St. 41. V Gorici, 7. oktobra 1887. „So6a" izlnja vsak potofc in velja po pf'itiprejemana al: v Got-iei na lom poSiijana: V*« leto.....f. 4.4«: P.il lota.....„ :*.*<¦ "Ct'tvrt leta....., 1 !'• Pri ozaaniiib in tako tudi jiri ,./>«-$'unicah" se plaeujc* za uavadno tristop. no vrsto: 8 kr. to setiska 1 krat 7 „ ., „ „ 2 „ 6 „ „ „ „ 3 ,. Za vece erkfl po prostoru. Posamezno Steyilka se dobivajo po 8 kr. v tobakarnieab v gosposki ulici blizu „treh kron", aa starem fcrgu in v n«nski uh'ci fer y Tratu, via Ca-sorma, :;. liopisi naj so hiagovoijno posiljajo urerinistvu „Soce" v Gorici Via Meicato 12, I., narounina pa opivtvniatvu „SoJe" Via delbi Croce St. 4. IF. KohiM'isi so ! blagovuI;in. f •Irnsjiw iiopr Irredenta. (DaJje.) Zadnjic srno pisali na tern mcsiu, d:i razne okoljSeine in mnlenkosti, vaaka zaso nu vido.z cisto brez potneua, nakopiilijo so do ogromuega dokaza, h kabrega je lahko spozuati zato2enLovo krivdo, Kolikor bolj pa jo zatozouee pretkan, toliko pomen-ljivejai in toliko voejo vreduosti so malonkostni do-kazt proti njemu. Kako zvito, tihotapno pa siaterna-tI6tio in tii'todifiuo postopa irredenta, je sploh znano, ssato je lahko aodiu, kako pomcnljivi so tudi uajina ieukostnejsi pojavi irredcnte med LahL Uzrokov jo dovolj, da bi so irrcden(ar.ski <5ini prcibkovali z ono pozornoatjo, natanunoatjo in sfcro-gostjo, kot so preiskujejo vdeizdajski poj tvi, da bi so ne mogli potom zatuzenci (irrodontarji) So okrog hraliti, da imajo doati prijateljov, da so liitro izve-delit da bo pri ojih preiakava, da so imoli dostt caa i vse sumljivo odpraviti in kaj boljsoga pripraviti itd. S kako voatjo H morejo trditi visoke osebe, Id V(dija oaodo Ijiidstra, da irredinto ni, ko so (a vut;dar ze povsod tako ofiitno kazo?! Grozno ie6i uganjiijo irredeutawki magestrati. Kar natn 13dinoafc porueu o tcm, je, straSno, pa gotovo roanicuo, ker 8IU0 objavijati. V dokaz, da jo irredentarsko miaijenjo prodrlo 2a v nize Ijudstvo, navedemo sledeei slneaj: 0 emrti italijanakega ministra Depumsa zaidota dva Slovenca tukaj v ncko kvar.to nunl Lake. Tarn jiuta knwUi prisodeta dva rokodeloa in zicacta pro-davljafi Dt'pretiaa in Italijo ter pro^l.tsita Oorico italijanskim incstom. Slovonca, dasi dobro ziana z onicna rokodo!coma, jinia vcalar no upata dosti ugo-varjati. ker nasprotnika ata obilo navdusena zt z'o-li^avao kra?jestvo, in kavarna je propobia njihovik aomiSljenikov. Med zivim pogovorom pridtjo do Ho-bea!oho-ve trditve v driavnem zboru, di irrodoute ui med avstrijskimi Lahi. Proti tej trditvi so terazita rokodelca :„Mi delamo in boderao dclali n a to, da a c bode morala A v s t r i j a u m a k-n i t i 11 a I i j i n e 1 e i z T r i d o n t a, a m p a k ludi s I'nmorskoga in iz Istrijo do S a v c." Ko ae Slcvonca tej gorkcj razpravi iz ka- | varne umaknota, zadoni za njima iz ust nazocih: i „evviva Italijal" Iz toga je vidcti, kako upljivajo na Ijudstvo—. Lb seznani so s kakiin rudeckarjem (saj jih gotovo mnogo poznaS) in zaoni z njirn govoiiti o toj zadevi pa roci urn, zakaj ne spolnijo hitro svojoga programa, da pridejo pod Italijo, kmalo ti bode od-vrnil: „N a j n a s 1 o v o d i 8 o A v s t r i j a, k o d a r b o in o d o a t i pripravljcni, n a a bo & o I fc a-li j a jsuh t o vala!* Pri tcj priliki omenimo §o dvoh irrodontarskih zadev: Xeki Isttijan Boagbi, ki ^ivi v Italiji, pisal je v p.)!etji nokonui rudcokarju v Isfcrijo zahvalno pismo, kor jo ta nabral in poalal 425 lit* za rodbine italijanskib vojakov, ki so padli pri Dogali. V Tern piflimi so nabajajo tolo jako zanimivo vrstice: nVes nabrani donar razieli vojuo ministeratvo moj po-trobno rodbine in tudi svoto, kojo ste mi priponlali "Vi iz dczelo, kjov jo italijanska zavost prav tako prebujena, kakor pri tm, dasi tudi ta dezela se ni did iinSoga kraljestva(!!) AH VaSo aoSutjc, kojo nam dokazujetu v sreci iu uost't-fij, dokazujo, da bodo no* ccga due, koji ni tako dal«6\ po volji naroda in u« musfcdoati vlade zdru^ona Va§a zomlja z nasim kra-ljcstvotn v ono drzavo." Pr«d kratkim jo bilo v 2asopiaih fiitali, da so v Ter'agu iu Tirolskom napravili veselico, katore ci-ti dohodok je bil namonjon za napravo iiovill or-gelj; zato so jo ta voaoliua vr§ila pod vodstvom du-Uovfiftino. Med voselico jo godba iz Tridouta aviuala noko garibaldinsko skladbo, in tej skladbi jo nazoco ljndatV' tako dotnoastiativno plosk-ilo, da so jo mora h godci ponavljati. — Takili in outkih irrodontarskih dogodljajov bi hoteli navesti mnogo, oo bi upali I njimi zbuditi potrobno pozomost in primemo posto-panjc ; a kor ae tega no nadjamo, uobamo za zdaj. Odgovornost prepuatimo drugim. LISTEK. Cerkljanskega hribovca misli o glavah. Oudnamtsel sinila mi je v glavo, Ko'.iko Ijudi go-mazi po tej bozji zemlji, in vsak izmed tch iraa 8vo-jo glftvo» Odted toliko VazHcnih misli, toliko razlifioih prepricanj, toliko besedovanja, toliko prepirov. toliko zamere, toliko sovraStva. Koliko zlatcga va^?. (6as je zlato" pravijo prakticni Amerikanci) se po nepotreb-nem potrati (namesto da bi se gaza kaj koristnejae-ga porabilo) s tem, da skuSa vsak svojega so^eda preprtCatij da ima edino sam prav; in ako mu sosed nofie verjeti, asmirjaU se, prcpiruta, sovrazita, drug drugemu sku§a vsled tega velikokrat Skodovati (veC-krat celo v lastno akodo), da bi le-zmagal 1 Kako kra-sno bi bilo, ako bi imeli vsi ljudje skupaj euo samo glavo, naj bi le bila debela, da hi bila ie dobra I Kaj ne» orjentalska fantaztja! — Skoda, da se ui tega „predmetaB lotil kak pesnik „na glasu". Neizmerno hvale^en predmet bi imel, Misel originalua; po moj em Yedenji ni §e nihce kaj tacega oneval; oblika bila bi gotovo tudi krasna (saj sem rekel: pesnik „na glasu", in tak bi 2e vedel pikantni misli datt tudi pikantno obliko), pravilno, vae stopice preStete, sploh brez gra-je — „furoriu bi delal — pa kljub temu imeli bi ti Sembrani ljudje vendar le vsak svojo glavo, mctda bi se celo kedo predrznil trditi, da tudi ta pesen ni vredna npi5koyega5' oreha, Ugonnjte, pri kateri prilo^nosti mi je ta misel jooje iDOlga&e prclioila, Fa »e, da bi bil tudi tukaj Einspielerjeva slavnost. (Konec.) Po tilavnostucm govorn uapotijo se gostje h ko-| silu. I'red obedom 5.5 sprejme go?pod zlatoma&iik Dornberg? V „Slovenca" je ze prisel, BSlov. Narod" je ogrel, v „SoCia se je 2e pral, „Uogactt pri§el je vsled tega ob paraet (Moj prcduik, dopisnik iz Cer-kljanskega je 2o radovcden, kam je u§la, saj praga: ubi par.U'l?), da je „Orkveni Gbisbenik* ali pa „Ccr-kvetnga glaabenika*, dovoljujem dvojuo sklanjo) tni-lo razijunl, se nili no Cudim, kaj, ko bi bil §e tebcP — Bravo, bravissimo! Ako nisi svoj liv dan nobene zadel, to si. Doruberg vzbudii jo mojo fantazijo, pa bo kedo Cezenj zabavljal! n0 ti, moj Bog" (pravi na§ zdtavnik, Skoda, da no more zmeSauUi pojinov vsem ozdraviti.), koliko nepotrebnega govoriCenja in pisa-renja vsled tega, ker ima vsak Clovek svojo glavo 1 Ako bi biii vsi v tcm cdini, kaj hoe>jo ^Cccilijanci* porabil bi se bil oni papir, Crnilo, stro^ek za tisek it) fas lahko proti javtum plcsom i. t. d. Koliko ko-risti bi bil lahko oni, po nepotrebnem porabljcni papir naredill Vsi zgoraj iraeaovani Lasniki pridejo r roke reeimo 5000 ljudem. recimo da je 900/0trdo-vratnih, da se ne dajo spreobrniti, ostane jih vendar §e 500, ki bi se bili spreobrnili valed onih Llankov, katetih ni — en saiu Clovek je vreden — no, denimo. da je vreden samo toliko, kolikor zemljiSce celega sveta, bil bi torej dobiLek 2e za celih 500 zemljiSc celcga sveta, kaj ui toraj goropadna Skoda, da nimajo vsi ljudje ene same glave! Moj nasvet je: G. vrodnik, bodite vracoii v pri-hodnje s papirjem pri neplodnih pojasnibh. PoSljite tnagari ta moj nasvet vsem slovenskim easuikarjom vsaj v tem, naj bi bili slovenski list: eue glave, to je enih mioli. Tudi onemu YaSemu Clankarju smcli bi bili spis malo pristriCi, ker je brez koristi, iu sicer zakaj ? Kdor je prepriCan, ni mu treba dokazovauja, kdor pa ni, verujte mi, to ni wsprotw iz ^vc^iia* deputacije iz raznih pokrajin. Najpred se mu pred-stavijo in mu naztlravljajo doputacije iz HrvaSkega, potem iz Ljubljane, \z Stajerskega, iz Kopra, iz Tr-sta, z GoriSkega (s5upnik Logar), zaslopnik vaeuCiliS-fitiikov iu njihovcga druStva Triglav v Gradcu, na-posled pa zastopniki raznih koroSkilt obCin, ki so mu ob enem izroCile Castne diplome. KatolSko druStvo rokodelskih pomofinikov v Celovcu poklonilo mu je krasno, utnetno izdelano adreso. Vse Castitke je zla-toniaSnik prav ivrsto i» duhovifco odgovarjal. Pri baakctti nazd:*avlja predsednik slavnostnega otlbora najpred. doSlim gostoin, potem napija zapa-retloma sv. OCotti pape^u, presvitlemu cesarju Francu So'Ma I., knezoSkofti cclovSkcmu in zlatomaStiiku. Sledilo je potem mnogo raznovrstnih govocov in na-pitiiic. Proti ve^eru razidejo se gostje na vso strani,* najvcfi jih jo Slo v Celovee. Telegramov in pismenih institek doSlo je blizo 300 iz vseh pokrajin naSega cesaratva. To je aado-stec dokaz, kako v obfio spoStovau je naS Antlrej Einspieler. Pismeno Lastitke poslali so celo 3 Skofi: celuv-Ski, ljublanski in djakovski (Strossmayr). Castitka po-slednjoga je posebno obSinm. &astitalo mu je tudi „NemSko katoliSko konstitncijonalno druStvo v Oelov-cu" in mnogo dtuzih druStev po Sloveoskem in ob-iinskih zastopov na KoioSkem. Teiegrafifino je doSlo 130 dastitek. Med tomt so bile z GoriSkega te-le: od gg. dr. Ant. Gregovtica in dr. Al. Rojca, od po-litiCnega druStva „Sloge", od gori§kih zbranih rodo-Ijubov, od prof. Berbucji, od fianeiskanov v Gorici, od bralnuga drustva v Seinpasu, od bralnega druStva v Kozaui, od katolSkega bralnega drnStva v Brdih, (politiCiio druStvo „Jezw mu je malo pred poslalo di-plomo fiastzega uda), od dokana Vidica iz Kauala, od dekana Krageljna iz Tolmina, od Citalniee v Bov-cu it» od duhovnikov Dugulina, Frfolja in Meaarja v Ajdovsemi. PieobSirno bi biSo navajati vse Castitke, zato flklenemo opts te slavnosti s castitko g. Ivana Resma-na iz Ale na Tirolskem, -:i se glasi tako-le: Dr. Toman mi je 1. 1863. v prico kanonika Si-mandla priporocal to-le: „DcCko, kadar sliSiS ime „E i ns pi ele r j e v o", odkrij se in prosi Boga, da bi ga ohianil dolgo let nam Slovencem ... 1" njaa temufi malo iz „liudobije in slabe volje". in pri takem So tako olSirao dokazovanje nifi ne izda. Zla-sti se dazdeva meni, to je moji jjlavi, nasnroti takim zavednim r'arodnjakom" nevmestuo toliko slatin§6ino" povdarjati. Mari bi rekel dopisnik: Tako hoLe sv. cerkev za zdaj, mi ubogamo, komur ni prav naj so oglasi, kdor hoCe imeti drugafie, popravi po postavui poti in — bastal Kolikor sem jaz pravila „Cecilijanskega druStva* pratuhta], ni tuui naloga Cecilijancev zagovarjati do-loCbe sv. cerkve, kdor ve, kedo je vodi, kdor ve, da mora katolican ubogati, kar mu veleva, temu tega tudi treba ni — Naloga ^Cecilijancev" je po moji „Svoh" pameti (rekel je nek Kanalec) edino ta, da se ukazi sv. cerkve glede liturgije izvrSujejo, naj nam 2a velevajo v latiusCiai, ali v slovanSCini, ali v he-brejS&nt, ali magari v „volapuka jeziku sluXbo bo2jo opravljati. — Vidite; na ta nafiin bi se mnogo prosto-ra prihranilo za kaj koristnejSega, Ceprav: kako je treba suSilnice vrediti, da bodo suhc tepke bolje. Se nekaj mi pride na pamct — poglejte, besc-da Bpametu pride Se le proti koncu! Saj ituamo U vsi eno glavo. Kristua je glava cerkve, pravi sv. apo-stelj Pavel, de se ne motim (Cudno, sam sv. Pavei v v DoruberSki aferi — le Skoda, da pozuam 3c mnogo nespreobrnjenih Savlov). Ako bi vsi to glavo pvi-poznali, konec bi bilo prepirov na svetu. Ako bi vsi spolnovali, kar nam veleva, pa bi ne bib ne narod-nostnega, ne socijaluega, ne „cecilijanskegaa vpraSa-nja. Pa to je kri2: uekdaj ga uiso hoteli posluSatit marsikedo imel je svojo glavo, katere ni hotel ukio-niti, daudanes ima marsikedo (celo marsikateri kato-lifian) svojo glavo in je no«Se ukloniti. Pa recite, da ui kri2 $ &% ker bote imeti mk svojo glavo ii HvaTa fljgfefia je nam primeroma res dolgo ohranil koroSkega ofieta Einspieierjat AH prosimo Ga, prosimo, da ga ohrani dolgo §e vsem Slovcncem, po-sebno pa §e tlafienemu Gorotanu! Bog daj pozneje narodu njega vrednih, znacajuih in po2rtovaluih na-slednikov! . • Ti pa, ljudstvo slovensko — po nekdaj najbolj slavnem dela na§e domovine — po Gorotanu, zbudi se, vstani, slusaj in delaj po zlatih naukih svojega najvedega prijatelja, dobrotnika, svojega pravega ofie-ta: bodi hvale2no svojemu Andreju s tem, da se Cutis vernega Slovenca iu tirja§ pravice sebi ia slav-jaemu jraenu svojih siovenskib odetov! Hvale In slava vdHraiirar E i n s p i c 1 e r j u!! Cecilijansko druStvo gori§kc nadSkofije, (Konee.) Mimogredd naj zavruem So ugovor, da narod nicesar no umeje pri latinski masi. Gotovo razuini dandanea slov. kmot, kaj pomaoi Kyrie, Gloria, Credo, Benedictos ltd* Vrk tega so ti deli sv. miso poslo-venjeni v vseh molitveoih kojizieak. Ceclijanci pod-pisujejo eel6 pod latinski tekst prostavo, da pevci lahko razumejo, kar pojejo. PraSarn, ali bi slov. kmet ved razumel, ko bi slisal starosloveuski jezik pit sluibi boajt ? In tudi, de bi bil n o v o s 1 o-v e n s k i jezik uveden, bi posluSalci nikdar no umeli vsega. Pojdite v gledaliiee in sliSali boate jaano, raz-lodno izgovarjanje in pevanje—ali zadrzaja no boste umeli, fie nemate libreta. Pevana beseda ima namrec to lastnost, da so glasniki zategujejo ia Se le na konci aaraoglaaniki pridevajo, zato je navidno nera-zumljiva. — Nadalje prasam, ali ni glasba sploh jezik, ki govori k sren ? — Co torej vae v postev vzamemo, se nam zdi, da slov. ljudstvo tudi pri latinski liturgiji vsaj toliko, razumi, kolikor je treba, da se vzbudi poboinost. Kar pa narod ne razumi, naj 2rtvuje v koriat katoliSke edinosti. Se vd da je aNarodovcem8, ki so se „zarili* v slov. liturgijo, za to katoliSko edinost toliko mar, kot za lanski sneg. Saj zahtevajo slov. liturgijo edino le iz narodnib obzirov. Tedaj vera sluSi — narodnosti! Nadalje pi§e „Narod*: „Po mali je bilo zbo-rovanje Cecilijancev, ki so zagovarjali svoje stallage z raznimi razlogi*. — Teh raznih razlogov „Narod* ne navode. Kaj pa, Co so ti razni zazlogi trdui, pre-pricevalni ? Kaj pa potera, de imajo Cecilijanci prav ? G. dopisnik se torej ni niti potrudil k zborovanju, da bi cecilijanske razloge poslusal; a pri vsem tern poroca o Cecilj. sbodu in Ceeilijance obsojuje. AH ni to enostransko in krividno? „Videlo se je, da hoce dokazovati (Dornborski zupnik), kako je tudi cecilijausko petje nekak nem-s k i d a ru -* pristavlja njegov razlagavec. Qe meni BNarod* v soglajji z „Ljub. Zvonom", da je cecilijansko petje germanako, se zopet moc'no moti. Ce-< cilijanska druStva imajo namen gojiti koral, maogo glasno petje v Palestrininem zlogu, eerkv. petje v domacem jeziku ia instrumental no godbo, kolikor ne . nasprotuje cerkv. doloobam. Praaam po tern takem: ali je koral, kteri izvira iz prvih vekov kfseanstva, nemakega izvira? Ali je Paiestrina, kterega zlog (atil) je potrdila katol. cerkev, bil Nemec ? AH je cerkv. petje v domacem (slov.) jeziku, za kterega zboljsanje se toliko trudijo Cecilijanci, tudi nemsko delo?! Cecilijanci pojejo lahko leta in leta, no da bi jim bilo treba hoditi na posodo k Nemcem. Ali je verjetno, da bi bill Cehoslovani, Poljaki in vsi drngi katoliski narodi aprejeli od Neracev tak dar, ki bi nosil znak izkljudljivo neraske glasbe. Hikakor! Cecilijanska glasba je jnternacijonalna — katoliaka. Nemci imajo samo to zaslugo, da so oni prvi na dan spravili glasbine zaklade klasikov 16. ia 17. stoletja, ktere je bil hnmanizem, opera, in sploh posvetni dull preplavil in zasul. In tudi ia bi bilo cecilij. petje res nemski dar, ali se mora za to zavreci? Koliko smo ubozni Slovenci projeli od drugih naro* dov in tudi od Nemcev, posebno od vzglednih katoliski h Nemcev, ne da bi komu prislo na misel dobro stvar zaradi tega zametovati. Ce pa mislijo Narodovci, da moramo iz sovraat^^ ^o Nemcev vse nemSko zametavali, bo tedaj Se veci Sovinisti, ko Madjari, kterim zaradi Sovinizma sami Narodovci pogin prerokujejo. Kar se tiie onega priporo&la, naj ^Cecilijanci prosijo da se jim dovoli cerkveno petje v narodnem jeziku tudi pri petih maSah," odgovarjam, da naj gredo raje zastopniki clovanske liturgije v Rim. Cemu nas sramotite in potem poailjate, da bi v a m kostanj iz Jerjavice pdbirali in se pri tem opekli ? Saj cecilij. drnStvo nima namena potegavati se za spre-membe pri bozji sluzbi, ono se drzi, kukor mu dru-Stvena pravila ukazujejo — obstojeSih cerkvenih dolofieb. Zastopniki slovanske liturgije naj si usta-novijo drugo druStvo v ta namen in naj si poi&Sejo mogocmh pokroviteljev. BKar se dost»ja tega, da Cecilijanci vsaj v do-locenih mejah privo§6ijo nekaj pefcja a slovenskim tekstom, je pa odgoveriti, da ni Se slovensko to, kar se obla^i v slovansko obleko iu noso* Dokaze, da so napeyt s podstavo aioTauskega teksta tudi aloyapski, je treba Cecilijancem se posebej datia. — Tu se torej oSita, da Cecilijanci napevom tujega duha brez i z j e m e podtikajo slovanski tekat. Gola Ia2 in o-brekovanje! ifarodov temeljit ufienjak pad ne cita ,Cerkv. Glasbenika" in njegovih muzikalnih prilog, drugace bi vedel, da so ravao Ceicilijanci A. Foerster, D. Pajgelj in drugt zaaledili in priobdili Krasue slov. cerkvene pesni (v molu) iz onega casa, ko je na5 narod, kakor CeSki peval Se t koralnem duhu. Do-pianik ne ve\ da so v Ceciliji polegzgiraj omenjenih sloveuskih tudi nektere 6 e s k e in io se ne motim, tudi hrvatske izvinie pesni. A'i imajo te tudi neslovanski dub? Najbrz tudi no v6, kako strogo Cecilijanci gledajo na to, da ne prido v zbirko cerkv.--pesni kaka pesen, ki bi nosila pec it novcjSe itali-janske ali ncmSke mazikalne spaceuoati. (Glej kritiko „Cerkv. pesni" II. v Cerkv. GUsb.) In ce ae tudi zaradi uboznosti in p^raxnjkanja alovensktii dobrih pesni zlozi kaka nov.i pe«o;i v pravcm ci'ikv. duhu, 6e hofiete prav v „c hoslovatnkem" cerkv. zlogu, ali je to vie pregreha iti v kvar slov. narodu? Kdo bo pri zaCetku glasbino refo'mo priSakaval dovrlenosti in konca ? Vera, d» so v ^Ceciliji" prestavljene neko koralne pesni, ali te so kltsifi io in ae poj6 po ce'ern katoliskeni svetu. Slovpnci pa naj bi te bisero .zavrgli iu so obdali s kitajsktm zii >m svoje narodnosti. Ker g. dopisnik sam priznava, d i Cecilijanci ne gojijo sumo latinsko petje, ampik 8^i v on mora biti, —de je le mogode-----od c. kr. okr. Sol. sveta neodviaen; da bode tak, ne sme brepeneti ne po bga okraja??" — ?fflDa."tt — ^Pa^ kd(» porede, da nimamo med seboj zmo2nih mo2 in jih moramo hodti dtugam iskat." — BBNaj rede; mi pa vemo, da jh imamo iu sicer zrnoine, udene, pridne, marljive in spoStovano raoze, disto kot .solace; tt pa imajo vsak svojo brigo in spono, za katero ni nemo-goco je na „§pagou privezuti; o ttobenem nemoremo refii, da bi vscm zgorftj navedenimzahtevamzado3til,8i* nAli naj volimo za svoje zastopnike samo ptuje ljllflj?»« —. nn\)n, te bi jih dobili z vsemi navede-nimi laitiioatimi; ker pa imatno za sedaj samo enega lacoga. volimo vsaj tega; deieloa lolaka postava nas v tem obziru nid ne veio; naSe nadepolno slI6itelj-sko drustvo za goriSki okraj" ki v dolgem spai.ji nabira modi za uiladeuiSko fivrsto ^ivljenje, bodo tudi novo pridobitvo veaolo**. — »Kdo pa je ta in kjo stantije?* — WBKdo da je, poveeta huh veiespoitovani c. kr. okr. Sol. nadzornifc, ki ga zelo ceni in ga jo p> pravici i inenoval prvega pedflgoga na Goriskem in po tem na§ nUditoljski tovarl", ki jo naoj poooson in bi bil fie bolj wjtimaott, do bi ga imel na Kranj-skem; stanujo pa v Gorioi in jo c. k. uditolj.** „„Na avidenjt» pri okr, uditoljtkej konferenci f Solknnu, pa z nado, da ue pridomo do ozje volitve, ker za tuko bi se nns kandidut prav lepo zahvaltl, ker on nas no potrebnje, kakor mi nje^a, •— do smo zavudni in vemo, kaj mini ttojt prav in kaj nc.** —• P. St. ViSka CSora, dne 1. oktobra. Oj, gorski dopiantki! ali so vam peresa zarujavela, da uoboden na poto2i dragim ditateljem BSode* o nekatorih no-roduo4tih nasogi visokega kraja, ki se ne sirtnjajo z dannsnjira vekom. Saj ste le druge, malovredne atvari obe§ali na voliki zvon, zdaj pa tako moldite in ne poavarite, razuzdaae mUdine. Presooto, bom pa jnz — rad bi svojo im3 podpisal, pa — radi bi me poznali, kaj no ? Pa opiSern toliko, da kdor ima kaj iBkre v glavi, so mu zasvetl;. Miroljnbeo dlovek sera, kt nikomar n»'d slabega ne zelim, §e manj pa storim; lahko tudi rttdem spa* snikoui : Zelim imoti si mo6i, Storiti sredne vae Ijndi. Zi koriat miloga slovooskega naroda, za poSteae zabave, za lepo potjo sem unet z d«io in a telom. Boje, vpifje, rogoviljcojo in na vso moc drtim* Lahko bi mi kdo o6ital: »p^e, di upitje in lism sovraii, v krdmi pri iume&h bratih je pa le rad.* To tudi sam priznam in tudi re^em, da pijem ga rad, A z BAn-drejevim Janezom* v krdmi nikoli ne rogoviliva, iepo na tihem seifiva in se o koujskih zadevah pogovarja-va. Kako pa to, da moj mirai vinski bratec m$mezm vdasih po uedollnem kako a nho dob!? Pripeti so tudi, se ve da ne velikrat, da se z vioikim bratcem le lo v pondeljek odpravira iz krSmo domotr. Po poti hajd Se v P.....na. S^j ava oba na lenitev, iu ciovek, kedar ga iraa pod klobakoin, ne pomisli, da ui za to. Saj raeai so le davno ocvefcele lep© cvetlice mladeci-skih let, in §e na misel mi ne pride kaj takega, ka-dar imam disto gkvo. Mn\ — mitlim, da me io dovolj poznito. Naj mi nobeden no vzame za zlo, de ga zadeae kaka klofuta, ker hvaltl bom, kar j© hva-levrednega, in grajal, kar je grajevrednega. PriSli so kratki jesenski dnevi, pa dolgt vederi, tako da se dtoveku pree po kon6ani ve6eroi mohtvi ne zljubi iti k pogitku. Navadno si ga po ve6erji §e eno pipo napravim, sedem ia ped, ter premiSIjujem svojo sicer ne ialostno oaodo. Moogokrat sliiim lepo petje vrlih gorskih idenidev. Skrite srdne rano jim ne dajo podivati, in v pesmih toiijo svoje brit-kosti. Serce se mi trese, kosliSim lepeumetne pesmi prepevatil Stopi mi pred odi U'ati 6as sredne mla-dosti* v katerem sem tudi jaz prepe^al lepe doma-dinke ; spomiojam se Vodnika, ki pravi: Kdo rojen prihodnih, Bo meui verjel, Da v letlh nerodnih, Okrogle sem pel. Ohl kaka bntkost me navdaja, ko pomialim, da zame ae bodo priila nikdar vec sre^aa Mtoim Radovedrti smo bili ze!6: kcdo* pride na njo- 1 govo mesto. Da bo to strokovnjak na'Solakcm polji I -- leer le tak bode dosezal namen, ki uiu jo od- ; merjen, t. j. da bode uzor ucitelja ink. uclt.'kandi- j datom — toga saio se nadejali, ker v Primorskej je maogo tjicih tici'eljev, ki bi bili gotovo na 6a3t «>a-smu uoitdjiseu in v piospeh slovenakega in hrva-skega solatva. Vemo tudi, da bi muogokedo tokino-val /« to mesto: 6e bi bilo postavno razpi* ] s a n o ! Ali pro.seneceni smo, ko je dosel za su-plenta izpras.mi neskufiini ucifeljski kandidat g. II. D o m i is k o. Recem, da smo bili jako preseaeSeni. | No. no bilo bi toliko, ce bi bil g. D. vsaj kak dober talent! Ni eudo, c"e radi tega inraiia in se cadi v*e uSiteljstvo na de^eli (kakor slisimo in beremo v pri-vatoik listib), s;ij eo inu kar izpred ocij oddaja sluzbe, n% katero mi H in se piipravlja ked6 ze leta in leta. | USiteljstvo vidi in spoznd, da: „Kedor ima nunee, ta I j6 kolaSe" -~ kiikor de uarodua piisloviea — in da nc pomagajo kor nie tudi najbolji izpiti, najsolidnejse frvljeajo, najtemeljiteja uciteljska izobrazenost! Zato • p* tudi pvavijo ucitelji, ki se vraenjo pe vec l«tih v ! Koper k izpitu uapoaobljenja: „Comu bi so acil, do | velj je, da le izlezem! Saj na izpite, iu kvalifikacijo ! itak nihce ne gleda. Vsak uditelj ima pri avoji oblasti posebuo kvalifikacijo, po tisfci se odlocnje, no ozirujc so na —- izobrazenost in sposobuost." Roa, zaloatiti te mora cloveku duia, ko Suje take govorice, k i so take s p 1 o s n e, tako p o l-n o s t e v i 1 u e, kolikof ufiiteljev se vraca po ve6 letih zopot v Koper. Zapuatili so u6itelji§6e z idojal-uira sreem, n&d polno duao, — vracajo so z btidkimi provarami ter nam prie\tjo: „Eeej! ni vse tako, ka-I kor vi mialite !*. Politidni razgled. J Vse ugiblje, kako se bode ustavilo kolo, ! katero je zavrtel naugni minister Gautsch proti j Slovanom in kako se bode vsled tega nagiiilo I politieno teziSCc v priliodnjcm zasedanji driav- j nega zbora. Gautsch jo uapravil hud voter in si vse prizadeva, da bi bil temu vetru tudigospo- dar. V dosego tega M je na. Poljsko iskat pri- j jatcijev. Tarn zdaj ogleduje in ustanavlja Sole, katere je driigim vzel, in hvali Poljake, kako | dobro znajo nemiki. — Z lepo besedo i§6e le- j pega mesta. So li Poljaki tako lahkoverni, da I se bodo njegovim obljubam podali, je dvomljivo, ker Poljaki gotovo vedo, da je Gautsch drugini Slovanom v drzavnem zboru uekaj obljuboval, da so glasovali se za enega sekcijskega naccl- nika v naucnem ministerstvu, a potem —? Ni ! verjetij da bi mu Poljaki za majline darove po- magali proti drugini avstrijskim Slovanom, ker toliko vsaj previdijo, da kedar bodo drugi Slo- vani v Avstriji ugnani, pride vrsta gotovo tudi na nje. Godilo se jim bode, kakor se zdaj godi njihovim bratom na Pruskem. Nckateri politikarji menijo, da se je vlada odloeila za politieen prevrat v drzavnem zboru, | a nekateri pa temu oporekajo. (Je se ni6 dru-zega ne zgodi — vsaj Gautsch bode moral od-stopiti, ker 6e§ki, slovenski m dalmatinski po-slanci bodo morali za to skrbeti. Prctekle dni je bil na Dunaii hygijenski kongres (zdravniski zbor), ki je razpravljal zdrav-stvene zadeve; mecl drugimi tudi, kako je glede teh v §olah. Zagrebski mestni zbor je odposlal eesarju pritozbo, da ban Khuen Hedervary zanemarja in ocitno skoduje interesom glavnega mesta JSagreba. Bismark je bil poslednje dni potegnil k sebi navezana svoja tovarisa naiega Kalnoky-a in italijanskega Crispi-ja, da jima je povedal, kaj hole. V Srbiji so imeli volitve v skupscino, ki so se prav prosto pa mirno in reduo vr§ile iu so izpadle za vlado zelo ugodno. Italija ima pripravljenih 20 tiso6 vojakov, da takoj zacne boj proti Abisiniji, ako se Ne-gu§ ne uda dolofonim pogojem. VabilO'-k veliki Slovesnosti, ki bode v nede-Ijo 9. oktobra t. I. v Podgori v slavljenje najyiSega Jinnmlrii»vft Nieptovega Velicanstva presv, cesarja FUANOA JOZEFA I. ob priliki otvorjonje „K a t o-li.Skega bralnega in political eg a d rust va v Podgori". Spored: 1. Popoldanska sluiba baz,a z blagoslovom in zahvalno pesnijo ob 2. uri popoldne v domaci cerkvi. 2. Slavnoslna beaeda na dv-n-'Sfii c. g. zupana Ant KlanfiiC-a. 1.) P,{tje, 2.) Pozd.av. 3.) Petje. 4.) Slavnostni govor. 5*) Cesarska kantata. 6.) Deklamacija. 7.) Petje. 8.) Srefikanje treh dobitkov: St-efika 10. novcev. III. Doma^a zabava. Pri bese.li svita vojaska godba. PrjCetek„ besede ob 3. urr^popoiane. Vstopnina 20 kr. za osebo; za diuzino 50 kr. Radodaroi doneski se radovoljno sptej-inejo. Cisti rtohonek nameojen je flslovenskeraa otro§-kemu vrtu v Podgori," V slufiaju slabega vremena j se bode olovesnost vrSila naslednjo nedeljo. K obiliii j delezbi vabi uljudno: Odbor. I V Podgori, dne 2. oktobra 1887. I VabilO. PWHodnjo nedeljo 9. oktobra popoludne privedi i „Sloveii8ko bralno in podporno draStvo v Goriot" Izlet V i Podgoro, s katorim bo slavilo na|vi§ii imendan Njegovcga Veli&mstva preHvitlcg* eesarja FRANCA JOZEFA I. Za, odhod h Oorice ni doloCen ui posobon kruj, ni poseben Cas; vender Zelotije, da bi se dmSfcveniki in njik druitno, kblikor mogofio, drjali skupaj. To isto velja tudi gledd vrnitvc v mosto po koncuni filavnoati. Ob 2 popollldne bo eerkvena j slovosnost v Podgorski cerkvi z zahvalno pesmijo, katei-o se I udelo?.<5 razon domarinov in obSinskega zastopa na novo usca- novljeno „KatcJi5ko bralno in poiittcno druStvo" Podgorsko, „Slov. brolno in podporno druitvo" OoriSko, „Kat. bralno druStvo" Sfc. Ferjansko in drugi avstrijski rodoliubi. Po i cerkvenem opravilu napotijo se vsi slavHelji najviSjega imen- I daaa % godbo in zastavami izpred iolskega posiopja prod stanovanjo gospoda Angreja KocijanCiCa, predsodnika novo j ustanovljenega „KatoliSkega bralnega in politicnoga draStva" ¦ v Podgori in odtod na slavnostni prostor prod bUo gospoda Antoua Klanfii-n, Supana Podgorakega, k slavnostl, katoro priredi imenovano druSLvo v Podgori. 81ovcsnost bo obsogala pri kozarci lotoSnjega pridelka pozdraYO, govoro, napitnico, srcSkanje, doklamaeijo, pesini in godbo brez plesa. Drufttveniki pevci so uljudno vabijo, naj bi sodelovali polno§tavilno pri tej slovosni priliki. Vstopnina bo KnaSnla 20 kr. za osebo in f>0 kr. za druzino; Stcvilka za srodkanje bo Btala 10 kr. Cieti dohodek vesolice jo namenjon slov. otroSkomu vrtu v Podgori; zato so radodarnosti no stavijo mojo. Oospodjo druStvonikl no uljudno vabijo, da bi so s svojimi druzinmni prav obiluo udo- Iozili to domoljubno svefianosci. Ako bi bilo vroino 9. t. m. nougodno, vrSila se bo Hlavnoat naslodnjo nedeljo 15. oktobra. V G o r i o i, 2. oktobra 1887. ODBOR. Kanomcna vizitacija v dvoh furlanskih dc-kanijah, Gradiska in Viaco, bode od 15. do 29. dne tek. uioseca. DuhovaiSke premembe. C.g.FabijanJozof, kaplan, je prestavljeu vl Ro2inja k sv.*Lu6iji. Umerl jo v Gorici dno 23. septembra 5. g. Machatschek franco, vpokojeni katehet. C6. gg. Gatini Janoz, kaplan v Staranzano in Bozi6 Peter, vikarij v Tronti, delala sta zupniaki izpit v tukajsQJeni soineuisci 5, 6 in 7 dne tek. meseca. Oznauilo. Naznanja se s tern, da se bodo dne 31. oktobra 1887 ob 10. uri zjutraj v pisaraioi tu-kajsojega dezclnega odbora, javno sreSkale obligacije zemljiscno odveznega zaloga v znesku odmerjenem v razdolo&tvencm nacrtu 3. marca 1856 (drz. zak. II. §t. 4). Dezelni odbor v Gorici, dne I. oktobra 1887. De^elni glavar: Coronini. U&tsljska konferenca za goriSki okraj bo v Solkanu 12. dno t. m. v solaki sobi tc»: priSne ob 9. uri zjutraj. Na dnovneai reda je ve6 jvaznih tocek, a najv.ignejsa je 2. ki se glasi: wKatero mo-ralicne dobifiko prinaia dlovi-ku delavnost. Kako n;ij sola napeljujo mladino k delavnosti. To to6ko je u-6iteljstvo izdelalo tudi ptsmeno. Premembe pri uditeljstvu. G. Jo^efa Jug po-8tnla je zacasna uuiteljica v Kri^u. G. Marija Ko-cijandid pre8tavljena je iz Rihenberga v Devin. G. Karolina Leban, izpraSina kandidatinja je dobila slu?-bo v Riheabergu. G. Karolina, Kocijan&fi, izprasaua kandidatinja, nastavljcna je na trorazrednico v Podgoro. Definitivni ucitelj g. Henrik Lebaa nastopi slu2-bo v KviSkem. Prvi ob6ni zbor „Katoli§kega politidnega in bralnega druStva v Podgori," bil je preSIo nedeljo dobro obiskan in vrsil se je y najlepsem redu. Predsednikom je izvoljen gosp. Andrej Ko-cijan6i6 del poalanec; pod predsednikom goap. Anton Klandifi, 2upan, in sedem odboraikov. Novemu dru-§tvu in odboru Sielirno najboljai uspeh iu resno voljo za prospeh tega jako valnega drustva. Zafietek jo dober, kakor se vidi iz danasnjega vabila. Treba torej, da naSe vrlo Podgorce podpiramo, in da se v nedeljo v ogroranem stevilu udeleSimo narodnega in patrijoti^nega praznika v Podgori. Rojaki! na svi-I denje v nedeljo - Podgori 1 leta. Hvala vara, gorski mladenioi, IdT mi ogrovale. J mojo sicer ne prav staro kri, I Vse hvfile vredno je pri na9 tudi corkveno pe- I tje, o kateiem so drugi gorski dopianiki ze dovolj J porocali, Omenim le to, da so bili nasi cerkveni I pevm povabljeni dno 17 jul-ja na Pe&ne, kjer imajo I omenjeni dan navadui shod, da so pii cerkveni slo- j vesnoati peli. Po kon^ani slu2bi bo2ji h^jd pod lipo, j da si privoscijo Dekoliko zlato kapljicc. Kjer sladko vince se cedi, I Tarn tudi brez petja ni I ' j Tako zadno tudi nasi mladenioi, od zlate kaplje I navdujeni peti lepe narodne in unn-tno posmi. Ali glejfe 1 nek pobalin tudi iz sontviskogofsko vasi pri- J govarja drugini fantom : natepirao jib, kaj se s tern ponasajo! — Ali je (o lepo? ali jo to poateno? ali se kaj takega sl»si izust postenega mladenca? 0, za-slepljena prismoda govori tako! No bil bi zamoii!, ko bi bil kaj takega moj vinski bratec w.T:utoztt izrazil, pa izrazil je ud bralnega drustva, ki jo bil pied tremi j ieti pevec, pa je odstopil. Morda jo za to nasprot- j nik, ker je od petja odstopil. Moro6o — saj so tudi nemikutarji (odpadniki) bujsi, ko Netnoi. S tom se je unela iskra. katera tli, in Bog ve, kako bo ug.i-enila. '" Pozneje pridejo Itirji korenjaki v kifimo g. Z...na. j Bil je lep, prijazen nedelj3ki vecer, tudi gorski rala-denidi bo omenjeni veSer prav prijazno po vasi pre- 1 pevali ter se napotili v omenjeuo kerfiino. Tarn se tudi pokazo tista precartaua iskra. Cez nekoiiko fi.i.sa j odidejo omeojeot korenjaki iz kerfimo, t«r upijo: fantje, 5e imate „§uajdB, z\ nami, vas hi nabijemo. NaSi fantje gredo za njimi, ter jib le od dalec* opa-zujejo. Ali omenjeni korenjaki prav po zveiiaako knee, toicejo in preklinjajo; nfantov ooce biti, pa vi deci ven !M tako da mirne ljudi iz spanja bude. Prav ste storili, gorski mladonici, da niste sli takirn Bis'ovc^oni v pesti. Kaj bi se bilo lahko zgodi 10 ? Hvala vam, saj vas je omika dotekla, Prosim vas, ne hodite nikoli b takimi sirovc^i v dotiko, da boste pri pametnih ljudoh kaj ve'jali. Oni rogovileii raenda misl'jo pribodujo nodeljo gorskim mladenicem vkljub napraviti jiiven pics. Ali ni to delo hudobnega duha? Saj javnogi plesa ni bilo pri nas le colih 10 let; tope2a na in 13 let no, in tudi zdaj bi ga ne bilo, ko bi omiiijeai mladonici pustili naSo vas v iniru. Mladenicem, ki se tako surovo obnu§ajo, zikli-i"eiii: pomislttc — pomialite iu §e onkr.it pomwlite, da se ne boste tako niski kazili. Ali je to lepo da se bodo vam zarad surovosti dru!*i posmehovali ? Pantjo, potegnite se za naprcdek drage domovlno, 7.x m»li Hlovenski narod I Tarn 3e vstopito proti krivci na B§najd", m recite: mi smo, ki se no usttTsiin* nobono sile! To vam bo v cast, nd pa, 5o so s svojimi rojaki, sosedi in brati prepirate in pretepate. V danaSnjih 6asih, ko je med Slovenci in na-rodi toliko prepira ia nealo^nosti, clovek 2eli, da bi bili fantje vsuj one vasi slozni. Pa kaj morem jaz sam k temu. NajboljSe je, 6e se vsedem za pe5 in zdibnjem k B»)gu : Ut populo slovenico pneem ot u-nitatem largiri digceris! — Vendar k vsemu molciti ne gre, saj vestc kam spada mutus, non ob^tans. Iz KobaHda, 2. oktobra. — Nispin steer na-vajen, pa saj nimam tudi 6asa, odgovarjati nikomur na doptse — hudobne napade — v 6asnikah, a ker mi dopianik iz Tolmina (to ni re3 — tako delajo ti-botapci) g. pNihcV daje 8 svojim dopisom v St. 40 BSoce" k temu povod, pa naj bo, da se a torn svojim tovariiem „m o i a k o m", javno zahvaljujem za zaupanje, ki v me stavijo, ter so me v trefje i^volili v zastopnika v c. k. okr. sol. svet. — G. dopiauiku flNib6e-tua in svojim tovariSem pa povedati moram, da bi me bilo res Brain, ako bi me bili oni izvolili, ker to bi meni ne bilo po nikakem v 5ast, da sem zastopnik takim nHiu^e-tom* ali 8Mihcemtt — ? zato bil bi pa res odstopil, (osoda?) zd;ij pa ostanem. Da ne delam nobenemu kri vice, in tudi sNih6etomH ne, to ve Tgak 9poit enjak"; a kaj vi 0 meni mis'iite, mi prav nid mar ni, saj vas svet dobro poznd— pre-napetoeii. — Pred par meseci vam je, g, dopisnik ^ifihge8, nekdo na ubo, pa glasuo povod*!, da uci-telju ne gre dopiaovati solske ali ufiitoljske zadeve v polit. liste, zato-------? Veadar nisem mislil, da ste tako hudobni, g. dopisnik, di tudi svojim tovarisem jamo kopljete,—jaz vaa nisem in ne bom aodil, a svet naj ras eodi! Dovolj za vaelej! razun osebno kaj vc5, 5a ?.e-lite, ni6 se vas vseh skupaj za npravico- ne bojira, ker vi 9Iaia trosite in tovarise zapeljujete. Ne „Nihc'ett, ampak F. Dominko. Iz Kopra, 4. okt. — Zapustil nas je zel6 priljubljeni, vrii vadnicni uditelj g. Poni2, ki je bil res strokovnjak na pedagogicnem polji. Ljudski u-Citelji, ki nam izobraz"ajo sedaj narod ter ga vzgajajo sistematiSno po pedagogicnih nacelih, imajo se pre-mnogo zahvaliti temu mo2u. Dal Bog, da bi i v sotnlnej Gorici uzival fete simpatije, katere je zapu-etil r namorskem Koprul Domafie in razne vesti Imendan Nj. Velifianstva Franc Joiiefa slavili so v goriski preatolnici pretekli torek job 10. uri s Blovosno sveto maso, katero je bral Nj. vzvise-nost knezonadSkof ]in so se je udale&li tukajinji do-etojaostveuiki in mnop ljudstvp, Slovenska citalnica v Prvadini priredi 16. t. m. veselico s pefjem in godbo, pri katerej bode igral vojaski orkester iz Gorice. Program pri-liodnjid. PrvaSka godba je pismeno in ustmeao zago-tovila sodelovati pri slovesnosti v nedeljo v Podgori, ko so bila vabila k slovesnosti 2e dotiskana, je pa odpoyedala z iz^ovprom, dajopol godcov obljubilo svirati pri javnem iplesu v Grodis5i. Zdaj je napro-sena vojaska godba tukajsnje posadko, da bode v ne-deljo v Podgori svirala pri alovesnosti. O. k. okr. S« svet v Gorici razsiril je dvo-razredno sole v Krizu, Rihenbergu in Podgoro v tro-razrednicej enorazredniei v Opafcjemselu in St. Flo-rjanu pa v dvorazrednici. O. k. okr. §. svet v Tolnoiim jo razsnil enorazrednico v *Volcah v dvorazceohico in je usta-novii redno solo Podbrdom. Gostilna „Pri pgerski kroni" v Gorici, so prealo poletje poveksali in olep§aii, tako da se z lyj ta gostilna steje med prve v Gorici. Poaebno za pro-nociaee je zdaj mnogo cednih sob na razpolago, in tudi prav po nizki ceni. Kar so pa jidil, pijace in postrezbo tiSe, jo ta gostilna ze dolgo na dobrem glasu, in more biti zadovoljen 2 ojo vaak gost. Za pogorelce v Lazcu sta darovala gg, dr. Fr. S. 2 gl. in J. J. 1 gl. Stevilo davcnih uradot namerava vlada na Goriikem, v Istriji in na Ceskem pomnoziti, a v Dal-maciji zmanjsati. Javen pies na treh krajih v Mirnem je bil preteldo kvatorno nedeljo; na mirenskem gcadu je bila pa flbozja pot". Ljudstva je bilo mnogo, da se je udelezilo duhovnih dobrot. La6ni krcmarji so pa nastavili svoje zanjke — javne plese — da so vlo-vili obilno dobiSka. Koliko jim bo koristii ? Sramotno je, da kedar je bozja pot, je cb cnent tudi javen pies. Kdo ve, ali je bilo tisto nedeljo v Mirnem ve6 ijndstva radi odpustkov, ali radi pleaa. Plesiscu so bila polna. Kjer hocejo imeti javne plese, naj se za isti dan opusti cerkvena sloveanost. Drugace se s {.erkveno slovesnostjo, z bozjim potom, z odpuatki privabi ljudstvo in mladino k pleau. Duhovseina naj tirja, da naj se opusti pies, ali pa naj ona opuati bozjo pot — slovesnost. Obzalujemo, da zupanstvo v Mirnem noma toliko razsodnosti ali toliko poguma, da bi javen pies vsaj na taki dan ne dovoijevalo ! Pouk podpornim udom „ Slovenskega bralnega in podpornega dru§tva v Gorici.* Z oziroin na veliko nemarnost druStvenikov pri vplacevanji meseCuin, na ogromno vsote podpor, katero je druStvo letos ploealo, in na doloubc druStvenih pravi! o vplacevanji (§ 14>, zdravljcnji (| 15) in podporah(§ 17 j aklonil je druStvcni odbor v seji 23. septembra t. 1., naj se razglasi podpornim udoin naslednji pouk. 1. Mcseenina so plafiuje za eu mesec na-prej.2. Podpoini ud, ki je zaos tal z mesecnino, ninia pravicc ni do zdravil na drustvene stroSke, ni do denarne podpore. 3. S tern, da zanmdnik p 1 a c a znostalo mesecnino, ne dobi pravice ni do zdravil ni do podpore za tisti oas, ki je pretekel pred plaSilom. 4. Drustvenik, ki je placal mesecnino, ima pravico do z ii r a v-n i k a; ali da so more te pravice posluziti,. mora oglasiti se pri predsedniku ali njegovem poverjeniku in dobiti pofrr8bno p o t r d i 1 o (iz-vzemsi siljeno bolozen za prvi posvet § 15. a.) 5. Dru§tvenik, ki redno placuje, ima pravico do zdravil na drustvene stroSke, ako so mu bila redno prepisana, to je: po ogla-siln pri predsedniku ali poverjeniku in p o izrocenem potrdilu (izvzeniSi sljeno bolezen za prvi prepis). 6. Denarna podpor a izplacuje se na pod[agi zdravniskega sprieevala o nezmoznosti drustvenikovi za delo. "Sezmoinost sme zdravaik datirati &o le od tistega dne naprej, ko je druitvenik izpolnil vse pogoje(ko je vpiaCal mese5nino, oglasil sepri predsedniku ali poverjeniku, ter predstaTil se zdravnikui ali poklical ganadom). 7. Kdorse ne predstav k o j, ko zboli, zdravniku, kakor je bilo zgorej opisano, dobi le toliko zdravil na druitvene stroske in le toliko denarne podpoie, kolikor bi mu §Io po zd avnikovi sodbi, ako bi se bil oglasil koj, ko je mogel, osebno ali po zastopniku. 8. Ako drustvenik, kateroga je zdravnik spoznal za delo nezmoz-nega in mu torej delo prepo/edal, vender le dela, zgubi pravico do denarne podpore. Ce zd -avnik spozna, da bolnik more d e i a t i, samo ne po navadi, skrSi se Stevilo dnij, za katere gre denarna podpora, po spoznanji zdravnikovem. 9. 6o si bolni drustvenik z nepokorsSino do zdravnikovih ukazov nakoplje novo bolezen, ni drustvo za njo odgovorno; fie si z nepo-korscino svojo bolezen pohujSa ali zdaljSa, dobi le toliko pomoC, kolikor bi jo dobil, ako bi bil zdravniku pokor«n, po sodbi zdravnikovi. 10. Preplace na zdravilih ali denarnih podporah iztirjnjo se od drustreaikov b tern, da ce jim odpiSejo na novik podporah ali pa na vplecanih mese^ninah. II. V drustvenik prostorik se obesi table, na katero se bodo zapisovali bblni udje ratti preglednosii (§ 19). 12. Mesecnino naj plaCuje vsakdo drustvenemu denarnKarju (ali pa svojemu poverjeniku; tujemu poverjeniku placevati ni dovoljeno. 13. Gospodje p o-verjeniki so proSeni, da bi izrocili ta pouk vsem podpornim udom ter da bi vsakega bolnika svojega okraja n e-mu doma naznaniii predsedniku ali pa zapisali ga na drugtveno tablo. Zunanji poverjeniki naj si zaracunijo doticno poStne stroSke. V Gorici, 23. septembra 1887. ODBOR. Slike Ljubljane in sliko slavnega na§ega ugenjaka DavorinaTrstenjaka, katere je pred kratkem prinesel nSlovan*. -nodaja upravnigtvo „Slo-vanovo" po 25 kr. s po§tn,no vse tri za 80 kr. Naj-bolje jih je naroeiti ve5 skupaj, ker se jih odpollje v posebnem zavstku. Imenovane slike so lepe v okras yaakej slovenskej hi§i. Poslano. Gospod Franjo Bizjak iz Se2ane me je grdo na-padel v listih BEdinost in So5atf, dasem ga obrekel, da jo prodajal meso krave, ki je crknila. To ni re- JLzdavatelj in o^oyanji nre4ni*? M snica, ampak resnica je, da sem svejej soptogi za povedal, da nekaj Casa ne bo poSiljala v njegovo me-snico po meso, ker je njegov mesarski hlapec prinesel doma v vreci loj crknjeae krave, karjae meni gnjusi. Na strune, ktere so proti meni le vee Casa tako napete, bodem jaz godil ih jib z drugim lojem mazal. Podpisanemn se zdi, da se mesarsko delo s konjederskim ali Sintarskim ne vjema popoluoma, ker mesarski pomocnik mora imeti samo z zdravitn in 6i-stim mesoin opraviti. Sezana, 6. due okt. 1887. Ivan GoIiev§ z slivalo za naglo in vspcSno pc-moc, zdruzrno s prij>rtcljsk:m soCutjpm, po kator.j mi je reSil soprogo v imjvefjfj nevarnosti gotove smrti. V Bt. Aodrc2i, dno 22. septombra 18S7. Fr, Bajk uCitelj. P. a. 6ast mi je nr.znaniti, da sem nastopil y »«o^ =«,:¦•« D^«» aMl-u.2KlL»«» v M| Gorici in da imam pisarno ta int'scc v g. wA Marcimjcvi bi^i via Mercato I>. St. 12, v II. (f nadstropji, sobna 5t. II; prve dni prihodnjc- fL ga meseca pa se prt'selim v gospotke ulic^ Vjpj nasproti kavarui „Nationalc" v hiSo §tev, 9, K^ nasproti 1 I. nadstropje. Priporocam. Sft p. n. Castitrmu obcin- VfJ stvu za liapravljunje uraduili dajo v podrocje notarjav. piscm, ki spa- [Al Z odlicnim spoStovanjem V Goiici, 5. dne oktob. 1887. Kavcic, notai*. ^^¦^S^I^^^j^^S^^^SASkll^C^i^rtS^ F. WOKULAT-A na Travnilcia. v Gorici. Ljubljanski uradni papir, za 500 pol 3 gld. 40 kr. Konceptni papir, za 500 pol 2 gld. Tinta Roedl-ja iz Prage, liter po 35 kr. Tintni izlecek, za \ litra 70 kr., nareja 4 litre dobre tintc. Pi3ma tinta \z izleeka za prekupce 2 gld. 75 kr. za 50 steklenic. Tintni kamen. Vse ostalo potrebScine po cenali, kakor v dru-gih prodajalnicab. 0 Posredovalnica 0 -«- - - Ak „Pompeo Delia-Zotta via Ditomo N.o 13" fts y/ za prodajanjc premicnth in nepremiinih reci, ||| $ za oddajanje slu^eb, najemanje stanovanj in za druge mejtlru^ne zadeve potrjena je od c. k. namestniStva v Trstu. Cudovite kapljice sv. Anton a Fadovanskega To priprosto in nararno zdravilo je prava dobrodojna pomo6 in ni treba mno-gih be«edi, da se dokaSe njihova Cudovita moC. Ce se ).e rabijo nekoliko dni, olajSajo in prezenejo prav kmalu najtrdovratni§e Je-lodfine bolesti. Prav izvrstno vstrezajo zo-per Iiemorojde, proti boleznim na jetrih in na vranlci, proti crovesnim boleznim in proti glistam, pri zenskih mosocnih nndle^noatih, zoper beli tok, bo^jast, zoper bitjo Brca ter iistijo pokvarjeno kri. One ne pregnjftjo samo omonjenih bolozni, ampak nas obvarajojo tudi pred vsako boleznijo. Prodajejo se t vseb glavnik lekarnicah na svetu; za naroJbo in poslliatve pa edino v lokar-nici Cristofoletti v Gorici,. v Tratu v lekarni C. Zanetti in Q. B. Bovis in v lekarni Alia Ma-donna v Korminu. Ena stfiklenio* fltano SO novcov. Dva zivinska semnja, vsako leto 1. maja in 18. oktobra sta z odlo-kora visoke c. k. dezelne vlade v Ljubljani z dne 26. proscnca 1887 st. 11565 dovoljena za Boiiinjsko Bistricc na Gorenjskem. Slavno obeinstvo je vabljcno k obilni udc-lezbi pcrvoga semnja f'ne 18. oktobra t. 1. .2UPANSTVO Ni- 130H. BlSTitlCI, 24. septombra 1887. rAdmUiw bolezui BS | hitto in gotovo ozdravi ih jeruzalemski balzam edino in nepresegljivo zelodcno zdravilo. Izbrafi v raznib zolotlcnih bolcv.nih zdravilo, katero bi v resnici odgovarjalo namonu, ni lahka stvur dandanes, ko srt prodajujo vHukovrstna taka /dravila. Yoeji dol onih kapljic, i'/.l u:kov < itd ltd., ki 39 ozniuijajc in priporocajo ob5instvu z visoko letofimt besedami, ni druzega ko prevan» pogosto i,o Skodljiva. Samo jernzalemski balzam, uzi; duvno znan po svoji priprosti s«stavi in po oihijajoci svoji mo6i na zelod(5no zivce, «i je pridobil prednost prod vsemi dm-gimi do zdaj znanimi pomoLki, kar potrjuje njegova razprodaja. ki vedno rasto. Ta halzam, bogat krepcajoCe moci kinoSkoga ra« barbara, kor'-nike, ki jo sploli znana po svojem pro-bavuom uspehu, daje gotovo srodstvo pro'i zolodfniin slabostici, izvirajoCim iz nerodnega probavljanja. Zato se priporocsj, ko josti no ?lia s sCetjo V-glfi.];iti in ostanejo svctli ttttli v mokrem. Uradno je pr; skuSano in potrjeno, «la usnju ni slodljivoin da je najboljse med si'duiijimi ma-zilt. Vpcljano je pri vojnkih. Gleduti je na varstveno znamenje. Xupravlja gn tovunui Rich. (iaertMT na Duuaji, Oisela*)tr. 1, Part, ytekleniea vclja 0 kr.; s poSto naroceni vdjata 2 stek'.o- nici 1 gl. 30 kr.. Ostr kl?nic3gl. J2 kr., 12 steklenic 4 gl. 80 kr. V Gorici so dobi pri E. Geutileju v gosposkih uticth st. 10. ;iVAESENGA^ ^leKarja-PicCoirjat-'' ini.. Ta escnea, !u sn nareja po nekom rceepta gospoda Dr. E. vitcza Siftckla, e. kr. vladinega svetovalia in dezelno-sanitetnef?a porafevalca za Kranjsko, jo takozv ;na „Tinctura Ithei compositu", katera ozdravlja vso zelodfeve i» trebusne bolezni, odpravlja telesuo zaprfje, zlato zilo itd. (gloj navod. Id jo vsakej stcklc-nici pridpjan). — Izdftlovatelj jo poSilja v zubojokih po 12 steklonic za 1 gld. 36 kr., posstno stroske trp<5 p. t. na-rocniki. — Te stcklenice prodnja po 15 kr. cno, lekar Rizzioli v Rudolfovem in veema loknra na Stirskem, KoroSkem, v Trstu, na Frimorskent, v Istrl, Dal-maciji in v Tirolih, in sicer na Goriskem v Gorici: Cristofoletti, Ktirner in Pontont; v AjdovSt-ini: Guglielmo ; v Cervignanu : Lovisoui; v GradiSC-i : Coassini; v Gradu: Pasqnalis; v Trziiu: t'ieuta; v Tnlniinu: Palisca. I NT» prodaj J Q po dobrib pogojih je v Ajdov56itii hiSa j i St. 16, katcra je posebno prile^na za go-m stilnicoj ker je v sredi trga na derzavni Ijl cesti in ima velike prostore, lileve in f|| tekofio vodo. Ijl Kdor bo6e kaj vec izvedeti, naj po- J| prasa Jozefa dokt. Jakopic-a, odvetnika , Igl v Gorici. — 'itafcft; .Wl&jrijwafci tisl*ni