KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 26 1978 83 PRISPEVEK K ZGODOVINI ŠPEHARSKE DOLINE IVAN SIMONIČ V okvir Špeharske doline se štejejo samo štiri naselja: Speharji, Breg, Hrib in Selce. Uradno sta samostojni vasi le Speharji in Breg pri Sinjem vrhu, v katerega so vklju- čeni zaselki Breg, Hrib in Selce. Razporedi- tev in lega teh zaselkov predstavlja glede na Špeharje nekaj edinstvenega in nenormalne- ga. Saj obkroža vas Breg pri Sinjem vrhu s svojimi sestavnimi deli Špeharje od treh stra- ni, in sicer na jugozahodni strani z Bregom v kolpskem kanjonu, na precej vzpeti zahod- ni strani s Hribom in na severovzhodni stra- ni s Selcem na robu doline. Do takšnega sta- nja je prišlo z izvedbo nove numeracije hiš v letu 1953, ko so z odstranitvijo starih hišnih številk všteli v skupno vse tri omenjene za- selke, ki so dotlej že od svojega nastanka da- lje spadali k Speharjem kot njihovi osred- nji vasi. Po vzpostavitvi dveh vasi z novim oštevilčenjem hiš je bila uradno odstranjena tabla ob cesti tik nad Speharji z napisom Hrib in namesto nje postavljena nova seda- nja obcestna tabla z napisom Breg\ s čimer se Hribljani, ki žive v največjem od teh treh zaselkov, niso nič kaj radi sprijaznili. Ker je vas Breg pri Sinjem vrhu preveč razmetana tvorba, ki se ne ozira na geografsko razno- ličnoBt, bi bilo umestno, da bi vsi trije se- stavni deli Brega postali samostojne vasi s svojim lastnim imenom. Saj se v isti črno- maljski občini na primer Miklarji celo z eno samo hišo uradno štejejo kot samostojna vas. O prihodu in na'Selitvi ljudi v Špeharski dolini ni podatkov. Dolino so vsekakor že poznali Iliri, ki so si v starejši železni ali halstatski dobi zgradili na razgledni Grašči- ni (561 m) nad Gorico gradišče^ in se naselili tudi niže pri Sinjem vrhu. V dolino so pri- haijali kot lovci, v Kolpi pa so ribarili in se po njej vozili s čolni navzdol proti Ziljam in navzgor proti Poljanski dolini ter po potrebi in možnosti še naprej v Kostel, kjer je bilo hal- statsko gradišče in več keltskih naselbin. K halstatskemu gradišču in ilirskim naseljem v Poljanah je domnevno držala gozdna pot čez Speharsko dolino. Prometna zveza po kopnem se je tod izboljšala in okrepila v rimski dobi, ko se je število naselij povečalo tako v Poljanah kot okrog Vinice, kjer so si Rimljani zgradili 90 m dolgo in enako široko trdnjavo'. Slovenci so prišli v obkolpsko področje s hrvaške strani in so se v Speharjih ustalili že ob formiranju svojih prvih naselij v Ob- kolpju. Ker o tem ni Ustinskih podatkov, da- je oporo za takšno presojo poljanski urbar, ki je bil spisan 23. decembra 1573 v Ribnici in potrjen s pečati 25. maja 1576 v Gradcu'*. Po tem urbarju je bilo namreč v Speharjih 9 celih kmetij, enako kot v Damlju in Sinjem vrhu, ki se je pozneje znatno povečal. Spe- harji so spadali takrat med večja naselja, saj so v vsem poljanskem gospostvu imeli po eno kmetijo več le Predgrad, Sodevci in Spodnji Log, Stari trg pa je imel poseben pomen a svojo trgovino. Ob formiranju fevdalnih gospostev je Ob- kolpje od Büpe do Damlja prišlo v poljan- sko gospodarstvo, ki je zajelo vso Poljansko goro ter preko Tanče gore in dela Doblič za- seglo tudi Jelševnik ter njegova poznejša za- selka Jergle in Sneči vrh. Po zgraditvi zelo utrjenega gradu Poljane, ki je že obstajal v 13. stol., je poljansko gospostvo poskrbelo za primerno vozno pot iz Poljan preko po- ložnega in vrtačastega gozdnatega pobočja ter Špeharske doline na Sinji vrh, kjer so morali zgraditi tlačani gospostva vinski hram in vanj oddajati desetinsko vino vse do leta 1848, ko je bil z revolucijo fevdalni red odpravljen. Pot tod skozi s prehodom čez Kolpo z brodom pod Vinico je postala precej prometna z razvojem kmečke trgovine, po zgraditvi trdnjave Karlovac leta 1579 pa so jo zelo uporabljali Kočevarji, ki so morali sodelovati pri obrambi hrvatske Vojne kra- jine ter opravljati ročno in vprežno tlako s konji v Karlovcu do leta 1616\ Iz Poljan je posegla čez Speharsko dolino in Sinji vrh do Damlja tudi dušnopastirska služba, ki je bila urejena tu prej kot drugod v Beli krajini. V Starem trgu je bila ustanov- ljena župnija že leta 1221. Iz te poljanske župnije se je odtegnil Sinji vrh s Speharsko dolino in Damljam leta 1658 kot vikariat, ki se je osamosvojil kot župnija šele leta 18636. V 15. in 16. stol. so bUi Speharji izpostav- ljeni turškim napadom, ki so prihajali na- vadno od viniške strani. Na razgledni Straži (Cardaku) nad Daljnjimi njivami je z uvedbo ognjenega telefona vaška straža s Sinjega vrha skrbela za sprožitev treh strelov iz to- pičev in za zažig pripravljene grmade, brž ko se je pojavil kres na Zežlju ^334 m) nad Vi- nicx). Speharcem je dajal zavetje bližnji gozd, bržkone pa se je kdo zatekel v jamo Kobi- Ijačo, podobno, kot sio se zatekli Dameljci v težko dostopno jamo Lapičgrad v steni nad Kolpo. 84 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 26 1978 V poljanskem urbarju med naselji poljan- skega gospodstva niso navedene Daijnje nji- ve, medtem ko je že obstajala sedaj manjša Draga s štirimi celimi kmetijami in še manj- ša Gorica z dvema kmetijama. Vas je mo- rala biti ustanovljena proti koncu 16. ali pa vsaj v prvi polovici 17. stoletja. Zgradili so jo načrtno v lepi legi na obeh straneh ceste. Leta 1668 si je vas zgradila majhno cerkev sv. Marka, kot priča letnica na pročelju zvo- nika na preslico. Cerkev sv. Trojice z zvoni- kom na preslioo in odprto lopo pod njim na pokopališču v Špeharjih je bila zgrajena sredi 17. stol in je bila sprva posvečena sv. Roku. Daijnje njive so dobile svoje ime po 2 km oddaljenih njivah od Sinjega vrha:'. V krajevnih repertorijih, v katastrskih mapah in v starih krajevnih abecednih imenikih so to vas beležili kot Sabetich po imenu osamel- ca, ki se dviga tik vhodno od nje. Speharji se v urbarju imenujejo s skrivnost- nim imenom Nesouitz, ki so ga pozneje v krajevnih imenikih, repertorijih, protokolih, mapah itd. spreminjali v Nešovas, Nešovac, Mešovas, Neža vas in Kneza vas, dokler ni končno zmagal in se ustalil krajevni naziv Speharji. V nemškoslovenskem Imeniku kra- jev Vojvodine Kranjske, vsebujočem ljudsko štetje z dne 31. decembra 1869, ki je izšel v Ljubljani 1874, je ta vas zabeležena kot Spe- harija. Z opustitvijo spreminjanja prvotnega imena te vasi so se oprijeli novega naziva Speharji po priimkih Spehar, ki so se tu kot avtohotni ohranili do danes. Leta 1573 so bi- vali v tej vasi dva Broza Spehar j a, dva Kle- menta Špeharja, Jakob Spehar in Tomaž Spehar — dva od teh priimkov sta zapisana z nemško pisavo Spehar in štirje Spechar — od drugih kmeitov pa Jarni Mukavec ter Juri in Antoni Lavrencer. Enako kot Špehar- jd so pozneje prevzeli po svojih prvotnih pri- imkih svoje sedanje krajevno ime Kralji v Poljanah, katerih naselje se je dolgo dobo imenovalo Vartač po zapisu v poljanskem urbarju. Ali je leta 1573 že obstajal kateri od zaselkov, ki so zdaj združeni v vas Breg pri Sinjem vrhu, ni v urbarju zabeleženo, prejkone pa je že miei mlin v Bregu, ker ima urbar naštetih 10 mlinov ob Kolpi brez na- vedbe, katerim vasem so pripadali. Speharski kmetje so morali dajati poljan- skemu gospostvu davek v naturalijah in denarju. Vsak kmet je bil dolžan oddati let- no graščaku en škaf (mernik) pšenice, 3 ška- se ovsa, 2 kokoši in 20 krajcarjev, en kmet, ki je posedoval dve kmetiji, pa od naštetega dvakrat toliko. Oves so po novem urbarskem predpisu merili v škafu naraz, poprej pa so ga morali nameriti zvrhano a kupčkom. Vrh tega so morali dajati vsako leto desetino pri- delanega žita v snopih in desetino mladičev, in sicer kozličev ali jagenjčkov. Tistim kme- tom, ki niso vsako leto dosegli prireje 10 mladičev, so ugotovljeno število vsako leto sešteli in mladiče odvzeli v letu, ko je se- števek dosegel 10 glav. Dve tretjini žitne de- setine in mladičev sta pripadli poljanskemu graščaku, ena tretjina pa je šla župniku v Starem trgu. V primerih, ko bi kmet gojU čebele v več kot desetih panjih, bi se mu letno odvzel vsak deseti panj čebel. Speharci niso plačevali nobenih dajatev v vinu, medtem ko so morali vsi podložniki s Sinjega vrha, Drage in Gorice dajati gospostvu vino, če so imeli vinograd ali ne. Speharski podložniki so morali opravljati redno tlako dva dneva v letu. En dan so morali poljanskemu graščaku žeti in en dan grabiti seno. V teh primerih so bili opoldan postreženi s kosilom, zvečer pa je vsak dobil hlebček kruha. Na izredno tlako sio morali priti, kadar je bila kaka gradnja na gradu ali na pristavi in tudi na kakšno drugo nujno delo, po potrebi tudi z orodjem ali vozom. Speharji so imeli vaško županstvo, ki je dajalo letno gospostvu prašičke. Zupanu je pripadala precejšnja župnica^ ki je prinašala kar 5 majhnih vozov sena. Nikjer v poljan- skem gospostvu ni imel župan tolikšne žup- nice. Ime Župnica se je do danes ohranilo za parcele pod severovzhodnim vznožjem Hri- beljskega Rta. Župan je bil važen organ zemljiškega gospoda. Skrbel je, da so pod- ložni kmetje pravočasno oddajali dajatve, jih od njih tudi sam pobiral in jim napovedoval tlako. Županska oblast in tudi župnica ni bila dedna, ampak je stalno prehajala na vsako- kratnega župana^. Gozdovi so bili last gospostva, vendar so smeli v ^ njih sekati gospostveni podložniki zase drva in stavbni les. Ves lov divjadi je bil pod nadzorstvom lastnika gospostva. Kmet, ki je ob polšjem lovu lovil polhe v polšjih jamah, je moral dati od lovišča last- niku goispostva pet polhov. Ribolov v Kolpi je bü svoboden in so se kmetje lahko ukvar- jali z njim, če jim je dopuščal čas, kolikor se jam je zl j ubilo. Takrat je bilo v gospostvih splošno ve- ljavno dedno pravo minorata. Kadar je umrl gospodar kmetije - podložni kmet, ni imel pra- vice nasledstva njegov naijstarejši, temveč najmlajši sin, in če tega ni bilo, naijmlajša hči. Če je bil najmlajši sin slaboumen, trajno bolan ali zaradi kake pohabe nesposoben za gospodarja, je imel nasledstveno pravico sta- rejši Slin, sicer najmlajša hči. V primeru ne- polnoletnosti otrok na kmetiji je moral zem- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 26 1978 85 Ijiški gospod postaviti varuha iz njihovega sorodstva aH prijateljev, ki jim je moral ob njihovi polnoletnosti v redu izročiti gospo- darstvo kmetije. Podedovano kmetijo je no- vi gospodar moral dati oceniti nepristranskim sosedom, da je spoznal, kolikšno odpravnino ja dolžan dati svojim bratom in sestram. Če je bil kateri izmed teh nesposoben za delo in svoje preživljanje, mu je moral zagotoviti vso oskrbo do smrti. Ob prevzemu kmetij- skega gospodarstva se je moral novi gospo- dar pobotati z zemljiškim gospodom za pri- merno darilo glede na velikost in kakovost kmetije V poljanskem gospostvu je moral plačati zemljiškemu gospodu od cele srednje dobre kmetije dva do tri tolarje, od najbolj- še pa celo pet do šest tolarjev. Podložniki so imeli svoja zemljišča v ded- nem zakupu s prodajno pravico. Prodaja kmetije je bila vezana na pismeno pogodbo in plačilo določene pristojbine zemljiškemu gospodu. Podložnik je mogel prodati svojo kmetijo le kakemu kmetu oz. dednemu pod- ložniku, ki še ni posedoval kmetije, ni je pa smel prodati takemu človeku, ki je ne bi ho- tel obdelovati sam s svojo družino. Kmetije ni sme'1 deliti in prodajati po posameznih parcelah niti zapustiti v oporoki posameznih parcel ženi ali otrokom za doto. Le v veliki stiski za denar je podložnik lahko zastavil del zemljišča za dve ali največ tri leta, po preteku tega roka pa ga je moral pridružiti nazaj h kmetiji. Določbo, da se kmetije ne smejo razkosavati, je zemljiškemu gospodu narekovala skrb za davščine, da se ne bi zmanjšale. Čeprav so urbarske določbe prepovedale delitve kmetij, nova krčenja gozdov in s tem v zvezi gradnje novih hiš, se jih niso dolgo držali. Prav tako niso vztrajali pri določbi, da sme dedovati po smrti kmečkega gospo- darja njegovo kmetijo samo en dedič. Sčaso- ma so ob naraščanju števila prebivalcev raz- delili cele kmetije na polovične, skrčili v bližini gozdove in zgradili toliko novih hiš, da je do leta 1816 naraslo števuo kmečkih gospodarstev na 27, od katerih je büo po pri- kazu v franciscejskih mapah in protokolih iz leta 1822 na Hribu 7, v Bregu 2, v Selcu 2 in s samih Speharjih 16. Medtem ko sta leta 1573 gospodarila v Speharjih le na eni kme- tiji dva Lavrencerja, se je do leta 1822 raz- vEo več rodbinskih zadrug z dvema gospo- darjema na kmetiji. Na Hribu so leta 1822 posedovali hiše s staro hišno številko h. št. 1. Mihael in Matija Lavrenčič, h. št. 2. Janez Žalec, h. št. 3. Janez in Andej Mukavec, h. št. 4. Janez in Mihael Lavrenčič, h. št. 5. Nikolaj in Matija Lavrenčič, h. št. 6. Mihael Mukavec, h. št. 7. Nikolaj in Miahel Lavrenčič v Spe- harjih, h. št. 8. Martin Schneller, h. št. 9. Mihael Sute, h. št. 10. Janez in Matija Spehar, h. št. 11. Nikolaj Sute, h. št. 12. Matija Kobe (koobe), h. št. 13. Mihael Spehar, h. št. 14. Štefan Spehar, h. št. 15. Janez Spehar, h. št. 16. Nikolaj Kapš in Štefan Lavrenčič, h. št. 17. Mihael in Matija Spehar, h. št. 18. Jurij in Nikolaj Spehar, h. št. 19. Jurij Kump in Matija Spehar, h. št. 20. Mihael Spehar, h. št. 21. Janez Medved, h. št. 22. Mihael Rozman, v Bregu 2 hiši, h. št. 23. Janez in Mihael Schneller, h. št. 24. Mihael Schneller, v Selcu 2 hiši, h. št. 25. Nikolaj Schmied, h. št. 26. Mihael in Nikolaj Mukavec ter h. št. 27. Mihael Medved v Speharjih. Posestniki hiš v Bregu so posedovali dve kmetiji, mlin pa so si delili tako, da sta imela Janez in Mihael Schneller v njem tri kamne, Mihael Schneller pa si je v njem la- stil stope. Naziv Breg takrat še ni bil zabele- žen niti kot krajevno nit kot ledinsko ime, pač pa je zapisano v nemškem protokolu zgradb v oklepaju Selce (Seize) kot krajevno ime in Hrib (Pod Hribb) v mapi kot ledinsko ime. Speharji, ki so imeli leta 1841 s svojimi tremi zaselki 30 hiš in 1860 31 hiš, so v ma- pah in protokolih še v drugi polovici 19. stol. zapisovali le kot Nešovac, Neševac, Nasevac, leta 1822 pa kot Neža vas, čeprav je bilo da- našnje krajevno ime te vasi znano in tudi že v rabi v prvi polovici 18. stoletja'. Leta 1822 so imele Daljnje njive enako kot Speharji brez zaselkov 16 hiš s starimi hišnimi števil- kami od 28 do vključno 43'°. V nemško pisa- nem Protokolu delitvenega lista davčne ob- čine Sinji vrh v letu 1860, ki je bil napisan 5. januarja 1861, se naselje Hrib prvič nava- ja kot krajevno ime. V dobi francoske okupacije od 1809—1813 so bili Speharci enako kot Vrhovci in Po- lj anci zelo ogorčeni na Napoleonove vojake, ki so s silo izterjavah previsoko naložene davke. Po Kroniki vasi Damelj in bližnje okolice, ki jo je napisal mlinar, kmet in sod- ni tolmač za ruski jezik v Črnomlju Jože Fortun (1891—1973) iz Damlja, so Vrhovci leta 1813, ko je skupina Francozov prenočila na Sinjem vrhu, poklicali Zapujce iz Zapud- 86 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 26 1978 ja. Ti SO prišli s puškami, Francoze razoro- žili, jih pod Daljnjimi njivami zvezane vrgli v Kolpo ter enega, ki je preplaval reko, ust- relili, ko so za njim streljali. V spomin na ta dogodek so vsekali v pečino nad Kolpo na Veliki Loki pod Daljnjimi njivami letnico 1813. Po še živem ustnem izročilu v Špehar- jih so ubili Speharci ob jugozahodnem delu vasi enega Napoleonovega vojaka ob gradnji ceste skozi vas. Njegovo ime Kokoška so dali parceli, na kateri je padel. Po odpravi fevdalnega reda septembra le- ta 1848 kmetje niso dosegli pričakovanega olajšanja iz gospodarskih težav, ker so mo- rali kar 20 let odplačevati z davki odkupni- no od fevdalnih obveznosti. Speharji so se skupaj z vrhovsko in dameljsko katastrsko občino rešili dolgotrajne gospodarskouprav- ne podrejenosti Poljanam. S formiranjem no- vih političnih in sodnih okrajev ter občin v kapitalističnem redu so po prenosu uradov iz gradu Krupa v Črnomelj prišli Speharji s svojimi zaselki v politični in sodni okraj Črnomelj ter občino Sinji vrh, ki je obstaja- la do združitve z občino Vinico z uredbo o komasaciji ali spojitvi občin z dne 11. sep- tembra 1933. Od ukinitve viniške občine leta 1955 dalje spadajo Speharji v črnomaljsko oBčino. Zaradi oddaljenosti Speharjev tako od Sta- rega trga ob Kolpi, kjer je bila šola ustanov- ljena leta 1820, kakor tudi od Vinice, ki je dobila šolo 1822, jih ni vezala šoloobveznost vse do leta 1860, ko so dobili šolo na Sinjem vrhu." Za enorazredno šolo so zasilno po- pravili in uredili bivši, že razpadajoči Auers- pergov vinski hram, ki so ga temeljito pre- novili v šolsko poslopje šele leta 1889. Do leta 1966 je bila šola samostojna, nato je po- stala podružnična šola centralne osnovne šole v Vinici, kamor so bili prešolani višji razre- di. Po ukinitvi podružnične osnovne šole na Sinjem vrhu leta 1974 vozi vse šolarje v Vi- nico šolski avtobus, ki prihaja ponje skozi Sinji vrh v Daijnje njive ob četrt na osem in okrog poldan ter jih pripelje nazai ob dveh in po peti uri popoldan. Šolarji iz Špeharske doline morajo do Daljnjih njiv in nazaj pe- šačiti. Po letu 1880 se je odtod začelo veliko iz- seljevanje v Ameriko, ki se je nadaljevalo tudi po prvi svetovni vojni, po kateri se je usmerilo tudi v evropske države, v novejšem času največ v Nemčijo. Po končani šoloob- veznosti domala vsi otroci odhajajo v zapo- slitev v razna industrijska mesta, od koder več ali manj pogosto obiskujejo starše. Leta 1928 so v Špeharjih ustanovili po- družnico Gasilskega društva na Sinjem vrhu. 2e naslednje leto so se tukajšnji gasilci iz- kazali pri gašenju velikega požara, ki je za- jel vso vas. Leta 1959 so si gasilci zgradili na južnem robu vasi gasilski dom in ob njem betonsko plesišče, ki služi vsakoletni gasilski veselici v drugi polovici avgusta. V času NOB so se na ozemlju takratne vr- hovske občine hitro znašli in organizirali v OF, ki je pripravljala vse potrebno za boj. 2e 27. aktobra 1941 je po izdajstvu italijan- ska patrola dveh agentov javne varnosti, treh vojakov in petih karabinjerjev aretirala Franca Speharja iz Gorice, organizatorja NOB ter Miho Mukavca s Hriba, krajevnega šolskega odbornika, oba zaprla čez noč v klet župnišča na Sinjem vrhu in naslednjega dne ustrelila v Razvajah na ovinku ceste pod vasjo.'- Na tistem mestu je bila odkrita 28. X. 1952 spominska plošča z napisom: »Na tem mestu sta bila po italijanskem okupator- ju usreljena dne 28. X. 1941 Franc Spehar iz Gorice, kmečki voditelj in revolucionar Miha Mukavec s Hriba kot zavedna Slovenca, izdana po domačih izdajalcih. Duh njih je živeč.« Italijani se niso nastanili v samih Špeharjih, temveč so za svoji postojanki raje izbrali špeharska zaselka Hrib in Selce. Na Hribu v hiši Pavla Snelerja je bila nastanje- na italijanska posadka financarjev in fašistov od maja 1941 do jeseni istega leta. V Selcu se je italijanska posadka zadrževala okoli pol leta v hiši Tineta Strausa. Aktivisti s Hri- ba so v sabotažnih akcijah leta 1942 večkrat prekopali cesto Stari trg—Vinica.*' V Špe- harjih je bil poveljnik vaške zaščite Ivan Lakner. Prvi trije partizani so prišli v vas zgodaj spomladi 1942. Špeharje so obiskova- li tudi hrvatski partizani, ki so zbirali hrano za Severin in jo vozili v Drežnico. V gozdu Lovniku onstran Kolpe je bila hrvatska par- tizanska bolnišnica, v kateri so se zdravili tudi slovenski partizanski ranjenci. Marija Lakner jeva je iz angleških padal, ki jih je dobivala od dr. Ravnikarja in njegove žene Vere, izdelovala perilo za partizane. Pri mli- nu v Bregu pod Speharji je bil važen prehod čez Kolpo. Ob hajkah so se tu čez Kolpo več- krat zatekli na slovensko stran hrvatski par- tizani.** Med NOB so sestavljali Speharji s svojimi zaselki lastno volilno enoto. Ob volitvah v KNOO 16. aprila 1944 je bil s tajno volitvijo z listki izvoljen za predsednika KNOO Stan- ko Štefančič in za tajnika Franc Mukavec. Za odposlanca v okrajno NO skupščino je bil od treh kandidatov izvoljen Ivan Švegelj s Selca.*^ Ob kapitulaciji Italije so se tu kmet- je po lastni iniciativi zelo junaško izkazali. S svojim neustrašenim nastopom je vaška za- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 26 1978 87 Ščita 20 neoboroženih' kmetov, ki jih je vodil Franc Ravnikar iz Daljnjih njiv, dosegla, da jim je italijanska posadka na Sinjem vrhu, ki je štela okrog 180 vojakov, izročila orož- je.'' 5. juhja 1959 je krajevna organizacija ZB Sinji vrh odkrila na steni šolskega po- slopja spominsko ploščo 32 borcem in žrtvam, padlim v letih 1941—1945 v borbi proti oku- patorju in izdajalcem iz naselij bivše vrhov- ske občine, med katerimi jih je po 6 iz Dam- lja in Sinjega vrha, 5 iz Kota, 4 iz Drage, 3 iz Daljnjih njiv ter po 2 iz Gorice, Hriba, Selca in Spehar j ev. OPOMBE 1. Na vaški tabli, viseči v Bregu ob Kolpi na steni hiše z bivšo hišno številko 24 in sedaj 2, je bii v dobi Avstro-Ogrske napis Zaselje Breg, vas Speharji, občina Vrh, okraj Črnomelj. Po- vedal Ivan Spehar, Breg 3. — 2. Arheološka naj- dišča Slovenije, Ljubljana 1975, str. 244, 392 in 394 in tam navedena literatura. Knjiga navaja Gradišče na Srednjem vrhu, bolj točna označba pa je Graščina. — 3. Jernej Pečnik, Prazgodo- vinska najdišča na Kranjskem, IMK XIV, 1904, str. 190. — 4. Poljanski urbar hrani Arhiv SR Slovenije v Ljubljani. — 5. Georg Widmer, Ur- kundliche Beiträge zur Geschichte des Gott- scheerlandchens. Quellen und Studien zur Kun- de des Grenz- und Auslanddeutschtums, Bd. VII, str. 98, 100, 103, 104, 108, 109. — 6. Cerkev na Slovenskem. Ljubljana 1971, str. 9'4, 96. — 7. Nekdanji Svinji vrh, po nemško Schweinberg, ki so ga domačini nazivali samo Vrh in sebe Vr- hovci, kakor se imenujejo tudi sedaj, je vrhov- skl župnik Alojzij Jerič med svojim službova- njem v tej vasi od 1910—1920 preimenoval z ob- lastnim dovoljenjem v Sinji vrh. Tu in v Spe- harjih so v preteklosti zelo redili prašiče, ki so jih za večjo pridobitev masti pasli v gozdovih, za kar so morali plačevati poljanskemu gospo- stvu pašnino. Speh imenujejo tu nagnjeno lego, pobočje. Naseljenec na špehu je Spehar. — 8. Josip Gruden, Slovenski župani v preteklosti. V Ljubljani 1916, str. 42. — 9. V atlasu velikega folio formata Ducatus Carnioliae Tabula Cho- rographica, lussu, Sumtique inclytorum Provin- ciae statuum geometrice exhibita per loannem Disman Floriantschitsch de Grienfeld, Paroch et Consist: Archid: Of fiel j Sitticieesis et per Abrahamum Kaltschmidt ari incisa Labaci 1744 je na tretji karti zabeležena vas Spechari. Tudi v atlasu Allgemeiner grosser Schramblischer Atlas, Wien 1800 je vas zabeležena z nazivom Spechari. V seznamu Alphabetisches Verzeichnis aller Ortschafts- und Schlösser-Namen des Her- zogthums Krain in deutsch und kraindscher Sprache, Laibach 1846 je na str. 70 zapisano Ne- shovas Shpehari in na str. 100 Shpehari. — 10. Pet hiš s številkami 31, 34, 39, 41 in 43 sio po- sedovali Kobeti, tri hiše s številkami 29, 30 in 40 Prebiliči, ter hiše s številkami 28, 37 in 42 Speharji, po eno hišo s h. št. 34 Gerzetič, h. št. 35 Osterman, h. št. 36 Madrunič, hišno številko 38 Lakner ter hišno številko 32 skupaj Matija Medved in Janez Spehar. — 11. Ivan Simonie, 100 let šole na Sinjem vrhu. Dolenjski list 1Ö60, str. 44. — 12. Kronika osnovne šole Sinji vrh. Janko Jarc, Bela krajina v uporu. Kronika 1Ô53, str. 171. Ivo Pirkovič, Zaupni dokumenti... Bo- rec 1956, str. 441. Rudi Vogrič, Boj Belokranj- cev. Ljubljana 1973, str. 63, 64. Radko Polič, Be- lokranjski odred. Ljubljana 1975, str. 58. Janez Vitkovič, Bela krajina skozi viharje k svobodi. V Lj. 1961, str. 60, 173. Dolenjski list 1951, št. 45. — 13. Gradivo za topografijo NOB, 1. sn.: Bela krajina 1958, str. 160. — 14. Gradivo za topogra- fijo NOB, 1. sn.: Bela krajina 1958, str. 153, str. 163, 164. — 15. AIZDG, f. 466/L — 16. Citirano Gradivo, str. 162, 163.