«. Res, kar po- rejo skupno 9000KS. Res, da nosni . smo na to našo hi- sedaj ni pclno obremenjena, trost! Do sedaj smo še vse vendar znaša njena trenutna ladje — in teh ni bilo ma- povprečna hitrost 18,5 vozlov lo —, katere so plule v isti na uro pri nekaj več kot -h smeri, dali v koš! In tudi po- izrab: moči motorjev! S se- sadka je ponosna na svojo boj nosi preko 1000 ton go- novo ladjo, ki je pomnožila riva, katerega porabi 32 ton ladjevje Splošne plovbe ;z na dan. Njena skladišča so Pirana. »Ljubljana« je nam- predvidena za sortiran, volu- , reč najhitrejša jugoslovanska minozen tovor. Poleg tega nasa vrisana pot pravilna, tost enega izmed največjih tovorna ladja io ena izmed ima na razp0lago hladilne čaj včasih pokukamo na cah in uličicah tega milijon-kompase v poveljniški kabi- skega mesta, občudujemo ni in vedno ugotovimo, da ie pestrost in vrvež ter slikovi- 14. 6.. Jutro se začne kot Tako smo tudi vedno na te- sredozemskih pristanišč. Poz-običajno. Toda dopoldne se kočem, kje se ladja nahaja no ponoči vsi utrujeni pripravi ob stopnicah, ki vodi- trenutno. spemo »domov«, saj smo po- jo z ladje na pomol, tabla z napisom: odhod ob 14. uri, smer Genova. Hura! Končno Genova — Marseille Ob dveh ponoči (17. iuni- gremo! Smo namreč že ne- ja) vržemo sidro pred Geno novno prehodili več kot 20 km. Dober trening za naše bodoče podvige! Na svojih podplatih opazim dva žulja Po vo. Ob 7 uri ziutrai Dride več- ?° povratku pa se s na ladjo pilot in vlačilca Prav veUkim apetitom loti- strpni, saj za nase pojme ze štiri dni tratimo čas v Šibeniku. Takoj ko zvemo za od- zviečeta »Ljubljano« v Dri hod, se dvigne razpoloženje, stanišče na določeno mesto. Ob 17. uri se res odleDimo Pristanišče je polno ladij od pomola in ladijska sirena Na desetine jih ie. Sicer oa moremo oglušujoče zatuli trikrat Ši- je Genova eno izmed nai- P°stelJ-beniku v Dozdrav. Kmalu bolj prometnih pristanišč v smo skozi šibeniško ož;no in Evropi. Lrrsko leto je imena odprtem morju. Sedimo la preko 27 milijonov ton na kljunu ladje in opazuje- prometa! Polno žerjavov, mo lepo p!avo, mirno morje, številni viličarji in kamioni! še pred nočjo plovemo mimo pa tovorni vagoni, obsežna ™d\nfs,-KP? ^ u otoka Vis. Nemo se poslav- skladišča in množica nrista- ze odPluh- Toda &ddlh se za najhitrejših tovrstnih ladij komore za preko 1000 ton tona svetu! Izdelana je v Pu- vora (npr. mesa, sadja i. p.) lju skoraj izključno iz doma- ter tanke za prav toliko ton čega materiala in doma izde- jedilnega oija ali drugega te-lanih strojev (82%). Le ne- kočega tovora In - končno kaj dni pred to njeno prvo lahko sprejme na svoj krov daljšo plovbo je prestala do 24 potnikov, katerim je svoj krst. Tako je to tudi zagotovljen ves komfort. Ve-njena preizkusna vožnja, lika uvidevnost kolektiva Po Prešernovih stopinjah v Kranju mo sendvičev, ki so nam jih ^eri nekaj- prgko 14g metrov Splošne plovbe iz Pirana pripravili namesto večerje Po prijetni kopeli kar ne prehvaliti mehkih Dopoldne ostanemo na ladji in pripravljamo pošto, da jo še pravočasno oddamo. Za svoje potrebe nato še nabavimo potrebne filme in za- v dolžino, 19 metrov v širino nam je omogočila, da smo 8500 BRT in premore 17 voz- člani naše odprave eni iz- in prav tako 19 metrov v vi- med njenih prvih potnikov! šmo. Njena nosilnost je Za to smo jim tudi iskreno /ov na uro z motorji, ki zrno- hvaležni! ljamo! Proti Genovi Ko so za nami utonili ia-dranski otoki, zjutraj zaplu- kasni za nekaj ur, kot je običaj, na katerega smo se že privadili. Smo pač gostje na tovornr ladji, ki nima no-beneaa točno določenega reda! Da bi pa potovali z avionsko hitrostjo, kot jo mi na tihem tudi želimo, pa seveda ni mogoče! No, končno izplujemo in kmalu ladja reže valove z vso hitrostjo proti Gibraltarju in Casa-blanci. »Ljubljana« Ozračje je megleno in le tu in tam zagledamo obalo niških delavcev — človeku se zdi kot ogromno in dobro organizirano mravljišče! Čakamo na dovoljenje za izhod iz pristanišča. Ko ga dobimo, jo kar brez kosila jemo skozi Otrantska vrata v mahnemo proti mestu, tako Jonsko morje. Morje je mir- smo neučakani. Nato križano. Pravijo, da je to bolj rimo po mestu, ki je več ki-redko v tem predelu. Po- lometrov razpotegnjeno ob poldne zagledamo visoko obali in se pozno popoldne obalo Kalabrije — »stopalo« vrnemo na ladjo k večerji. Italije in zvečer zaplujemo v Noge so razbolele, saj smo Messinsko ožino. Na obalah prepešačili gotovo preko Sicilije na eni strani in Ka- 25 km! Zvečer smo že pri-labrije na drugi strani ožine, pravljeni za odhod! je morje luči. Žal zaradi teme Ob 10. uri dopoldne (18. june vidimo ugaslega vulkana nija) smo že privezani ob Španije. Ladja se narahlo Etne, ki se blizu obale pne pomolu v Marseillu. Prista- pozibava, vendar nas to ne 3000 metrov visoko. Ko olo- nišče je še večje kot v Ge- moti več. Zgodaj popoldne vemo mimo mesta Messine novi, vendar pa opazimo, da (20. junija) plovemo mimo po stari in lepi navadi vrže- je promet v njem precej Balearskih otokov. Kazalec mo v morje steklenico s pis- manjši. Po kosilu odidemo v na brzinometru je pomak-mi in cigaretami. Cigarete mesto. Potikamo se po uli- njen na črto, kjer piše »z so darilo za tistega, ki naide stepenico in odda Dismo na pošto. Baje se .zelo redko zgodi, da pismo ne bi naslovniku prišlo v roke! Nekaj pred polnočjo zaplo-vemo v Tirensko morie in po krajši vožnji zagledamo daleč v temi rdečkasto žareč izbruh vulkana Stromboliia. Dolgo slonimo na krovu in opazujemo ta zanimiv pojav, ki se pojavlja v redkih presledkih na 4 minute. Vulkan Stromboli. ki je obenem tudi otok. Je edini še deluioči vulkan v Evropi. Zjutraj se zbudimo s čudnim občutkom. Morie ie vihamo in močno dežuie. Ladja se pozibuje in z mešanimi občutki gremo k zaitrku. Takoj Tine opazi, da so na hodniku odstranili tekače in pripomni hudomušno, da pač iz varnostnih razlogov. Loiz pa pri zaitrku še dodatno sladka kavo. češ bo tudi bruhanie boli s'adko! Dopoldne večinoma kar DresDimo. Po neka i urah se vreme izboljša in ko se pe'iemo m;mo oto!:ov Monte Cristo. ki se s*rmo in ves r->^obČ3n dvi-a iz moria, in Elbe ne d >r'e več in morje ie mirneje. Stalno na svoiih zem-|ioV*d:h včrtavamo smer vož- Ladja »Ljubljana«, s katero potuje slovenska odprava v bovilijske Ande (Nadaljevanje) Titov trg št. 25 (ali Prešernova ulica št. 1), prej Spodnji trg št. 124, po katastru Mesto št. 130. V tej stavbi so bili v letih od 1827 pa do 1849 nastanjeni okrajni uradi: spodaj je bila davkarija, v prvem nadstropju sodišče in okrajni komisa-riat, v drugem nadstropju pa je bilo zasebno stanovanje za komisarja. V io hišo je Prešerna čestokrat vodila službena pot.. Kot odvetnik je imel pač največ-opravKa prav s sodiščem in z okr. administracijo! Po izročilu je prihajal semkaj iz svojega stanovanja in pisarne skozi prehod, ki je bil v tistem času še nezazidan, med današnjima stavbama, ki nosita danes številki 8 in 10. V Prešernovem času je vodil okrajni komisariat pedantni birokrat Janez Pajk, ki ga naš pesnik sicer ni maral, vendar ga je kljub temu imel za poštenjaka, pač natančnega in vestnega cesarskega uradnika. Kako uspešen je bil v svoji karieri priča že to, da se je kot kmečki sin, doma iz Drage pri Višnji gori na Dolenjskem, poročil s plemkinjo Marijo Ano Scheuchen-stuel, hčerko nekdanjega Prešernovega šefa. V Kranju pa ta Pajk ni bil priljubljen, saj je bil celo zagovornik kazenskega bičanja in se ni dosti menil za ukrepe in želje mestnega predstojništva. Kot brezdušni uradni cenzor knjig in rokopisov v kranjski Kazini je bil strog moralist. Čeprav je bil mogočen veljak, saj so mu bili podrejeni okrajni sodnik, davkar, dva aktuarja, dva pisarniška praktikanta, sluga, trije slugovi pomočniki in izgonski spremljevalec, so mu kranjski meščani v revolucijskem lčtu 1848, dne 19. marca, uprizorili pod okni njegovega stanovanja »mačjo godbo« ter na vse grlo vpili »stran s Pajkom!« Prešeren se te demonstracije sicer ni aktivno udeležil, prisoten pa je le bil, »na stolu tam nekje zadaj je sedel in ne besede ni spregovoril.« Kako pravičen človek pa je bil naš pesnik, pričajo Lenkine besede, ki jih je povedala Tomu Zupanu: »Tadlati pa dohtar ni pustil nikogar. Vselej je hodil naravnost, za hrbtom nikoli!« In spet govori Prešeren: »Jaz le to pravim, da je Pajk pravičen. Ko bi se meni godilo, kakor se je godilo Pajku, grem tisti dan iz Kranja. Pravičen mož take vrste kot Pajk, povsod službo dobi.« Lenka še pravi: »Kar solze so mu šle doli, ko nam je tako o Pajku pravil.« In še to vemo, da je Prešeren na smrtni postelji želel, naj njegove neizdelane tožbe dokonča Pajk, češ, ta je »pravičen in previden«. Zaradi teh besed stojimo spet pred eno Prešernovih ugank. Nam se vse zdi, da Pajk ni zaslužil pesnikovih simpatij, toda te intimne stvari so tako daljne, da jih moramo danes pač vzeti take, kot so nam bile sporočene. Slutiti pa smemo v tem odnosu, Prešeren—Pajk, neko jojalno spoštovanje nasprotnikovih vrlin in karak-ternosti. Ta zanimiva hiša, za življenjski utrip Kranja pač dosti pomembnejša kot takratna mestna hiša z omejeno oblastjo, je bila v letih od 1827 do 1871 last gostilničarja, prevoznika in podjetnika Jakoba Jalna (1808—1871), ki je bil v letih od 1857 do 1861 tudi kranjski župan. Hišo je Jalen oddajal erarju v najem. Vendar je postala stavba za celo vrsto uradov pre- rij0. N->š vocb'a ;e že pravi mojster za to! Za vsak slu- JKas roman Presojan v svetlobi, je bil ta pogoj bedasta domneva, nesmiselna domneva boga, ki je terjal slepo zaupanje tam, kjer bi potreboval budnost. In sploh bogovi! To, kar je gospoda predstavljala kot njihovo delo, jim ni moglo prinesti neomejenega zaupanja. Ponekod je manjkalo tudi tehničnega znanja. Fabio se je nasmehnil ob misli, da se je zaletel v takšno uporniško resnobo. Logične napake Orfejevega mita so bile vendar človeško delo, ljudje so si izmislili bogove, ki So terjali brezpogojno vero, oblastne bogove, in slednjič boga, ki je izjavil, da je vse, kar je storil, dobro; toda lahko bi pomislili, da je bil bog sam morda povsem drugih misli, morda bogovom ali bogu sploh ni bilo prav. da smo tako nekritični, prav verjetno — Fabio je vse globlje bredel v misli, ki so ga iztrgale resnobnosti — prav verjetno je bog raje bral kritične opazke o svojem ravnanju kot poslušal hvalnice. Fabiu se je zdelo nemogoče zanikati boga, ki ne bi bil pripravljen prenesti kritiko. Monteverdi je to popolno izrazil v svoji glasbi. Zanj je bil Orfej tragična žrtev božanskega nesmisla. Zato, je premišljeval Fabio, pri glavni skušnji, pojutrišnjem dopoldne, in pri večerrii premieri ne bom več igral tako trdo in resno kakor danes. Monteverdi je izbral godala, ki naj izražajo človeško trplenje; za upanja, kratka zmagoslavja in tolažbo so dva cornetta, štiri trobente in štiri pozavne ali tudi dvoje malih gosli ,alla francese'. Odpoved, tožba, tragika so bile namenjene godaicem, in samo enkrat nam dopusti zmagoslavje, pa še tu le tiho, prav tiho, v pianissimu petnajstih dvojnih taktov sinfoniette, ki uspava mrtvaškega brodnika, Harona, tako da se Orfej in Evridika lahko prepeljeta prek reke smrti. Pianissimo, s katerim bi prelisičil bogove, ta je morda manjkal Aldu; zvijača melodije, ko mu je s petnajstim dvojnimi takti uspelo uspavati nevidnega brodnika, ki mu je branil prehod prek sivega vodovja senc in ki ga je zagledal, ko je postopal tam, kjer se veletok izliva v morje. Železno zaveso so spustili in v prostoru za gledalce Feniceja se je stemnilo, Fabio je videl le obrise lož, tu in tam odblesk na pozlačenih rezbarijah zidcev kot odsev dveh ali treh orkestrskih svetilk nad stojali. Vonjalo je po prahu, po kulisah, parfumu starih strasti in ljubkosti. Fabio je spravil gosli v**goselnik in ga odložil pri svojem stojalu, ko je odšel iz gledališča. Cez dve uri bo večerna predstava. Po takšnih minutah je življenje na trgu pred gledališčem sprejel vselej kot nekaj neobičajnega. Stoje je povečerjal v samopostrežnici, postopal sem ter tja, si ogledoval izložbe, brskal nekaj časa po knjigah, ne da bi kaj kupil, potem je odšel k Ugu, stopil k točilni mizi in izpil kozarec rdečega vina. Hotel se je obrniti in oditi, pa začutil, da se je nekdo dotaknil rokava njegovega jopiča. Zazrl se je v obraz ženske, ki jo je že nekoč videl, začuden jo je pogledal, v neonski svetlobi Ugovega bara ni mogel spoznati barve oči v tem obrazu, zato pa ga je barva njenih las, sicer slabo počesanih, spominjala oblike, ki ga je nekoč občarala: oblike kitice. Ki- tica je fclia takšr.a, kot jo je treba slišati: iratKa in prodorna. Pomenila je prispodobo ođv^ncsti, kuiikor so bde njene besede odvisne droga od diuge. In šele ko je Fabio spoznal smisel besed te kitice, je ženska, ki se je dotaknila njegovega lakta, spregovorila. Franziska, zvečer Sledeč nenadnemu navdihu, Franziska ni gledala Kramerja, ko ;(e stopil v kajuto, temveč. Patricka, od trenutka, ko je z odločno in dokončno kretnjo ugasnil cigareto, potem dvignil glavo in pogledal Kramerja, napeto s skoraj nezaznavno sledjo vznemirjenja v drži, če nisem v zmoti, ni presenečen, izključeno, ne motim se, pričakoval je Kramerja. Krarner je obstal ob vznožju stopnic, postava v ohlapnem zimskem plašču nedoločljive barve, kip iz umazanega betona z velikim belim mavčnim obrazom. Patrick bo streljal, zdaj ima priložnost, eč bo Patrick zdaj ustrelil, se bo mavčna krinka razletela v kosce, neskončno sekundo je strmela v krinko, čakala, da se bo razletela, vendar se ni, le bliže je stopila, dokler ni stala v svetlobi luči v kajuti, Franziska je pričakovala Patrickovo kretnjo, vendar se ni ganil, slišala je le njegov glas, ki je s posmehom prikrival sled razburjenja. »Dober večer, Kramer,« je rekel Patrick. »Kakšno presenečenje!« Kramer ga ni pogledal. Dvignil je roko, odmaknil z desnico levi rokav plašča, vendar ni gledal na uro, temveč v Franzisko, ko je rekel: »Ura je sedem. Čemu niste v Ouadriju?« Titov trg številka 26 — nekdanje sodišče in okrajni komisariat tesna in iskali so druge prostore. Jalen je bil pripravljen preurediti za pisarne še svoji sosednji hiši, danes Titov trg št. 24 in Jenkova ulica št. 2. Toda poštni zakupnik Jožef Skarja je s svojimi zvezami dosegel, da je erar najel za potrebe sodišča njegovo stavbo v Kokrškem predmestju št. 29, danes Koroška cesta št. 7. Seveda so se meščani zaradi predvidene selitve uradov izven mesta (takrat so bili pojmi o razdaljah precej drugačni od današnjih!) močno vznemirili. Sam Prešeren je v imenu 90 meščanov dne 14. maja 1948 vložil pri deželnem prezidiju oster protest. V njem je tudi izražena pesnikova vera v zmago revolucije. Ker pa odziva na ta protest ni bilo, je naš doktor pravice dne 7. junija 1848 znova napisal, to pot spet ostrejšo spomenico in jo v imenu kakih 80 meščanov poslal notranjemu ministrstvu na Dunaj. V tej spomenici je Prešeren prikazal vso zahrbtnost, nesposobnost in podkupljivost birokracije. To spomenico je ministrstvo sicer upoštevalo, a Skarja je zaradi veljavnega dogovora le dosegel, da so sredi leta 1849, torej že po Prešernovi smrti, preselili sodišče v njegovo hišo. Pred vojno je imela prostore v bivši Jalnovi hiši ali v »stari sodniji«. Ljubljanska kreditna banka, pozneje se je vanje vselila špecerijska m kolonialna trgovina, Meinl; tudi po vojni je bila, do letošnjega leta v tem lokalu špecerijska trgovina. Zdaj pa je v prenovljenih prostorih trgovine »Jugoplastika« V zgornjih nadstropjih pa so bivše pisarne že zdavnaj preurejene v stanovanja. Nekdanje stavbe Blejska cesta št. Z prej Kokrško predmestje št. 39, ni več. Tu je stala do i 1960 stara gostilna Aekselj« ali še bolj vulgarne »Beks!«. Prvotno je bila tu le pristava, a se je zaradi ugodne lege na razcepu cest, že k-nah: po začetku 19. stoletja prelevila v furmansko krčmo s hlevi, kjer so izmenjali (prebekslali) priprego. Prešeren je bil v tej gostilnici večkrat gost in se šalil z vozniki. V prvih dneh okupacije se je Nemcem začuda mudilo podirati znamenja. Podrli so tudi to, ki je stalo prav na razcepu Koroške (prej Blejske) in Ceste JLA (prej Gplniške), tik ob gostilni, ki pa se je sedaj tudi morala umakniti naraščajočemu prometu. Danes je tam . čistina, kjer je stalo nekoč zanimivo gostišče, _ki mu je bil lastnik Anton Boh. Stavba sama je stala natanko vis a vis današnje Koroške ceste št. 29 in 31. ČRTOMIR ZOREČ (Nadaljevanje prihodnjič) Jakob Jalen (1808—1871) 6 X Planina Dedno polje (1570 m), sobota, 4. julija zvečer. * Sedimo okrog »goniša« (ognjišča) v stanu in prisluškujemo dežju in grmenju zunaj. Dolgi bliski od časa do časa pretrgajo temo in skozi majhno okence za hip kot sonce podnevi osvetlijo naše obraze, po katerih sicer plešejo zastrte sence od plamena na ognjišču. Na »cga-nu« nad »gonišem« visi kotlič, v njem se kuha naša večerja — koruzni žganci, ki jih bo majerica, preden nas bo postregla z.njimi, še zalila z mlekom. Nekatere zmaguje spanec; pot od doma na planino je bila dolga, »basenga« težka. Vse, kar planšar rabi čez leto v planini, je na krošnji in v nahrbtnikih treba prinesti sem gor- hrano, nekaj obleke in posteljine, posodo za kuhanje in molžo, najnujnejša zdravila za prvo pomoč zase in za živino m še vrsto drobnarij. Ko baše jo, pravijo, da je rad dež. Obvezno pa dežuje, mi je povedal Udolnekcv Janez iz Studorja, ko bašejo Češnjani. Mi smo imeli srečo; včeraj je bil lep dan, danes pa naj kar dežuje, pod streho smo in noč je in živina je v planini. Teleta, ki še niso navajena na planino, saj so letos prvič tu, so majerji in majerice po-zaprli v telečnjake^pri stanovih, krave pa se nekatere kar pasejo ali ležijo na dežju, druge pa so se zatekle pod stanove. Včeraj smo prišli. Zjutraj smo se zbrali v Studorju in spotoma so se nam priključili še tisti iz Fužine, potem pa smo šli — teleta, dve kravi in majhna koza spredaj, mi za njimi — čez Hudičev most in nato po poti ob Mostnici proti Vojam, zavili levo v dolino Suhe, potem pa mimo planine Blato (1088 m) in skozi planino pri jezeru (1457 m) na. planino Dedno polje (1570 m). Iz Studorja je Ukčov Fronc. Udolnekov Janez in petnajstletni Marovtov Branko, iz Fužine Makvavov Tonej, Agoten Lojz in Boštkova Franca, iz Broda Pavovčev Ivan — in jaz, ki sem tudi imel palico in sem tudi pomagal, da teleta niso uhajala s poti in da niso preveč zaostajala in zalegala. Zarast ob poti je delala senco, da ni bilo prevroče. Ne zato, ker bi bili utrujeni, ampak ker je navada taka, ker tako vedno delajo, smo počili na ravnici pod Blatarjem. Tu vedno počijemo, ko gonimo živino v planino ali ko nosimo s planine sir, mi je pripovedoval Ukc in mi nalil šilce žganja; zdaj, ko si vroč, ti ne bo škodoval! Ukčov Fronc (sedi) in Udolnekov Janez pred Marovto.un stanom na Dednem polju Večer v planšarskem stanu Pred poldnevom smo prišli na Dedno polje skuhali čaj na ognjišču in pojedli, popoldne pa smo se odpravili po krave na planino pod Vo-dičnim vrhom (1470m), kamor so jih prignali že 20. junija. V nižje planine (studorske in fu-žinarske nižje planine so Blato, Grintojca in planina pod Vodičnim vrhom) zaženejo Studor-ci in Fužinarji krave navadno okrog 29. junija; letos so jih prej zaradi blage zime z malo snega. Tu ostanejo le okro°r šf:rina'st dni, potem pa se preselijo na visoke planine (Pri jezeru. Dedno polje, planina v Lazu, O v "arija, Višev-nik"*. Tu so okrog osem tednov, do 8. septembra, ko gredo za štirinajst dni spet v nižje planine, v sv. Matevžu (21. septembra) nn ".ec in di so maierii in ma'erir? prei v stanovih na v:Š-jih planinp*i Itt ^ !e->*e opremljeni in so raje v rnh, ker Udi dlje ostanejo tu. M c v., o v Tonej iz Fužine jih ima že štirideset, pa je še vedno fant Težko je z ljudmi, pripoveduje Ukc, ko pospravimo žgance in si prižgemo cigarete. . Vse beži v industrijo, v mesto, v službe, kjer delajo le osem ur in dobro zaslužijo. Nihče več noče v planino, posebno mladi nočejo več planovafi. Hčerko sem lani komaj spravil sem gor. Rekla je, da ne gre, če ji ne kupim tranzistorja. Kaj sem hotel drugega, kupil sem ga. Stari ljudje še planšarijo, dokler morejo, če bo šlo tako naprej, kot zdaj kaže, bo konec z našim planšarstvom. To pa bi bila škoda, gospodarska in turistična. Po vojni je naša zadruga, ko je bila še v Stari Fužini, lepo uredila pota na planine in oskrbo z vodo, zdaj pa je videti, da smo delali le za malo časa. Skoda, res, če bo tako. Na Dednem polju, kjer je trinajst stanov, jih je letos le pet zasedenih. Ena majerica ali ma-jer ima krave in teleta od več kmetov. Sirar Tonček, ki ima že s sirom dovolj dela, molze in oskrbuje še deset krav od štirih go^odarjev, da o teletih in prašičih, s katerimi je prav tako veliko dela, ne govorimo, i Petnajstletni Andrejev Janez iz Studorja, ki je planoval že, ko je imel deset let, ima razen štirih domačih krav še dve Fatove in dve Mežnarieve iz Fužine. Vsako jutro mora zgodaj vstati, da jih pomolze, potem jih zažene na pašo, popoldne gre ponje, da jih spet pomolze, vmes pa si mora še kaj skuhati za pod zob in pomagati Tončku v »sirarci« (sirarni). Težko je s teleti, ki še nisc; vajena planine, pa jih je treba včasih dolgo iskati. Ma-rovtova Micka iz Studorja ima pet domačih krav in še deset drugih od petih gospodarjev čavova~Johana iz Fužine molze enajst krav od petih gosnedanev, Cvetkova Pavla iz Studoria jih ima deset prav tako od petih kmetov, Kuhar jeva Micka, iz Fužine . pa trinajst od sedmih gospodarjev. Od vsake krave, če io invi-jo na oskrbi cele tri mesece, računa io no 5000 dinarjev (lani 4000 dinarjev), prav toliko od teleta in Drašiča, od jalove živine j:>a po 2500 din. Še slabše je z majerji na drugih planinah. Na Viševniku so le trije, na planini Pri jezeru samo dva, v Lazu pa pet. Planino Ovčarijo (1700 m) so opustili; stanovi in sirarnica še stojijo, vendar so prazni. Tia zaženejo živino na našo z Dedi? ga polja, sira pa tam več ne delajo prav zato, ker je premalo ljudi, ki bi hoteli planovati. Ko smo včeraj prišli na planino pod Vodič nim vrhom po krave, je Tonček pravkar delal sir in delil skuto posameznim gospodarjem sorazmerno s količino oddanega mleka Tu ie bilo letos od 20. junija do 2. juli »a 53 mlečnih krav, nekaj jalove živine in deset pra šičev Tonček je v tem času odkupil 4142 kg mleka (mleko že kar v planini odkupuje zadruga, sirar ji, ki so uslu/.bnci zadruge, pa ga predelajo .v sir), iz katerega je naredil 415kg sira (14 hlebov, od katerih vsak tehta od 28 do 32 kilogramov), deset in pol kilograma masla in 140 kg skute. Tonček Taler je sirar že od leta 1952. Vsako leto jeseni ga lahko vidimo na Kravjem balu, kamor pride z veliko krošnjo in v lepi narodni noši, za klobukom in na palici pa ima šopke gorskih rož. Takrat je veselo, če ni bilo v planini poleti hujše nesreče. Do nesreče pa kaj hitro pride; nevarne so posebne rupe, ki jih v apnencu izgloda sneg, zlasti še*r ker so pogosto zarasle z ruševjem ali pa imajo le majhen in slabo viden vhod. Andrejev Janez mi je pripovedoval, da je neko tele na planini Blato padlo v tako rupo in ostalo živo, ni pa moglo ven. Našli so ga šele po štirinajstih dneh, še vedno živega, prestradanega, po njem pa" so se zaredili črvi, da je smrdelo daleč okoli. Izvlekli so ga ven in takoj ubili, ker ne bi bilo nič z njim. Pozno je že. ogenj ugaša. Jutri bom zapusti! Dedno polje in okoliške planine bohinjskih vasi Studor in Fužina. Še. bi rad ostal pri teh ljudeh tu gori, da bi mi še in še pripovedovali o svojem življenju, o veselih in žalostnih dogodkih, o navadah, o delu, o živini, o vreme nu. Zjutraj me bo Tonček zgodaj poklical. Se pred četrto uro. Če ne bom preveč zaspan, bom zraven, ko bo delal jir. In če ne bo deževalo, bova šla na Kredo (2023 m), kjer je lep razgled po triglavskem sredogorju in kjer je veliko gamsov in murk in planik. Nabral si bom šopek burje (tako pravijo Bohinjci rododendronu) in ga hranil doma v spomin na vesele in prijazne Studorce in Fuii/iarje, ki me še vabijo, naj jih obiščem. A. TRILER »Nekoč sem mislila, da bi študirala igralstvo, pa sem morala namesto tega snemati filme. Sedaj ne vem, zakaj sem kaj takega sploh kdaj hotela.« (Claudia Car-dinale v »Svetu cirkusa«) Čeprav so v zadnjem desetletju filmski igralci izgubili nekaj tiste neomejene zvezdniške slave, pa je še vedno mnogo dekliških src, ki vzdihujejo po raznih mišičnatih ali nemišičnatih filmskih junakih, in mnogo fantovskih sanj še polnijo razni nežni filmski obrazi in lepa filmska telesa. Mnogo jih je še tudi, ki sanjajo, da bi sami kdaj prodrli na »platno, ki pomeni svet« ... Najbrž bodo predvsem ti veseli današnje filmske strani, morda pa se ne bo zdela odveč tudi drugim, saj so tu zbrani slavni igralci — in tisti, ki bodo morda stopili na njihovo mesto — povedali tudi nekaj resnice o svojem, ne vedno tako lahkem ih ne vedno tako prijetnem poklicu. / Je igralec občutljiv instrument v rokah režiserja — aH samostojen umetnik? (Jean Seberg in režiser Robert Rossen med snemanjem filma »Lilith«) Platno. ki pomeni SVEl IGRALSTVO Simone Signoret Igralstvo '"Je nekaj tako skrivnostnega, da ga ni mogoče razložiti z besedami. Te skrivnosti v sebi se ne da pojasniti: človek jo ima — ali pa je nima. VVarren Beattv Igranje je umetnost, ki je podvržena času: danes je takšna in jutri spet čisto druga. Najbolj čudovito pri igralski umetnosti pa je to, da se spreminja z igralčevimi potrebami. Susannah York Po mojem lahko "ambiciozen in odločen človek doseže karkoli hoče. Sama sem imela veliko srečo. Vlog sem imela vedno na izbiro in tako sem se lahko vsa posvetila igranju, namesto da bi se morala posvetiti iskanju vlog ... Igranje raste na življenjskih izkušnjah. Laurence Harvev Odkar sem začel kot študent igrati, je bil vedno moj končni cilj — izbrusiti svoj talent do take popolnosti, da bo služil mojemu ustvarjalnemu delu tako popolno, kot deli mojega telesa služijo" mojim telesnim potrebam. Morda se to sliši idealistično, pa je vseeno izvedljivo. Dokler bom igralec, moram vedno težiti za največjo popolnostjo. Zakaj bi se omejeval? Grem, kamorkoli me vodi moj igralski instinkt. Claudia Cardinale Nekoč sem mislila, da bi študirala igralstvo, pa sem morala namesto tega snemati filme. Sedaj ne vem, zakaj sem kaj takega sploh kdaj hotela. Ne bi znala postati drevo. Obiskala sem igralsko šolo in tam videla ljudi, ki so igrali drevesa in zdelo se mi je, da so vsi skupaj prismuknjeni. Po mojem je »Metoda« ... zelo čudna metoda. »Ko se igralcu začne dozdevati, da ve o življenju več kot njegova publika, je pokopan.« (Albert Finnev, vodilni mladi angleški igralec »Tom Jones«) Jeanne Moreau Kot igralka si nenehno v čustvenem položaju ženske, ki bo pravkar doživela veliko ljubezen svojega življenja. Segaš po vseh ženskih zvijačah. Marilvn Monroe Veste, Goethe je dejal: »Talent se razvije v samoti.« In to resnično drži. Igralec ima potrebo po samoti, ki pa se mi ne zdi, da bi se je večina ljudi zavedala. To je skoraj tako, kot da bi imel neke vrste skrivnosti čisto zase, ki jih razkriješ vsemu svetu samo za hip, ko igraš-. ZVEZDNIŠTVO Javne Mansfield Do zvezdništva je mnogo poti. Nekatera dekleta trdo delajo in se prebijejo od igralske šole do statistke, nato do stranske vloge in končno do glavne vloge — druge spet pridejo na cilj, ker poznajo prave ljudi. Jaz sem ubrala pot »pin-up girl«. Pobelila sem si lase in skušala postati znana. To mi je začelo uspevati, ko sem si izposodila dve številki premajhno kopalno obleko in v njej pozirala na floridski obali. . Albert Finnev Če se znajdeš na nekakšnem podstavku in te začnejo imenovati »zvezdnika«, je to lahko nevarno. Ko se igralcu začne dozdevati, da ve o življenju več kot njegova publika, je pokopan. Mislim pa, da po drugi strani igralec potrebuje neko posebno razumevanj*. Njegova osebna čustva in morda njegove sla- bosti bi morald pustiti pri miru. Pustiti bi mu morali, da si sam spleta svojo usodo. GLEDALIŠČE — FILM — REŽIJA Henry Fonda Gledališče imam rajši zato, ker imaš tu čas za razvijanje svoje vloge. V filmu ne moreš nikoli izoblikovati svoje vloge kot v gledališču ... Na drugi strani pa je delo pri filmu lahko — ker kaže, da ni nikomur dosti mar tvoja igra. če se prebi ješ skozi prizor, če poveš svoj dialog gin če nikomur ne pade kladivo na tla, so zadovoljni. Kaj več se sploh ne 8a storiti! Duša Počkajeva V gledališču je večji užitek igrati, ker človek igra celo vlogo. V filmu vloge pravzaprav ne doživljaš popolnoma. V gledališču imam občutek, da odgovarjam sama zase — medtem ko je pri filmu človek odvisen od vrste drugih činiteljev ... Popularnost je pri filmu nesorazmerno večja kot pri gledališču. Tudi to pa je za igralca pomembno in mu da zadoščenje .. • Alain Delon Po mojem ni mogoče obenem igrati in režirati, namreč dobro — to je uspelo samo Chaplinu in Orsonu Wel-lesu. Trenutno me zanima samo vloga igralca in ne mislim na nič drugega. Če pa bi se kdaj lotil režije, pa bi igranje pustil. Igralec interpretira, medtem ko režiser ustvar;a — in to privlači; DUŠAN OGRIZEK Padajo očitki, da se o letalstvu zadaje čase piše več kot o nogometu. Pravijo, da s pisanjem o letalstvu pretiravamo. Morda imajo prav, prav edinoJe v tem, da s tovrstnim pisanjem zanemarjamo ostalo, toda to samo zato, ker je stanje v našem slovenskem, posebej pa še gorenjskem letalstvu kar se Ie da kritično. Nerešen je način financiranja letalske organizacije na Gorenjskem, nerešena je materialna baza Alpskega letalskega centra. Kljub širokim perspektivam ta organizacija samo zaradi materialnih težkoč več ali manj životari. Zdi se, kot da vse prošnje, ki mnogokrat izpadejo podobno kot moledovanje, priromajo le Letalci brez... Pojavila se je druga novost v letal-SJ.VU, imenovana poslovno letalstvo. Vse to v Alpskem letalskem centru v zametkih že obstaja, le da vse te dejavnosti niso prebile ledu! Zakaj ne? Odgovor je dokaj preprost. Nerešena politika financiranja letalske dejavnosti onemogoča kakršno koli perspektivno gledanje na razvoj gorenjskega letalstva. S tem je zavrta perspektivna organizacija, katera bi se v prihodnosti lahko razvila v samostojno gospodarsko organizacijo. Ozko odmerjena sredstva onemogočajo razvijanje tistih dejavnosti, katere so si gorenjski letalci zadali pred 11 leti, ko so Alpski letalski center ustanovili s tem, da so v njem združili letalce kranjskega, radovljiškega, blejskega, jeseniškega in tržiškega aero kluba. Prav ALC je bil pred enajstimi leti poklican, da na gorenjskem šola kadre. Precej pilotov je že izšolal. Na desetine, toda zaradi skopo odmerjenih sredstev mora s tem začasno prekiniti. Vrata so vsem, ki želijo postati letalci, zaprta. Sončni zahod na letališču v Lescah. Ali je res zahod: In samo do gluhih ušes. Redke izjeme to, že dokaj zakoreninjeno prakso, samo potrjujejo. Menda mnogi v letalstvu vidijo le šport (vprašanje, če vidijo sploh to), v katerem se izživlja peščica zanesenjakov, ki za drage denarje družbe tvega svoja življenja. Spet nekateri letalstvo ocenjujejo skozi prizmo -senzacije. Dokler ni mrtvih, zanje sploh ni zanimivo. Le redki pa so tisti, ki ga gledajo kot šport, kot šolo kadrov in kot prvo odskočno instanco v smeri letalskega turizma in poslovnega letalstva. Nekateri v letalstvu vidijo tudi najoriginalnejšo metod* obveščanja, ki stopa v korak s tempom gospodarskega razvoja in konkurenco na tržišču. Na žalost samo nekateri! Vrsta nerešenih vprašanj v Alpskem letalskem centru prav okrog zametkov, v gornjem odstavku omenjenih dejavnosti, terja rešitve. Stopajmo v korak s časom. Letalstvo v tujini, tako na vzhodu kot tudi na zahodu, je prav v povojnih letih prosperiralo. Pojavila se je posebna zvrst letalstva, imenovana turistično letalstvo. Troperesno deteljico zaključujejo panoge, ki jih uokvirja gospodarsko letalstvo. LETALSKO MODELARSTVO V letalskem športu pomeni ta zvrst udejst-vovanja letalcev odskočno desko mladih v ostale letalske discipline, kot so padalstvo, jadralno letenje in motoma pilotaža. Mladi ob izdelovanju letečih modelov odkrivajo skrivnosti letalske gradnje, aerodinamike in meteorologije. S tako izobrazbo so jim potrebne le še praktične izkušnje in ne mine dolgo, pa že sami letijo. To je ena naloga modelarstva. Druga je skrita v samem športnem udejstvovanju modelarjev. Prav športno modelarstvo pa v zadnjem času na Gorenjskem izredno hitro prosperira, posebno v Kranju prednačijo v tem. Vedno bolj stopa v ospredje modelarstvo z radijsko usmerjenimi letečimi modeli. Kranjski modelarji so se z vztrajnim delom v 2 letih približali evropskemu vrhu v tej kategoriji, medtem ko v klasični kategoriji letečih modelov-gumenjakov sodijo v svetovno elito. Seveda z rezultati in s pridobljnim znanjem rastejo potrebe. Ena prvih je vzletna steza za leteče modele na radijsko usmerjanje. Brez^ nje s to modelarsko kategorijo ne bodo mogli zadržati renomeja, ki so si ga v dveh letih trdega dela le s težavo pridobili. Modelarska* vzletna steza — pojem in nuja gorenjskih modelarjev. PADALCI BREZ PADAL Tudi gorenjski padalci se v tem letu niso znaSIi v zavidanja vrednem položaju. Zakaj, vprašate? Ni padal! Ni jih zato, ker Alpski letalski center nima denarja, da bi kupil nove. Res, da v centru so padala, ki lahko služijo le vrhunskim športnikom - padalcem in nekaj padal, katere smejo uporabljati le začetniki. Toda zahtevnejših trenažnih padal ni. Ni torej osnovnih športnih rekvizitov za perspektivne padalce. Rezultat takega stanja: ni padalskih tečajev po aeroklubih, če pa so, pa so številčno izredno omejeni. Tudi letal, primernih za metanje padalcev ni. .Staro letalo (več kot 30 let) tipa PO-2 je tik pred »upokojitvijo«, vendar kljub temu tvori hrbtenico letečega parka v Jugoslaviji. Letala, ki bi njega nadomestil, ni. Zanj nimajo denarja ne aeroklubi, niti ne zvezne organizacije. TudL-na Gorenjskem je tako. Ko starega in dobrega dvokrilca ne bo več, bodo padalci lahko le še posedali in gledali v zrak. JADRALCI BREZ LETAL Trenutno gorenjski jadralci (je jih preko 60) razpolagajo s 4 jadralnimi letali, katera so vsa stara več kot deset let. Dve od štirih letal sta dva visokosposobna enoseda, medtem ko je eno dvosedežno visokosposobno, tretje pa specialno za pristajanje na vodo. Izkoriščenost teh letal je ogromna, celo taka, da včasih skoro presega meje varnosti. Slovenski povpreček izkoriščenosti jadralnega letala znese 8 ljudi na letalo. Evropski 4—5. No, v Alpskem letalskem centru je stvar nekoliko drugačna. Preprost račun nam pokaže, da na eno jadralno letalo odpade 15 letalcev. Vendar je vse to na žalost šele ena plat te naše nesrečne medalje. Kritičnejša je druga. Tri od teh jadralnih letal bodo v treh letih odpadla zaradi svoje časovne dotrajanosti. Sedem milijonov in pol namenskih sredstev bi bilo potrebnih, da gorenjski jadralci izpolnijo vrzel, katera bo z letali pogoltnila vsaj dve tretjini aktivnega članstva. Toda v teh dveh tretjinah članstva so perspektivni in že rutirani jadralni piloti. Nekateri med njimi letalski učitelji — pripravniki, torej bodoči kadri in še neobrestovan kapital. MOTORNI PILOTI BREZ... Sicer, kaj bi sploh pisali. Saj se ve. Tudi oni so brez letal in tudi brez sredstev, s katerimi bi 30 motornim pilotom (s to številko ALC prednjači pred vsemi letalskimi šolami v Sloveniji) omogočili normalno trenažo. Zaradi omejenosti finančnih sredstev ne morejo izkoristiti enega samega šolskega letala, kaj šele, da bi pomišljali o novem šolskem letalu. Plan šole določa samo ' 10 ur na motornega pilota letno, drugje imajo številke vsaj petkrat višje. Motorni piloti so brez .-učitelja, saj ALC nima denarja, da bi zaposlil še enega motornega pilota s profesionalnim dovoljenjem in učiteljskim izpitom. PA OSTALO? Množica nerešenih problemov z enim samim izvorom. Za malo denarja malo muzike. To, da Alpski letalski center nima nikoli dovolj denarja, posebej še letos, niti ni tako strašno napram dejstvu, da na Gorenjskem sploh še ni rešen princip financiranja letalske dejavnosti. In dokler ne bo, bodo podobni problemi (verjetno v hujši obliki) še vedno obstajali, pojavila pa se bo množica novih problemov, kateri bodo vpili po nujnosti rešitve tako, kot ti, katere sem navedel pravkar. Kakšno naj bi bilo to novo financiranje? Temeljilo bi na enotnem deležu gorenjskih občin. Le na ta način bi spet nekako vzpostavili ravnovesje v politiki financiranja in povečali njegovo efektnost, katera bi morala priti do izraza prav sedaj. Podpredsednik ALC Baldomlr Bizjak: Ne vem, kako bomo krizo prebrodili, če politika gorenjskih občin do nas ne bo spremenjena ozir rešena!« Franci Primožič, upravnik letališča: »ALC še nikoli ni bil v tako kritičnem položaju, kot je letos!« V taksnem stanju je torej gorenjsko letalstvo. Če politika financiranja ne bo izpremenjena, ostaja ALC brez perspektiv. Ne ostane mu drugega, kot da enostavno hangar zapre, s pojasnilom: »Ker ni denarja, ni letenja.« Morda bi na hangar lahko napisali: ker ni rešen način financiranja... TONE POI.FMFr RADIJSKI SPORED VELJA OD 11. JULIJA DO 17. JULIJA 1964 Poročila poslušajte vsak dan ob 5.15, 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 1930. Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 4930. SOBOTA — 11. julija 7.15 Jutranja glasbena srečanja — 8.07 Samospevi Stanka Premrla in Mirka Poliča — 8.25 Iz koncertov in simfonij — 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.15 Nastopijo mladi glasbeniki — 9.30 Zabavna glasba iz Sovjetske zveze — 10.15 Jugoslovanski pevci popevk — 1035 Pesmi in plesi narodov Jugoslavije — 11.00 Pozor, nimaš prednosti — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Lahek opoldanski spored — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Prijetno zabavo — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba — 15.40 Prfi nastop postojnskega okteta »Svobode« — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Vedri uvodni takti — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Odioir.ki iz opere Hovanščma — 13.45 Novo v znanosti — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Dfverti-mento in serenada — 20.30 Sobotni večeri v naših krajih — 21.15 Pisana glasba — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Nočni akordi. NEDELJA — 12. julija 6.00 Dobro jutro — 7.15 Narodni in domači zvoki — 8.00 Mladinska radijska igra — 831 Nekaj glasbe iz baletne suite — 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. — 10.00 Še pomnite, tovariši — 10.30 Pesmi borbe in dela — 1030 Zabavni intermezzo — 11.00 Napotki za inozemske turiste — 11.10 Vedri zvoki — 11.40 Nedeljska reportaža — 12.05 Naši poslušalci -čestitajo in pozdravljajo — II. — 13.30 Za našo vas — 14.00 Koncert pri vas doma — 14.15 Preludij k Favnovemu popoldnevu — 15.05 Danes popoldne — 16.00 Humoreska tega tedna — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Ohridska legenda — radijska priredba — 2030 Športna poročila — 21.00 Melodije v izložbenem oknu — 22.10 Godala v noči — 23.05 Nočni koncert s slovenskim sporedom. PONEDELJEK — 13. julija 7.15 Jutranja gjasbena srečanja — 8.07 Ljubiteljem na-rodno-zabavnih melodij — 8.30 Tako pojo in igrajo v Sofiji — 9.00 Ža mlade radovedneže — 9.15 Obnovimo pesmi iz oddaj »Pet minut za novo pesmico« — 9.30 Pisana orkestralna glasba — 10.15 Iz starejše domače glasbe — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Napotki za inozemske turiste — 11.10 Pozor, nimaš prednosti — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Opoldanski pe- le-mele — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Glasbeni avtomat — 15.15 Zabavna glasba — 15.45 Pihalni orkester LM — 16.00 Vsak dan za -vas — 17.05 Poletni sprehodi — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Zvočni razg'edi — 18.45 Na mednarodnih križ-potjih — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Revija zabavnih zvokov — 2030 Koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana — 22.10 S popevkami po svetu — 2230 Literarni nokturno — 23.05 Po svetu jazza. TOREK — 14. julija 7.15 Lahka koncertna glasba za dobro jutro — 8.07 Jugoslovanski pevci popevk — 8.35 Narodna pesem iz stotih grl — 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.15 Pesmi Moskovskega — 930 Četrt ure z Ljubljanskim jazz ansamblom — 9.45 Pozdrav iz Šumadije — 10.15 Z opernimi pevci po svetu — 11.00 Napotki za inozemske turiste — 11.10 Pozor, nimaš prednosti — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Mali koncert lahke glasbe — 1330 Priporočajo vam — 14.05 Tri skladbe za godalni orkester — 1420 Ruske narodne~pesmi — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba — 15.30 V terek na svidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Poletni sprehodi z zabavnimi orkestri — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Koncert po željah poslušalcev — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Glasbeni barok in predklasi-ka v Italiji — 2020 Radijska igra — 21.16 Med simfoničnimi pesnitvami — 22.10 Pisana glasba — 23.05 Nočni koncert, i SREDA — 15. julija_ 7.15 Narodni in domači zvoki — 8.07 Plesni orkester Kurt Edelhagen — 825 Povabilo na ples — 9.00 Svet skozi sončna očala — 920 Zvočni mozaik — 10.15 Solistična instrumentalna glasba — 10.30 Človek in zdravje — 10.40 Instrumentalne zgodbe o ljubezni — 11.00 Napotki za inozemske turiste — 11.10 Pozor, nimaš prednosti — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 1220 Opoldanski domači pele-mele — 1330 Priporočajo vam — 14.05 Glasbeni avtomat — 15.15 Zabavna glasba — 15.40 Zborovske skladbe Ubalda Vrabca — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Poletni sprehodi z našimi solisti — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Iz fonoteke radia Koper — 18.45 S knjižnega trga — 19.Q5 Glasbene razglednice — 20.00 Za ljubitelje zabavnih melo- dij — 20.30 La gioconda — opera — 23.25 Literarni nokturno — 23.35 Glasba za lahko noč. ČETRTEK — 16. julija 7.15 Zvočni kaleidoskop —■ 8.07 Slovenske narodne pesmi — 9.25 Češkoslovaška zabavna glasba — 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.15 Vesele počitnice — 9.39 Odmevi z gora in gozdov — 10.15 Z domačih opernih odrov — 11.00 Napotki za inozemske t uriste — 11.10 Pozor, nimaš prednosti — 12,05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe — 1330 Priporočajo vam — 14.05 Pesmi razn:h narodov poje Koroški akademski oktet — 14.20 Listi :z albuma z zabavnimi r:'"f::m; — 1435 Naši po-slušahci čestita:o in po-zdrav: ja.io — 15.15 Zabavna gla«ba — 15.40 Preiudiji za orple. kitara in klavir — 1? 00 Vsak dan za vas - 17.05 Pc'etni sprehodi po glasbenih ga'cr'rih — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Turistična oddaja — 19.05 Glasbene razg'ednice — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Koral in to^ca-ta — 22.10 Glasbena med;?-a — 22.15 Skupni program JRT — 23.05 Štirje klasiki nove glasbe. PETEK — 17. julija_ 7.15 Od uverture do uverture — 8.07 Majhni zabavni ansambli — 8.35 Med skladatelji hrvatske in Srbije — 9.00 Pionirski tednik — 9.30 Slovenski pevci popevk — 10.15 Igra orkester pihalne godbe iz Madrida — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Napotki za inozemske turiste — 11.10 Pozor, nimaš prednosti — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Opoldanski domači pele-mele — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Glasbeni avtomat — 15.15 Zabavna glasba — 15.45 Pojo pevci mladinskega zbora praškega radia — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Poletni sprehodi s pevci zabavane glasbe — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Promenadni koncert — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Trideset minut v studiu 14 — 20.30 Zbor Phillippe Caillari-poje pesmi iz renesančne dobe — 20.50 Arena za virtuoze — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Plesna glasba — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Partiture Havđnovih sodobnikov. KI N O Kranj »CENTER« 11. julija ameriški barvni W film KRVNIK IZ NEVA-DE ob 16. uri, nemški film MAČKA STEGUJE KREMPLJE ob 18. uri, jugoslovan-sko-nemški film OTOK ob 20. uri, premiera italijanskega filma UBIJALEC ob 22. uri 12. julija ameriški barvni film KRVNIK IZ NEVADE ob 10. in 15. uri, nemški film MAČKA STEGUJE KREMPLJE ob 17. uri, jugoslovan-sko-nemški film OTOK ob 19. uri, premiera italijanskega filma ITALIJANKE IN LJUBEZEN ob 21. uri 13. julija ameriški film MOJA DRAGA KLEMENTINA ob 16. in 18. uri, italijanski film UBIJALEC ob 20. uri 14. jul ja italijanski film POJTE Z NAMI ob 16., 18. in 20 uri 15. julija zahodnonemški film SKRIVNOSTI ORIEN-TA I del ob 16. uri, italijanski film POJTE Z NAMI ob 18. in 20. uri 16. julija zahodnonemški fiim SKRIVNOSTI ORIEN-TA II. del ob 16. uri, italijanski film UBIJALEC ob 18. in 20. uri - 17. julija ameriški barvni CS fiim ZAKON PRERIJE ob 16., 18. in 20. uri Kranj »STORŽIČ« 11. julija frar.coski fiim KRAVA IN UJETNIK ob 13. uri, ameriški barvni VV film KRVNIK IZ NEVADE ob 20.10 in premiera italijanskega lilma POJTE Z NAMI ob 22.20 12. julija francoski film KRAVA IN UJETNIK ob 14. uri, jugosiovansko-nem. fiim OTOK ob 16. uri, ameriški barvni fiim KRVNIK IZ NEVADE ob 18.10 in nemški film MAČKA STEGUJE KREMPLJE ob 20.20 13. julija italijanski film ITALIJANKE IN LJUBEZEN ob 16., 18. in 20. uri 14. julija italijanski barvni CS film OSVAJAČ MARA-CAIBA ob 18. uri, italijanski film ITALIJANKE IN LJUBEZEN ob 20.10 15. julije zahodnonemški film SKRIVNOST ORIEN-TA I. del ob 18. in 20.10 16. julija zahodnonemški film SKRIVNOST ORIEN-TA II. del ob 18. in 20.10 17. julija italijanski film ITALIJANKE IN LJUBEZEN ob 20. uri Cerklje »KRVAVEC« 11. julija italijanski barvni CS film SEDEM IZZIVOV ob 20.30 12. julija italijanski barvni CS film SEDEM IZZIVOV 18. in 20.10 Stražišče »SVOBODA« 11. julija nemški film MAČKA STEGUJE KREMPLJE ob 20. uri 14. julija italijanski film UBIJALEC ob 20. uri 16. julija italijanski film ITALIJANKE IN LJUBEZEN ob 20. uri Kropa 12. julija angleški barvni CS film VESELI KLUB MLADIH ob 17. in 20. uri Jesenice »RADIO« 11. do 12. julija italijanski barvni CS film TROJANSKA VOJNA 13. julija ameriški barvni film DREVO ZA OBEŠANJE 14. do 15. julija madžarski barvni CS film ZLATI ČLOVEK 16. do 17. juliia franc. barv. film BALET IZ PARIZA Jesenice »PLAVŽ« 11. do 12. julija madžarski barvni CS film ZLATI ČLOVEK 13. do 14. julij-, italijanski barvni CS film TROJANSKA VOJNA 16. do 17. julija ansleško-nemški film MAŠČEVANJE VOJAKA POOLEYA Žirovnica 11. julija danski film POSLEDNJA ZIMA 12. julija angleški b„rvni film USODNA CIGANKA 15. julija italijanski barvni CS film TROJANSKA VOJNA Dovje 11. julija angleški barvni VV film USODNA CIGANKA 12. julija danski film POSLEDNJA ZIMA 16. julija italijanski barvni CS film TROJANSKA VOJNA Koroška Bela 11. julija analeško-r.emški film MAŠČEVANJE VOJAKA POOLEVA 12. julija ameriški barvni VV film ZADNJI VLAK IZ GUN HILLA 13. julija madžarski barvni CS fiim ZLATI ČLOVEK Kranjska gora 11. julija ameriški barvni W film ZADNJI VLAK IZ GUN HILLA 12. julija angleško-nemški film MAŠČEVANJE VOJAKA POOLEYA 16. julija madžarski barvni CS film ZLATI ČLOVEK Podnart 11. julija italijanski film LOČITEV PO ITALIJANSKO^ ob 20. uri 12. julija ameriški barvni CS film OBRAČUN V TEY-BEL ROCKU ob 17. in 19. uri 16. julija italijanski barvni film DREVO ŽIVLJENJA ob 20. uri Radovljica 11. julija italijansko-špaa-ski barvni CS film VELIKAN IZ RODOSA ob 20. uri 11. julija ameriški barvni CS film OBRAČUN V TEY-BEL ROCKU ob 18. uri 12. julija italijansko-špan-ski barvni CS film VELIKAN IZ RODOSA ob 15.40 in 20. uri 12. julija italijanski film LOČITEV PO ITALIJANSKO ob 18. uri 14. julija italijanski barvni film PASJE ŽIVLJENJE ob 20. uri 15. julija italijanski ban-ni CS film PASJE ŽIVLJENJE ob 18. in 20. uri 16. julija nemški barvni CS film VVINNETOU ob 20. uri 17. julija nemški barvni CS film VvTNETOU ob 18. uri 17. julija francoski film HORAČIJE 62 ob 20. uri Duplica 11. julija francoski barvni CS film PREGANJANA LJUBIMCA ob 20. uri -0 12. julija francoski barvni CS film PREGANJANA LJUBIMCA ob 15., 17. in 19. uri 14. julija šved. barvni film ALI SO šE ANGELČKI ob 20 uri 15. julna šved. barvni film ALI SO SE ANGELČKI ob 18 uri il i f/ll moreš NI ZA KO NA Tovariš direktor je zavihal nos in ogorčeno poškilil proti odprtemu oknu dnevne sobe, v kateri je zleknjen na kavču užival zasluzeni popoldanski počitek. »Dim!* je užaljeno ugotovil. »Da, kadi sef' je prikimala žena. »Ponedeljek je in pri sosedu imajo žehto, pa so zakurili v pralnici.« »Nezaslišano!« je zavzdihnilo s kavča. »Pri današnji stopnji tehnike hi moral vsakdo prati s pralnim strojem. Fuj, kako smrdi! Da ga ni zakona, ki hi prepovedal taho za-smrajenje okolice!« »Kaj morejo oni za to?« se je potegnila za sosedove žena. »On zasluži samo kakih piškavih trideset jurčkov, pa si pralnega stroja res ne morejo privoščili.« Direktor je v odgovor neprepri-ian zamomljal in stopil zapret okno. Ob pogledu na polico je besno kriknil: »Prah! Celi kosmi prahu! Kaj pa spet to pomeni?« •Oh, zgoraj so stepali preproge!« je rekla Sena. »Saj veš, da je hišni svet dovolil stepati preproge na balkonih, dokler ne bo imel dovolj denar/a za postavitev drogov na dvortscu!« »Obupno!« je zarenčalo od okna. »Kdo Te danes še stepa preproge? Kaj oni zgoraj nimajo sesalca? Da ga ni zakona, ki bi prepovedal tako onesnaženje okolice!« »Nimajo!« je pojasnila žena. »Ona je bolna, pa ji odtrgajo za socialno, on pa jo je pustil s tremi otroki na grbi!« Direktor je v odgovor trmasto zamrmral in šel odpret vrata, ker mu je rahlo praskanje v predsobi povedalo, da želi volčjak noter. »Nero! Kakšen pa si?« je prestrašeno zavpil. »Žena, živinozdrav-nika!« Oba hkrati sta planila k telefonu. živinozdravnik je k sreči pravočasno prispel in ko je kosmato mrcino spravil v ( red, je pojasnil: »Nekaj je požrl, verjetno kako pokvarjeno klobaso. No, pa se bo že počasi zlizal!« »Zločinsko!« se je razburil direktor. »Le kako morejo biti ljudje tako brezobzirni, da meni nič, tebi nič odmetavajo pokvarjene klobase? Da ga ni zakona, ki bi prepovedal tako ogrožanje nedolžnih živali!« »Kai češ, nimajo vsi hladilnika, pa se jim živila hitreje' pokvarijo!« je mirila' žena. »Spet zvoni telefon! Da, tovariš direktor je doma! Takoj ga pokličem! Francel), zate . . .« Tovariš direktor je dvignil slušalko in nekaj časa presenečeno poslušal jezno kokodakanje, ki ie prihajalo iz žice. Že itak rdeči obraz mu je postajal vse bolj zari-pel in nazadnje je izbruhnil z vulkansko jezo: »Kaj, odškodnino turističnim društvom, ker reka najmanj dva meseca ne bo za kopanje? Pa odškodnino od naših tovarn ribjim družinam, ker so zaradi naših odpadnih voda pocrkale vse ribe? Ali se vam sanja? Kje pa mislite, da naj vzamemo denar za čistilne naprave? Sicer pa, ljubi moji, kar pokažite mi zakon, ki ureja te reči in odgovornost zanje! Da, da, v razvitih industrijskih državah ga imajo, toda vi pozabljate, da smo v Jugoslaviji, dragi tovariši! Zdravo, kar tožite nas, tisti vbogajme bomo že plačali...« Tresnil je slušalko na vilice in širom odprl okno na vrt, da si ohladi službeno jezo. Globoko je vdihnil vase. »Dim! Spet dim!« je zajavkal. »Prekleta sosedova žehta! Da ga ni zakona •..« VILKO NOVAK DNEVNIK FRACOISE SAGAN Po sedmih letih je prišel v javnost rokopis slavne pisateljice Francoise Sagan, ki ga ni in ni hotela izdati. To je dnevnik njenega zdravljenja. Letos je uspelo njenemu prijatelju, slikarju Bernardu Buffetu, da jo je prepričal, da ga ne drži več v tajnosti. Zdaj že lahko dobite njeno delo, ki obsega 70 strani. To je knjižica z naslovom »Strup« (Toxsique). Slavna pisateljica pripoveduje o dneh, ki jih je preživela na kliniki, kjer se je zdravila za letoksikacijo. Francoise Sagan se je namreč aprila 1957. leta hudo ponesrečila. Na ovinku je s hitrostjo 200 kilometrov na uro zletela s ceste. Zlomljenih je imela deset reber in hudo poškodovano hrbtenico. Za ublažitev bolečin je morala jemati palfium, ki učinkuje podobno kot morfij. Ker pa ga je jemala predolgo se je pričela zdraviti. Na kliniki je bila tri mesece. V delu opisuje vse stopnje zdravljenja. Nekje pravi: »Sem žival, ker nekje v meni prevladuje žival.« Toda kmalu se pokažejo prvi uspehi. Tretji dan zdravljenja preživi že trinajst ur brez mamila, sedmi dan ji zadostuje že samo polovica doze in dvanajsti dan je dan uspeha — preživela ga je brez palfiuma. Francoski kritiki vzporejajo njeno delo z delom slavnega angleškega pisatelja A. Haxlija, v katerem opisuje podoben primer duševnega stanja ob zdravljenju z meksali-nom. Pojasnilo V prejšnji številki »Panorame« smo objavili članek z naslovom: Prišel po nevesto, odpeljal volksvvagen. V zvezi s tem dodajamo naslednje: prizadeta za početja Petra Bogovića ni vedela, sploh pa ni imela pojma o njegovem nabiranju denarja za »poroko«, čeprav ga je omenjeni res morda »nabiral« prav pod to pretvezo. Televizija SOBOTA — II. julija RTV Ljubljana 19.15 Kaj bo prihodnji teden na sporedu, 19.30 Crno življenje Kachina — film — RTV Beograd 20.00 TV dnevnik — Intervizija 20.20 Poletje na iedu — Praga — RTV Ljubljana 2120 Cik-cak — RTV Beograd 2135 Humoristična oddaja — RTV Ljubljana 2225 Dick Powel vam predstavlja, 23.15 Poror čila NEDELJA — 12. julija RTV Zagreb 9.00 Serijski film za otroke — RTV Beograd 10.00 Kmetijska oddaja — Evrovizija 16.00 Tour de France — kolesarstvo — Intervizija 17.00 Ciganske pesmi — RTV Beograd 20.00 TV dnevnik — RTV Ljubljana 20.45 87. policijska postaja — serijski film, 2135 Jazz na ekranu, 22.05 Poročila PONEDELJEK — 13. julija RTV Ljubljana 19.15 TV ob>. zornik, 1930 S kamera £Q svetu — RTV Beograd 20.00 TV dnevnik, 20.30 Tedenski športni pregled — RTV Zagreb 21.00 Celovečerni film, 2230 Včeraj, danes, jutri TOREK — 14. julija Evrovizija 16.00 Tour de France — kolesarstvo, zaključek l SREDA — 15. julija RTV Ljubljana 19.00 TV Obzornik — RTV Beograd 19.15 Stari dedek — prenos otroške predstave, 20.00 TV dnevnik — Evrovizija 20.35 Don Juan — opera I. dejanje — RTV Ljubljana 22.20 Requiem za pesnikom — Evrovizija 2225 Don Juan — opera II. dejanje — RTV Ljubljana 23.10 Poročila ČETRTEK — 16. julija RTV Ljubljana 19.15 TV obzornik, 19.30 S kamero po svetu — RTV Beograd 20.00 TV dnevnik — RTV Zagreb 20.30 Propagandna oddaja, 20.45 Smrt v škornjih, 21.05 Včeraj, danes, jutri PETEK — 17. julija RTV Ljubljana 19.15 TV obzornik, 19.30 Naši sončni dnevi — mladinska oddaja — RTV Beograd 20.00 TV dnevnik, 2030 Propagandna oddaja — RTV Ljubljana 20.45 Kinoteka, 22.15 Poročila 9521952195202573352171714656005917104287070952535201524759104355487