& OS oda « * y IS naro hajajo vsako sredo po poli. Veljajo v tiřkarn celo leto 3 fl. GO kr., za pol leta, 1 fl. 80 kr. za četert leta 90 kr pc v • 1 9 po posti pa celo leto i 20 pol leta 2 fl. 20 kr leta 1 fl. 15 kr dn V Ljubljani v sredo 19 marca 1802 Čudna novica Tista kuga, ki se imenuje d e v e t o g u b n i c a (Loser Gospodarske skušnje. (Odgovor na vprašanje zastran drevesnega diirre. Rinderpest), in se v naše dežele vselej le pritepe in v rtu ega mrcesa). Prašate nas, kaj bi spomladi iz daljnih (rusovskih in turskih ) krajev, nikoli pa pri nas stolili, da bi pokoncali mrčes na drevji, na vrtnih gredah, domá se ne izcimi, že od leta 1709 Evropo bolj pogostoma na zelenjavi itd.? Vzemite kiorovega apnaí v vodi ga obiskuje. Dosihmal je veljalo po vsem svetu za gotovo res- raztopite, pa poškropite kjer vidite kaj gosenc, bolh v f USi O" nieo, da ta kuga se ne prime n obe ne druge živine le goveje. Al zdaj je nekaj cisto novega iu vsem darjem, ki ovce redijo, važnega se zvedilo, in to je g^vejo kugo zamorejo nalešti tudi ovce. To nam naznanja sledeči kakor ali druzega mrcesa. S kako mastjo zmesano klorovo apno ospo ? da Razglas. pa namažite na predivo in s tako namazanim predivom ovite drevo kakor s štrikom, in nobena gosenca ne bo lezla na drevo. (Y7eč sirovega masla ali putra). Po skušnjah „Allg. landw. Z.u se iz mléka v cinkovih latvicah skor Ob času, ko je v raznih deželah cesarstva goveja kuga trelji del vec sirovega masla dobi kakor iz ravno toliko devetogobnica razsajala, sta profesor dr. G a la m bos v mléka v prstenih latvicah. Peštu, in dezelni zivinozdravnik dr. Mares v Pragi ob enem času se prepričala, da zamorejo tudi ovce, ktere so bile z bolnimi goveđi v dotiki, to boiezen od njih nalešti; zavoljo tega je treba k točki 4 53 pravil zastran goveje kuge od leta 1859 še pristaviti, da he morajo iz hlevov, v kterih se je goveja kuga prikazala, vsigdar spravili ovce. To sc razglaša vsled razpisa slavnega c. k. državnega ministerstva od 11. svečana 1862 i št. 1882/104 sploh v spolnovanje gori omenjenega ukaza, ako bi se kadaj uteg nila ta kuga loti ti naše dežele. Od c. k. krajnske deželne vlade. V Ljubljani 2. marca 1862. Tkavska ščelica ali véliki striček (Konec sostavka v 9. listu). ♦ Ščelice sejejo sèm ter tje drugač. V nekterih deželah, kakor na Štajarskcm, se seme seje z ozimino vred ? na Koroskem ga sejejo zgodaj spomladi na posebne gredice, in Dober gospodar (Dalje.) 4. Dober gospodar snago ljubi povsod. Kadar k ta kemu hramu priđeš, najdeš vse snažuo. Dvoriše je pograb Ijeno, podstenje gladke in pometene, priklet snažen, v hiši vse cisto, posode vse lepe, hisa pobeljena in pometena. deca in družina vsi so snažno in 9 Gospodar in gospodinja pošteno po svojem stanu oblečeni, nahaja tudi po kletih, v pivnici, po štalah, hlevih, v skednji in na hiši. Neki nereden in malosnažen sosed včasi pride k takemu snagoljubnemu gospodarju sest, kadar on delà Taka snaga in red se štalah, hlevih, iti svoje kote snaži, pa mu pravi: „Kako, da se ti to ne vnoža, da vse zmetaš in snažiš; to bi se meni vnožalo de- On pa, modrega jezika člověk, si vé hitro pomagati in mu še drugo. Snaga Jati u pravi: „ • » je Komur se eno delo vnoza, se rec draga! tu 5. Dober gospodar je učljiv. Nauk je njegova sadike, ki so potem tù zřasí ie, se presadijo med koruzo; prva skrb, kajti on toto resnico pozná, da člověk nikdai na Francozkem sejejo seme mesca sušca na njivo popřed dobro obděláno, na Marskem ?ia gredicah zrastle sadike presajajo mesca vélikega srpana ali kimovca (avgusta in septembra). vsega ne vé, in se skozi vec nauci. Tako se marsikaj na V f U Cl 9 pazi. navade kar se prej ni vedil, in pamětnější bo, ce le na vse Povsod ljudje kaj drugega imajo, i Vagáu semena vaga 42 — 44 funtov iu šteje blizo 6 njegovem kraji. Pameten, učljiv in milijonov in 403.000 zrn. Ščetice se obdelujejo kakor vsak drug sad, ki se okop uje; posebno je to, da se ščeticam perje razpara, da nacisne sege in druge reči, in marsikaj drugače delajo, kakor v dober gospodar vse pogleda, na vse pazi in vse skuša ; kar je dobrega in hasno-vitega, si shrani in obdrži. — Jaz sem bil nekdaj v nekem kraji, kjer ljudje mrkevce ali korenja cele njive sejejo in se ne nabera voda (^dež) v njih; tudi se mora ščeticam svinje z njimi redijo; kajti korenje je boljša reja kakor repa 9 nekoliko koreninskih cimic odscipniti; to ston, da že v 2. ker ima vec olja in sladkora v sebi, repa pa ima samo vodo. Moj prijatel pa, ki je mene veckrat obiskaval (V. F.), letu, ne pa še !e v 3. stéblo naredijo in evetejo. zati tako, da 6 pavcov dolg recelj obdrzijo, in potem na V • • pa Kakor hitro so glavice odevele, se morajo odre- stanuje v kraji, kjer mrkevce niso za svinjsko rejo, ampak samo po maiem za svojo kuho sejali. Ko mu toto rejo priporočam, začne korenje sejati. Zdaj ga prideluje že več let obilno , in ima lep hasek od njega, da si svinje ž njim lepo podhrani. ... zračen kraj položiti, pa ne na debelo, da se posusijo Ker vse glavice okoli 8 tednov. ne odevetó ob enem, trpi to sekanje glavić Pridelek se loči na 3 sorte: velike, srednje in majhne glavice ; ^■HppppmgpHmH po 1000 glavić se zveže v en snopić Neučljivi in topega uma ljudje se posmehavajo 9 ako vidijo kje kako novo reč, ktera pri njih še ni navadna; če do Cena za 1000 glavić se spreminja od poldruzega gold, kdo jim kaj takega priporoča, mu pravijo, da tega prej tu ni bilo, pa njihovi starši so brez tega bili, pa so le živeli. Takim se more povedati, da več reči nekdaj ni bilo, ktere gold in še čez. Cent ima okoli 3000 glavić. so so zdaj, in da ne bi nasi predstarsi nam totih reći spravili, ktere zdaj imamo, bi jih zdaj ne bi imeli; zato moramo jim zahvalni biti za nje; kar pa oni niso mogli spraviti, to moramo zdaj mi spravljati. Taki neučljivi in vražni Ijudje se tudi bojijo hram (hišo) popravljati, nove peči delati ali nov hram staviti, ker menijo, da bodo potem umrli. Zgodi se, da gospodar ali gospodinja od prevelike skrbi, težkega delà in velikega truda si zdravje pokvari, kadar nov hram stavi , in da nmrje; al tega ni novi hram kriv ali nova peč; kajti tudi pri drugem delu se zná člověk pokvariti, zbetežiti in umreti. Da bi na to vsi Ijudje gledali, bi nikdo ne upal si pri hramu kaj popraviti ali nov hram si postaviti. 6. Dober gospodar je po boze u. — Pobožnost njega vodi. Ou ima strah božji, ki je začetek vse modrosti. On se boji Boga razžaliti po kaki krivici ali grehu. On vé, da vso srečo in vès blagoslov na svojem polji in pri svojem hiševanji od Boga ima, zato on moli Boga in ga prosi za njegove milosti, pomoci in dobrote. Vsigdar je njemu zdravja, sreče, dežja ali lepega vremena treba, ako hoče svojo zemljo dobro opravljati; on moli in prosi tedaj Boga za lepo vreme, za dež, kadar ga je treba, za odvrnenje hudega vremena, in naj bi Bog poblagoslovil žitno polje in vinske gore. Pobožen gospodar opravlja s svojimi ljudmí pohišno božjo službo po kršanski veri, pa opravlja tudi očitno božjo službo s svojimi ljudmí skrbno. Tak pobožen hišen oče svoje otroke po kršansko podučuje in izrejuje v božjem strahu. 7. Dober gospodar je pra vic en. — Pravičnost ga uči njegove dolžnosti proti Bogu in bližnjemu. On spolnuje zvesto dolžnosti, ktere mu njegova vera do Boga naklada. On spolnuje verno dolžnosti do svojih deželskih oblastnikov, in plačuje dače ob pravém času, in dava davke, ki se rnu naložijo, ker vé, da se mora dati cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega. On dá tudi svojemu bližnjemu, kar je dolžan njemu dati; plati vsakemu družinčetu in delavcu, kar si zasluži; nikoga ne okane. On je inož beseda; kar pové, je resnica, kar obeča, to učini; on ne laže. Svoje premoženje si on po pravici spravlja, nikomur ne delà krivice; družinčeta in delavca ne preobklada z delom ; terja samo, kar je prav, zato pa ima tudi srečo; tudi siromaki pri njem niso pozabíjeni. On dava tudi za pobožne namene, pomaga cerkvi, dava pobožnim družbám in opravlja dobre delà, kjer more, ker spoznava posvetno blago za dar božji. (Konec prihodnjić.) Naznanilo gospođarjem, ki želijo hmelj saditi. Hekli smo unidan v našem listu, da češki žateški hmelj (Saazer Hopfen) je najbolji, najžlahneji. Danes jim naznanjamo po 7. listu „Allg. L. u. F. Z tg.", da kdor želi hmeljevih sadík (Setzlinge) za poskušnjo dobiti, naj se obrne v Zatec (Saaz) na Českem na gospoda Jožefa Schoffel-na, pri kterem se 100 sadík dobi za 1 gold., se vé da koš, v kterem se sadike razpošiljajo, se plača po-sebej in tudi za vožnino po železnici kot „Eilgut". Pravi čas za to razpošiljanje je v prvi polovici prihod nj ega mesca (aprila). Nekaj o našem šolstvu. V Beču 3. marca. Milo solnee je začelo po krajinah naše drage domovine svoje blage žarke razpošiljati in raz-grevati srca, ki so skoraj bile otrpnele, solnee rodoljubja krasno sveti nad Slovenijo in budi novo življenje tam, kjer je pred vladala skoraj grobna tihota. Cilj in konec tega blagega plamena ljubezni pa mora biti in tudi večidel je — sreča narod ova. 1 . Rodoljub mora tedaj najpoprej vediti, v čem obstojí in na kakem temelju in po kterih sredstvih se zida sreča naroda. — Srečen je člověk, če je to, kar bi imel biti, to je, če se njegovo življenje s svojim namenom ujema. zakaj za vsako bitje je najpoglavitniša reč njegov namen. Da pa člověk svoj namen doseći more, je treba, da ga pozná in da ima potrebne sredstva k temu. iver je pa člověk duša in telo, so tudi sredstva d vojne, namreč dušne in materijalne. Dušne sredstva so vedno s ti v širjem smislu, med ktere spada v prvi vrsti vednost vere. in pa sploh vednosti, ki imajo za predmet resnico, krasoto in pravico. Materijalne sredstva so pa prav za prav le posredne, ker imajo namen, le življenje človeško ohraniti in sploh za razne telesne potrebe skrbeti. Pa tudi tu je treba člověku mnogoterih reci vediti, in če jih hoče vediti, se jih mora učiti, posebno če hoče napredovati, — napredka pa je v vsem treba, ker kolo silnega časa to terja. Yridi se tedaj, da člověku, če hoče srečen biti, treba je se učiti. Kar pa o posamesnem člověku veljá, to veljá tudi o množini človekov — o narodu. Rodoljub mora toraj posebno skrbeti, da ima narod dosti priložnosti se učiti, in sicer tako, da se učenje ujema s splošnim namenom človeškim, to je, on mora skrbeti najbolj za — solstvo. Ako se tedaj na naše šolstvo ozremo, moramo pa. žalibog, priznati, da je to, kar bi imelo v najboljšem stanu biti, naša najglobokejša rana. Vseučilišča svojega (ali saj jugoslovanskega) nimamo; gimnazij in realk svojih nimamo; saj vendar ne moremo čisto nemških, ki so v naših krajih. svoje imenovati? Pa bo morebiti kdo rekel: vsaj je vse eno, v kterem koli jeziku se mladina uči, samo da se le učí. Jaz bi odgovoril: Prijatel, res, vse eno bi bilo, da bi se le ravno tako dobro učila. Pa to ravno je veliko vprašanje: ali se more v ptujem jeziku, ki se ga mora še le naučiti, ravno tako učiti kakor v maternem, v kterem se je od mladih nog misliti učil, ki mu je tako rekoč že prirastel, in en del njegove nature postal, tako, da, če ga zavrže, svojo naturo oskvrni. Potem pa bi še prašal : Kdo povrne dolgi čas, ki ga mládenec z učenjem ptujega jezika zgubi? Koliko drugega za življenje raz ličnim stanovom potrebnoga bi se zamogel v tem času naučiti! Ali so morebiti, na priliko, ljudske šole samo zato na svetu , da se člověk jezika uči, drugih vednost pa ne!! Tega ni nikjer drugod v nobeni državi. Prav je, da se člověk tudi ptujih jezikov učí in mi zlasti Avstrijanci nem-škega, al vsaka reč mora na pra vem mestu, ob praveni času biti, ne pa, da mora slovensk fantič že v začetnih šolah nemšk filolog biti! Da to niso prazne besede, seru sam na sebi zvedil. Ker sta oče in mati znala nemški, sem tudi jaz se že od mladih nog v tem jeziku vadil; pa priznati moram, da v prvih treh, četirih letih gimnazije se nisem veliko več naučil, kakor to, da sem nemške knjige zastopil. Kaj pa še le taki, ki domá ne besedice nemške ne čujejo! Potem bi spet prašal: ali ni to mučenje, če si morajo mladenci reci v glave zabijati, ki jih ne raz-umejo? Kdo pa ima pravico, mladino tako po nedolžnem mučiti? Ostal bi le še en ugovor, namreč ta, da nas jezik ni sposoben za znanstvene reci. Ni mi treba tega ugovora poderati, ker se že sploh djansko pokazuje, da je laž. Obrnimo se pa k šolstvu na kmetih. Nisem toliko znan po čelem Slovenskem, da bi si upal o tej reci sploh soditi, meni je le južni del štajarske Slovenije bolj znan. Zastran ljudskega šolstva pa vendar morem reci, da je joj! izvzemši nekoliko število dobro vredjenih šol pod rodoljubnim! omikanimi učitelji. Pa že celo pripravništvo za učiteljski stan le malo veljá. Kdor si ta stan izvoli, mora dve prvi leti nižje realke se učiti. Koliko se tam nauči? — malo, ker ni dosti razumel ; kar je pa z velikim trudom si v glavo zabil, se mu je skadilo, ko je čez šolski prag stopil. Edino v risa nj i mu je morebiti še kova trohiea ostala! Potem pride v preparantno ali pripravniško šolo po navadi le eno leto! in se nauči malo orgijati, drugega pa malo, ker malo ali nič ne zastopi. Dobro se spomnim, ko sem enkrat v C. nekega preparanta srečal, ki se je pedagogike na » las posneta od besede do besede po nemški misli. Prvič bi Vse mu obeta, da bi ga pridobil". . ko bi tudi v Drugič od besede do besede na pamet učil, tako, kakor smo se mi pravi Slovenec rekel: v nekdanjem zlatem času s „šprahlero" mučili. S takimi „Upamo, da se borno v nebesih vidili" znanostmi opravljen začne mládenec mladost učiti. Skušnja rabil nedoločivnik ( infinitiv ) , on ne bi postavljal brezna pred-nj, ampak za-nj. Na priliko: „Željen sern glasnice se zastran moralnosti radi spridijo, in to se pri viditi or o rt a U 9 ne pa: željen sem, ga viditi. pa uci, da taki ljudje, ki nimajo nic v glavi, pa suknjo nosijo, mladih učiteljih in učiteljskih pomočnikih pogostoma kaže. Pijančevanje in veliko drugih grđih Sastnost se jih prime, nitivom, samo kadar je on subjekt ali objekt, kar se Sploh mi Slovenci nemški infinitiv prestavljamo z iníi dog aja In takim ljudem je mladina nada boljše příhodnosti posebno, kadar nadopolnuje nepopolne glagole (smeti, mo izročena! Potem takem pride, da je še tudi takih učiteljev rati, moci itd.). Na priliko: „Delati je težko. Jesti se mora. po Slovenskem, ki si pred šolo dajajo od gospod fajmoštra Bojim se ostati. Ne imeti, cesar potřebuješ, to je oddelek nemškega berila na slovensko prestaviti, da zamo- Za grenko". glagoli, ki pomenijo gibanje, prestavljamo, tako v rejo potem otroke učiti, da je takih, ki s svojo čisto slovensko aktivnih, kakor pasivnih izrekah nemški infinitiv z nameniv deco se večidel le nemško menijo, ki otroke opominjajo, naj nikom (supinum). Na priliko: „Grem orat". „Nesem h ko se le nemško med sabo pogovarjajo, ker „slovensko govor vacu iglico zravnat". jenje je grdo, ko da bi race regljale" » al žalibog resnične. Al kadar izrazuje nemški infinitiv namen ali vzrok, ne To so žalostné Da se tam pa smemo ga nikdar prestavljati z našim slike našega šolstva , tam marsikak izvrsten in rodoljuben učitelj najde, je tolažba da, da bi, pa indikativom. Tedaj ne za srce, ki resnično ljubi svoj narod. infinitivom, ampak z „Trudiš se, • V si kruha zaslužiti"; ampak: Trudiš se, da si kruha zaslužiš". Vzrok vsem tem napakam je gotovo krivo odgojenje in Ravno tako nemškujemo, V ce rečemo: „Če se pa delo po pripravništvo učiteljev. Kadar iz preparandije pridejo, ni polnorna ustavi, se dohodnina le v tem znesku vzame ki majo zadostne izobraženosti, ker se malo ali nič temelji- po primer1 na delsko dobo pride Ci tega niso učili, pa tudi ne možkega obnašanja Ali: V) Nemci pa, visoke premladi učiti začnejo. Da bi se temu v okom prišlo, na- nino ker večidel planinske grebene prestopivsi, so zaposedli lombardijsko rav- smo doslej mnogo prestavljali in pisali. Al to Tako svetujem vsem ten», ki bi utegnili kdaj priložnost imeti, za reformacijo šolstva kaj storiti, to-le za prevdarek: 1. Naj bi se v pripravniško šolo ne jemalo iz drugega ni bila slovenscina, ampak nemscina s slovenskimi besedami. Pravi Slovenec bi raji rekel: „Će se pa delo popolnoma ustavi, jemlje se dohodnina Ie v tem znesku, ki dohaja po leta niže realke, ampak iz četrte latinske šole, zakaj primeri na delsko dobo. Nemci pa, prestopivši visoke pla v niži gimnazii se skoraj potrebno, uči, le ne tako obširno kakor v viši. vse , kar je izobraženemu člověku ninske grebene, zaposedli so lombardijsko ravnino Slovenec tedaj ne postavlja kakor Nemec, u d ili 5 S l a- 2. Potem naj bi morale se preparandije čisto prenare- gola vedno na zadnje mesto, ampak, kolikor mogočc najmanj dve leti se bi morali tam učiti in sicer ve- na prvo; on 2) ne loči oziravnika od besede, na ktero pedagogiških reci; učitelji preparandije bi pa se ozira, in 3) ne začenja stavka z brezglasnimi t cidel morali se na vseučelišču izobraziti. 3. Materijalni stan učiteljev se bi moral zboljšati; to je poglavitna potreba; drugače se ne bo nikdo Iotil 6 besedicami. Toliko o breznaglasnicah. Pred-no končani, naj spregovorim y se nekoliko. 1. o pomoznem glagolu b i v negativnih izrekah. let se učiti, da bi nazadnje pri kmetih beračil? Kaj je vada je namreč sčm ter tjč, da se zanikavnica ne Na po bernja ali kolektura veliko bolja od beračije? stavlja pred bi, ampak pred participi. Na priliko: ne v Clovek Rodoljubom iz vseh slovenskih krajev pa nasvetujem bi ne verjel. Toda većina Slovencov in južni Slaveni sploh rane šolstva občinstvu odkrivati, da jih bo laglje moc celiti. ravnajo s to besedico, kakor z drugimi pomozmmi g Hagoli P. Slovniški pomenki Spieal Podgorski. (Konec.) bo, če, je. Zanikavnica se stavlja vselej pred-nj o. Tedaj: Clovek nebi verjel, = kakor tudi: ne bo ali ne je (ni) verjel. 2. postavljanju tretjega padeža prikraćenih osebnih zaimen mi, ti, mu, nam, vam i J « m Mnogi , kadar se snidejo s Slovenci stavljamo se nag Ko smo dosedaj vidili v izgledih, kteri je pravi red brez- cetrtim padezem zaimena se. lasnicam, ki se ga drže vsi Slaveni, pa po večem tudi pred dativ. Na priliko: se mi, se ti; nekteri pa, posebno mi Slovenci, posnemimo si zdaj teoretične pravila. Te so 1. Breznaglasnice ne začeujajo stavka ne na Notranjem in Dolenskem, potem Srbje ili Ilrvatje sploh včasih tudi Poljaki in Cehi, devajo se za dativ. Na pri t or lavnega, ne pri- ne poddružnega. liko: muse j i m s e. Mi so drugod, kjer se snide po 2. Kadar se glavni stavek razpolovi po medstavku v vec breznaglasnic, z našimi juznirni brati povsod skladamo, dva konca, one ne zacenjajo druzega njegovega korica, zato bi morebiti dobro bilo, ko bi se zložili ž njimi tudi v 3. One stoje v obeh primerljejih precej za prvo, primerljeju, tukaj povedanem. stavek zacenjajočo, samostalno besedo. Redke izjeme od prvega pravila vidili smo pri po gla golov 3. ^* rabi perfektivnih in imperfektivnih v sedaj niku. Mi namreč še zmirom ne delamo po m o z n e m g 1 a g o l u in zaimeuih ene oblike pod tn vsod pravega razločka med temi glagoli, čeravuo smo se od tretjega pri preteklem tivu pod III. — 1. glagolskem participiju in infini- že mnogo poboljšali. Naj tedaj povem kratko pravilo s kterim bi utegnili sploh v vseh primerljejih izhajati. Glasi Vzrok, da smo se z besedním redom tako odstranili od druzih Slavenov, pa tudi od čisto govorečih Slovencov, brez dvojbe je se Kar se delà in godi, izrazujemo z imperfekti vni m ; kar se bo ali bi dělalo ali godilo, pa s perfek nemščiua , po kteri so bili jeli nasi pisatelji misliti in ravnati se. Dokaz ternu je, da se včasih tudi Ceh spozabi, kakor mi, čeravno redkeje; dokler se Slaveni, od- tivnim padec pádem glagolom. Na priliko: „Drži rne, padam". Tukaj se or rt V ze a letím k tlam. „Ako me ne boš držal, (bi odi; Tukaj še ne letím, ampak padec bi se zgodil daljeni od Nemcov, kakor Poljaki pregrešé v tem oziru. i Rusi i Srbi ? nikoli ne pádel, ali bom pádel ce ne bi bil držan. Ravno tako: „Zahvaljujem se u y to je dajem hvalo Kako nemškujemo še dandanašnji, naj pokažejo tukaj moje zahvaljevanje se ravno godi. v Zahvalim se" se ne izgledi, kakor jih je v naših spisih, posebno v pre nekoliko stavah iz nemščine, vse polno. Na priliko: „Vse mu obeta, dajem hvale, ampak jo v se le bom dal. ali bi dal. To pravilo veljá tudi za pregovore. Na priliko: ?5 Ko ga pridobiti". „Upamo se v nebesih viditi" itd. Oba stavka priva ne pozebe", to je, ne bo ali ne bi pozebla. Srb bi ata skoz in skoz prava nemškutarja v slovenski oblcki, rekel: „neée pozebsti". Želeti bi bilo, da bi se mi prave rabe teh glagolov učenosti zgolj po h kotih brez učenikov Meni ni prav temeljito naučili, ker v nji pokazuj prednost, kakor je dau današnji nima n pejsk jezik. nas b e r jezik moč in drug evro- bila ta sreča dana, da bi se bil na očitnih šolah za potrebo kaj naueil; zato me je v poznisih casih potreba crno solo. gnala v Potovanje iz otročjih let Tudi sem slišal pripovedke, da so nekteri učenci hodili starost v ris, namreč da kdo je okoli sebe zarisal mejo 5 ktere ni (Konec.) smel prestopiti ; ce jo je pa prestopil, gorje mu! In lejte r vse to sem ob tud Kmali me je mikalo po Ljubljani, ces, tam si dobis kaj več na zbero. Pa kje stoji Ljubljana, nisem vedil. Prosim tedaj svojo mater: pojte z mano, da mi pokažete, jez poskusii; bil je okoli mene s peresom po nič dalje! ris ali (tieja postavljena, čes: do tukaj pa Med temi mejuiki sem bořil se z mnogi mi so ki; Ie—t« so me skušali in oči mi zakrivali kje da je Ljubljana. Prvič nesem sabo kakih 60 gold, za me to veliko neke štacune, reklo se ji je „pri zlati štirni"; tam poskusim pa mejnike ogledujem na vse strain', pa pridem do se delec prec kazali, ce tudi ni bilo nobene stopnje več do nj i h, in kolikorkrat setu čez ris mejnika omahnil, sem ej vec ali nJ prvo srečo; dobil sem notri priletnega pa dobrega gospoda jn krotilo, da bi risa kode trpe ! to me je največ učilo Segerja. Povedal sem mu, da sem nov kramar iri da prvie pravih potov ne prestopil »■i L tukaj sreče iščem. Kmalo nabetem mnoge robe, kar je de- |et v starost. Ni so v krátkém crtice mojega potovanja iz otročjih narja bilo, in vesela greva z niaterjo domů, še bolj veselo Pa nisem bil čez trikrat „pri zlati stirni", jih P1 blago. pak le posebno zato, da zato, da bi se s kakošno ledu je v zivem pa ponujam že sem bil za nekoliko v bukvah začrkan. Zdaj sem bil privezan, pa še bolj veselo letam; bilo mi je za kredit več rečjo bahal, an: vidi, kako težavna je za člověka taka pot skozi življenje y se kakor pa za denarni blesk. Kakor hitro spravim skupaj, Eue leta barantava s tem ko pa se na Dunaj preselijo, skušam so sole toliko zamudila storile. liko zmagal. Na Jesenicah 7. svečana 1862. Hvala Bogu, da sem nesem dolg izbrisat iz bukev. Anton Pasler. o- >5 ospodom Segerjam, drugam, in najdel sem za me še več štacuu odprtih, v kterih sem bil po domače sprejet in se jih držim. Stiske moje so bile mnogokrat zlo velike, zato sem hvaležen za Spomini H. pomoč svojim pomoćnikom. Nevošljivci me zavidajo; al kdo izmed vas je vidil moje stiske? Mnogim se zdaj ljubi, kar pri meni vidijo, pa toliko grenkih dni, po kterih sem jez do sèm přišel, komu se ljubi? Zol pali Sucava (Konec). Čez jezerski breg na Belo in pod Belo, malo od Ška larja doli se spneva na desno v planino. Poti nisva znala. Kmalo od začetka sem si naredil vago, na ktero sem Toliko sva vedla, da po ti strani gori, po drugi pa doli. pokladal stroške in dohodke; al brez denarja, le s kreditom Opoldne sva bila vrh planine. Pleza se pa tam ravno so bili od začetka silno majhni dohodki. Da nisem vec po- tako, kakor po drugih planinah. Ozirala sva se na Kara-trosil kakor sem zaslužil, je bilo treba veliko delati in ve- vanke, na Obir, na kranjske orjake pod očetom Triglavom liko šparati in stradati. Po otročje sem kupčevati začel, in Pred nama je stala Radohe gola stena, na levi rebrata preden sem se kaj naučil, sem veliko prazne tlake skusil, Olšová, na desni zobata nisem nič zastonj dobil; učenost le-ta me je zadosti ko- se člověk zgubí. Kaj si? štala. Pridno sem sledil, da bi kupil, iz kterega bi se kaj solnčni prah, ki Ojstrica in granitni Grin to vec. Tu atom, kapljica, pih zraka, pa le malo sem dobil. Mnogokrat sem vidil, plaujavi uciti mogel, da v nemških knjigah se veliko več od tega najde ga veter nese kamor vleče. Oh na taki sam — člověk svojo nečimernost živo y živo pa bilo čuti. Za take cute v takih trenutkah človeški jezik besedt ie pod nemško besedo skrito. Pa še to, kar sem dobil sloven nima kdor jih popisati skuša y jih ni čutil, in če bi tudi skega y se nisem znal polastiti, ker preveč mi je manjkalo jih pisal s srcno krvjo. Še sain se njih, in vsega, kar v šolskega nauka. Previdi m pa v starosti, ako bi bil v svoji njem vre in zdihuje, hrepení in joka, zalostno smeja in otročji šoli slovensko klasje mlátil, gotovo bi bil vec in smehljaje se solzí, se sam se tega zavesti, še manj pa raz kmali dobrega zrnja užil; ne bi bil toliko glada po uce- kludati more to ve Ie Bog sam! Meni se je pac ze tako nosti cutil y Slovenec če hoče od Nemca kruha dobiti y zdelo in se mi je zdelo tako, ko sem sam, vès sam y mora mu veliko let zastonj mlatiti; to pa le bolj redko vrh Svinjice stal kdo doseže. Nabera se po tej poti Slovencom silno prazne in gledul dalječ dalječ doli. Bilo je vse tako tiho, tako mirno, tako veličansko sa tlake, zgube časa in denarja. Če tudi zdaj ze nekoliko motno, da bi sam sebe pozabil, da bi okamnel. Nič se ni se odpravlja ta nespametna naprava, pa bode se poz;»alo ganilo; Ie kak še mnogo let in let. Zato vi gorsk metulj je med razrušenimi, prepere visoki gospodje dajte vsakemu limi bukvami in podrtimi sprhljenimi smrekamt treptil od narodu, kar ga je, hitro pripelje k temu, da kaj zna in to babje dušice do dobre misli y vse mrtvo, le od dalječ je da se mu dajejo nauki v maternem jeziku! To se pravi kaka leskarca svoj otozni glas nategnila. Skoraj pol ure pri nas: nikar s cerkvijo okoli križa hoditi! sva tako zamišljena slouela, kakor kamnitni sohi y al čas Kar je mene v kupčii zlo zadrževalo, je bilo tudi to, naj u je podil naprej da sem bil zmiraj le gostač od začetka skoz več let. Za- planine v globino. in začela sva navzdol stopati y s voljo tega kupim zapuščeno podrtijo. Zdaj novo hišo na Skoz podrte, posekané, pozgane hoste, ki so se za redim, al stroški so začeli moje moči presegati. Zdaj imam sezenj in še bolj visoke debla kazale v znamenje y da prostora zadosti, pa blaga premalo, in sopet prosim blaga se Sučávanom za drva in les še ni treba bati, pa tudi v in potrpljenja. Drugi pa to viditi sklepe delajo, rekoč: ima znamenje, da gojzdnarstvo tam še v zibelki leži — sva memo dnarjev kot čepin, hišo delà kakor bogatin. Materijal ku- Umetij, ktere imajo poslopja kakor cele vasi, po 12 in še pujem, delavce plačujem; al domaćim ljudem so bile rane več streh, prišla do ledine, na kteri se děli pot v več stezá. moje skřite, ker le po daljnih krajih so bili moji pomočniki. Stopiva tedaj v hišo, po poti prašaje. V kuhinji so bile Pogosto so hudi računi in velike skrbi moje moči presegale; ženske, v sobi sami možki, kakih 12 ali 14. Sekire. kterih v mrzlem zidovji mi je vroče prihajalo. Ljudje pa so rekli: je bil en kot vès poln, so nama pravile, da so ali že iz o kaj tebi je pa lahko, imaš zadosti! lesa prišli ali še le pojdejo. Nasproti vratam sedí na nekaj Veckrat sem slišal od neke crne šole, da jo stu uzvišenem stolu častitljiv, že sivkast pa čvrst mož resnobno dirali nekteri učenci v pretcklih časih; lejte! ali nisem tudi prijaznega lica. Ko v sobo stopiva, glavo povzdigne in na jez študiral crne šole, ko sem se bořil sam s sabo in iskal najino vprašanje za pot do fare, migne hlapcu : „Jaka, po 93 kaži jiraa pot u Ko memo kuhinje greva, nama gospodinja gnala, svojega preljubega rojaka in soseda čez Savo, gosp mleka ponuja; al midva, mudi, sva si vsak le kos prav zgovorivsa se, okusnega da se nama zeló župnika (fajrnoštra) skoraj viditi; zato sem težko težko po ovsenjaka vrezala cakoval; vendar ni moglo biti drugač; smejaje sem Tončka in se iz žleba pred pragom dobro ledene vode napila. I u gledal, kako je kislega lica pa zmirom v smehu, zdaj ska-šli smo. Jaka naprej, midva za njim. Marsiktero sem na- kaje zdaj po vseh štirih kobacal do mene. Srečna prideva Jaz . da čez vozljal, pa sem le redke besede dobival. Premisljeval sem do Sa vi ne. Zdaj sva pa doma. Počkaj malo! te ljudi in njih srečo. Sučave in njenih prebivavcov še nisem štel in mostičev, pa tega se se spominjam nisem toliko poznal, al znana mi je že bila njih postenost. kako uro je Gospod, kteri mi je veljaven porok, ker je po svojih opravkih iz jezera prideva in da Tonce djal: „če bi za gotovo ne vedil, da danes lagune ne romonijo ne donijo y da Sučavo skoz in skoz přehodil, mi je včs navdusen djal: po njih postrve ne švigajo, da njih voda je kalna in motna, Verjamite mi ali ne, da pošten ej šega kraj a zdaj ne bistra in krhka kot naša Savinčica — skoraj bi mislil, Ce bi kjerkoli da sva v Benetkah!" — Al šale je bil skoraj konec. Strme 55 : u na svetu nic vec ni, kakor tukaj na kaki planini v temni hosti zaspal in poln klobuk zlatov sva občudovala naravo, ktero zraven sebe imel, in Sučavan bi se ne bo, da bi kaj vzel". memo mene šel, še spomnil si Ti Vsegamogočni ! tako ča robno in velicansko semkaj postavil! CDal. si.) Blagor ti Žolcpah, da so ti tvoje duše še zmirom tako poštene! Znano je njih domo- stara: „Mož beseda!" Zatoraj so se vojaščini odmikali ko likor se je le dalo, in prejšne leta je malokter „Zolcpahai y na tudi njih zvestoba in poštenje. Še veljá pri njih Dopisi Iz Poreča v Istri 12. marca. Za uboge isterske .u je od tistega časa ki so naru ga cesar milostljivo name mušketo tresel; če je pa odrajtan bil in prisegel, je zvest nili, došlo k nam 2000 gold. Al, kakor slišimo, jih većina ostal svoji zastavi. Begúnov je bilo dosti, begúnov al mestne županije noče sprejeti. Skor bi ne verjeli y da je ubegneža niso lahko najdli. Leta 1834 je sel en oddelek mo goče, da tišti predrzni „nissuuovk celo o takih zadevah polka Kinfckega iz Maribora na Laško. Ko v Celje pridejo, zvonec nosi, kjer gré — milošnjo sprejeti!! Pa pustimo to in prosi mladi žolcpahški vojak svojega desetnika (koprola), obrnimo se raji k deželnemu odboru, ki je dosihmal sledeče naj mu dovolí, da domu „skoči", ker je tako blizo; Ljubljani v pravi 3 reciv prid dezeli sklenil: 1) naj se napravi skofje seminisce bom sopet pri kompanii. Desetnik ga za fante v Kopru, 2 ) naj dežela toplice pri sv. Stefanu v okrajni leda, mu razklada, da nima pravice, mu tega dovoliti in Matavunski kupi od sedanjega lastnika in s pomočjo velike tla mu gré za tr glavo, ako bi ga ne bilo nazaj v To jaz toterije naj se prenaredijo v dober stan, 3) naj se osnuje dobro vem, da nimate pravice, al zakrijete me le vendar, ako hočete, kakor že bodi; da pa mislite, da me ne bo nazaj, to me žali. Vi ste mi bili zmirom dobri, in zdaj mi- kmetijska družba, da pošlje popis, kako je ona to reč osnovala. kmetijska družba in če je mogoce tudi po y živinozdravilska šola izgledu ljubljanske in zato naj se naprosi krajnska slite y da smo mi Gorjanci tako nehvaležni lažnjivci" y in solze so se mu uderle. Desetnik je menda tudi svoje domačije ga in : gleda spomnil se 55 idi v Božje imé Iz Celja 6. sušca. Bila je kakor vsako leto mesca da vse Neki susca seja tukajsne kmetijske poddružnice. Zalibog pogovore smo imeli po navadi v nemškem jeziku. mu reee v tvoji volji je moje življenje". Kakor veter gospod me pobara, zakaj da samo enega samega kmeta v Odgovorim mu : Naš kmet bo revež, dokler se jo popihne Sučavan v svoje planine. V osinih urah je bil z zboru vidi? vsem orožjem in drugo brtljago doma. Kakošno veselje do- ž njim ne bo v njegovem jeziku govorilo ; čmu bo v sejah rnačih! „Klemen je přišel, Klemen je domáP Mislili so, čas tratil, ako ne razume, kar se ondi govori? Vrli gospod da ostane. AI huda žalost jih obide, ko jim pové 7 da v gimnazijalni profesor Hlušček modro predloži, naj bi se naši kratkih urah mora odriniti in drugi dan v Ljubljani biti. pogovori ne samo v nemškem graškem „Wochenblattu", Kaj so mu prigovarjali, kaj ga prosili, oče in mati se jo- temvee tudi kala, sestre in bratje so se britke žalosti je stal med njimi ga oklepali včs omamljen Vzdigne se v slovenskih ljubljanskih „Novicah" naznanovali. na to neki učitelj celjske nemške šole in na- y al potrtega srca pa sprotuje z tistimi grdimi lažmí, da se mu je na obrazu mozko jim rece: „Jaz sem prisegel in svojo besedo dal bralo, da je apostelj tište „Tagespošte" moram zvest biti." In šel je Drugi dan y ktere poklic je za je bil v Ljubljani, tirati pravične zahteve slovenskega naroda. Al tudi obce se kteri nasih pesnikov tega predmeta lotil? spoštovani župan celjski gosp. Stepišnik so se Prejšne leta je res precej begúnov bilo po sučávskih pla- gosp. prof. Hluščekov předlo ninah, pa toliko tudi ne, kolikor je bilo hruša in hrupa. Jaz metna beseda všemu vkljubovanju nasproti. potegnili za g in o b v e Ij a 1 a je v Se je y pa-hvala tega zagovarjati necem, ker jih je dosti nedolžnih zavoljo Bogu ! vendar več mirnih in modrih mož na svetu kakor te napake moralo v belo suknjo, pa le toliko povem, če je strastnih rovarjev! Ud štaj. kmetijske družbe. kak begun v to zavetje prisopihal, je moral pošteno in čedno živéti, ako je hotel v soseski ostati. Resnobno in marsikaj zvé. Iz slovenskega Stajerja. Ce člověk po svetu gré, V št. Lenarškem okrogu vidiš na vsaki hiši oštro mu je povedal >< A j Sinoč ie bilo naše desetih zvečer je gorel kozele njihovo presojo opira. Rekli so, da ta misel za njih nikakor (stolp) pri Radoljci, pa preden je bilo moc pogasiti era se ni nova, ampak se čitavnice da so ze mnogokrat premisljevali, kako bi komaj cetrt ure odtod uname skedenj, in ko so se tukaj po kmetih vpeljati dale, toda ne takošne, kakor gasili » se še huje posveti proti Lescam. Gorelo je na Vrbi, pogoreli so tam štirji kmetje iu en kajzar, zgorela jo nas dopisavec za celo dolino nasvetuje, ker ne za kmeta in ne za rokodclca bi ne kazalo, da bi po uro deleč in še jim je vsa klaja in okoli 40 živinčet. Noč je bila svitla in cez v citavnico zahajal, in pri tem dan tr ubil ? v delavnik k sreči ni bilo nic vetra. Da je na vseh treh krajih hu ze clo ne, v nedelje in praznike pa tudi ne, kei bi mu to doben člověk zažgal, si je vsaki mislil. Bil je ta dan v in v vse druge Radoljci nek kmet iz Zabreznice , ki je že lani požigal v v in priloznost dajalo, take dneve klatiti se, kraje rajše zahajati, kakor v čitavnico. Po kmetih, pravijo je bil le zavoljo pomankanja dokazov izpuščen. Ljudje , ki gosp. dekan, bi bile dandanašnji čitavnice potrebne, da se «o od vseh strani gasit hiteli , so ga povsod srečali, ko je kmetom in rokodeleom priložnost dá, vse pozvediti potreb od ognja bezal, pa kamor je přisel, povsod se je kmalo nega Kmet stoji zdaj na vse drugi stopnji, kakor je stal zasvětilo. V Radoljci je bil le en • « V v • , ... . .. . . - v. I 1 • V ! • V__ glas, da ta člověk po v prejsnih casih. Nekdaj je bila za njega prva in zadnja žiga. Od drugega ognja postava: Vbogaj, stori in molči; po njegovi razsoji ga so ž njim ob enem tjè prišli, so sli zaudarji koj na njegov dom dobro zvezali in v Ra« ga nikdor vprašal ni. Zdaj pa skoraj ta veljá: Kakor bos raz- đoljeo pripeljali. Preiskava bo ze to rec na dalje razjasnila. sodil in storil, tako boš imel. Kmetje imajo zdaj pravico, Med pogorelci bil je en sam zavarovan. ft « m m m . - m m m m ■ V . v • i ♦ • Ker v Radoljci izberati si svoje srenjske ali komunske predstojnike, voliti zdaj ni noberiega druztvenega življenja, se od vec strani t ê V • V I t • 1 t lt i I • I 1 y • 1 • A K menjate o onem blago sliši zelja, naj bi se tudi tukaj kmalo citavnica ustano tavku, ki Vain ni po volji, mislite vila, ktera bi gotovo toliko družtvenikov dobila, da bi za • « IVA • ft «ft. « / Cl teg tla take djanské skusnje imajo veliko zla zernja v sebi, ccravno se morebiti na prvi pogled vid mogla obstati. Kar je mogoče v Tominu, je menda tudi tukaj. --o - ---- "J — * ^ VV. HV DV IIIUI VMII1 Iiu I' I V 1 V 1U I} da so prazna beseda. Koliko oćividno je dokazana ondi živa potreba dobrih, nam primernih sol! Vred *) Dobro došlo ! Vred. 05 Iz Ljublj Kmetijska družba je v saboto poslala moramo se Tržičane o tem pohvaliti, da v malem Tržiču v • V ojo zberko poljskih pridelkov na Dunaj, ki jih je name- samem se je udeležilo 138 volivcov, v celi drugi dezeli nila za razstavo v Lond zgorej da se v vsako ti del pridelki Ijubljanskeg V 24 truzicah , z sipo od- pa ne dosti cez 234! Ta pohvala Tržicanom pa je ravno , so bili razvrsteni ve- graja drugim, ki so pr em lačni, da bi se udeleževali VO' ihú (močvirja) z zani- litev, ali pa, če se jih tudi udeležijo, da rad vsak svojo vidi m i v i m u popisom zgodovine teg 34.000 oralov velike zem v v od leta 1829 do 1862 ki trdi in tako eden druzega pokoplje, tretji pa, ki je le za je sostavil nas v tem tega voljo zmagal, se jim smeja najbolj zvěděni magistratni ekonom gosp. Podkrajšek. Tako V nedeljo je družba za d nar no pripomoć obrt je dodala kmetijska družba tudi v tem svoj del donski nikom in rokodelcom imela svoj veliki zbor. Veselo je razstavi; poprej pa že je poslala vseh 12 slovenskih bukev, bilo viditi toliko zbranih družbenikov. Ker pase danes mudi ki so podlaga k soli. kernu nauku v kmetijsk in živino našemu listu, da pride v natis, bomo drugo pot vec govorili In tako se udelezuje družba nasa ze o tem zboru. drug londonske razstave; v prvi razstavi leta 1851 je přejela za 55 Veronik se imenuje nova nemška ta vij modle nekterih kranjskih kmetijskih pr se ta post na vrsto v Ijubljanskem gledišču k Posneta igra , naprav pohvalno pi je ta igra iz domače povestnice V poslednjem občnem zboru pravoznanskega druztva ki se nahaja v starem igrokazu snova njena je ravno tista Oie Grafen von Cilli" je prvi tajnik gosp. dr. Elb. Costa razložil opravilstv 55 5 J teklega časa, udov iz ktere je zvedilo, da družba tej pre- 128 spisal jo je neki Desseniz; kar se v tej igri godi, godi se na slovenski zemlji in med osebami so tudi stari kranjski med kterimi je 33 utemeljitelj ki so ji v ta namen plemenitaž darovali 940 or old letni doneski znašajo 652 gold med družbeniki je 16 takih, ki niso pi Séj je imelo mivi bili o prostem razkosevanji kmetij. Kuj sihmal 52 zvezkov darovanih kuj • v or M Dnarnicar or í?* teje Kal do je razložil dohodke in stroške društvene; uni so znesli bo P r i h o d n j deljo zvečer ob navadnem času 55 beseda v v • t Po društvo v 5 mescih 7, v kterih so posebno pomenki zani- umetnice r« pod igri na klavit od mlade • V H. in nekterih pesmah bo prvikrat či taní ( Vorlesung), kakor je sèm ter • * v 55 besedah" na vadno; predmet bo: „Slovenski jezik" pa „kranjska špraha u 708 S old ti pa 553 gold. 24 kr. ; prevdarek dohodkov in utegne stroškov za leto 1862 je kazal, da konec leta kasi ostati 298 gold. 75 kr. Gospod dr. Etb. Costa je na v Novičar iz domaćih in ptiijih dežel. Iz Duitaja. (Iz drzavnega zbora). V zbornici po etoval, naj se za 100 gold kup akonikov in starejih slancov je minister kupčijstva, na vprašanje 9 ki mu je v pravoslovskih časnikov; zbor je potrdil ta predio or Vsi poslednji seji zavoljo železnice med Ptuj em in Mar bur • V prejsni upra spet potrjeni niki so bili brez posamne volitve enoglasno go m zastavljeno bilo, le to povedati vedil, da jo železnice naredila, pa še nič ni začela; minister južne bo družba je V petek so volili volivci 3. razreda nove odbornike obljubi!, da bo družbo sopet pobaral, naj mu dolocno pové v mes fí lei w t d b o i Ve r h volj so bili gospodje: Rost dr. J kdaj bo zacela delo. in dr. J. A h v • r Laibacherca" Potem je minister dnarstva stopil na oder in osnovo milo toži, da ni celó nobenega volitnega gibanj daj, treh novih davkovskih postav državnemu zboru v po benih zbor grobu 55 Tri ester nobenih pomenkov, da je vse tiho kakor v svèt in sklep předložil. Prva osnova zadeva prihodnji dávek od povžitka vina, mošta in mesa. Minister je rekel, da in str razsajale te dni Ta»- 55 da 5 posta" ste pa po svoji opet se ..neka stranka segi (to ta nova postava ima namen, da se potolažijo pritožbe zoper je j se vé da slovenska) silno napenja pri volitvah. Kako vinski davek, ki je bil po ukazu od 12. maja 1859 dolo se ujema to: uno belo, to crno? Kaj je resnica ? kaj je laž? Al za laž ni ..Triesterci in „Ta* mar, saj smo nj un ega dop ze lani esposti očit u celó nič cen, in da se večidel sopet na prejsno pot odrajtovanja tega davka nazaj pride; zato po tej novi osnovi ni vino za na- lažnika vadno domačo pijaco z davkom obloženo, pa vino ne, ki se napravlja, da se tudi tisto lahko voda vlije čez vinske drože; imenovali in zahtevali, naj nas toži, če je pošten člověk ; al potuhnil se je „der Ehrenmann" in vtaknil lažnika v tudi županije so odvezane dolžnosti, da bi se mogle ude užega kot nesramno na- leževati poberanja tega davka ; vino bo še le tedaj davku pod mavho, v kteri se ne nahaj nič tolcevanje, grde V r di denunciacije T je tisto nečedno ro- vrženo, kadar se v klet (kelder) spravi; gosposkini zaukazi kodelstvo, o kterem edinem, kakor pisarije preteklega tedna nehajo in davek se bo poberal kakor popred po pogodbi, pet spričajo V « dopisún, ki ima d « J treba * da piše tù ali tam, in od ktereg anjem obi obraza, kakor zakupu ( v štant dajanjem) itd. Ako državni zbor potrdi to se z zaniče- novo postavo, se bo začela v vseh Svetih letošnjega vsak pošten clovek, le to prašaje kako leta. Osnova druge nove postave je povišanje cene dolgo bo se trpelo to t e m a t rovarstvo predrzne k u h i n s k e soli za 1 gold, pri centu; minister je zago koterije zoper nas domaće ljudi in zoper naše ustavne na- varjal dražjo kuhinsko sol s tem . V f dne pravice?! HHH. Volitve za kupčijsk kranjsko so končane; izvoljei brtnijsk b da to povišanje utegne državni kasi blizo 5 milijonov gold, donesti in da ta viša cena ne zadeva ne živinske, ne fabri ske soli , pa tudi ne so za odbornike kupčij- limito cene, ki kega odseka gospodje: L. Lukman, K. Holzer, A. Krisper, nici. — Tretji ministrov predlog je , jo kuhinska cena ima v Istri in vojaški granaj se davek od bil J. N. Muhleisen, Fr. X. Souvan A. za namestnika gospoda: domaćega, iz sladké pese narejenega cukr a od sedanje Schreyer in A. Dreo. Za odbornike o brtnijsk odseka gospodje: J. Schwentner, V. Rudholzer , I Strzelba. doklade z 20 od sto povikša na 40 od sto. To povikšanje bi naklonilo državni kasi čez milijon gold, več dohodka. za namestnika gospoda: Vollmer in Maly. Za od- Minister je zagovarjal to povikšanje s tem, daje domači bornika fužina rst va je izvoljen g. Potočnik iz Krope. Ako pesni cuker večidel spodrinil cuker iz cukrovega trstja in primerjamo te volitve z onim nasvetom, ki so ga „Novice zglasile, se vidi, da med 13 izvolj je 7 odbornikov po njih nasvetu iz Ljubljane od ker se iz unanjih dežel zato vpeljuje veliko manj moke cukrovega trstja dobiva država veliko manj colnine za njo in mesto ostalih 6 prišli tišti, ki so bili državni dohodki trpijo škodo. Državni zbor je tiho sprejel nam natanjčni številnik druge strani priporočani, ki pa — kakor te predloge, ki jih bojo zato postavljeni odbori vzeli popred glasov kaže bili bi ne bili izvoljeni v svoje posvetovanje in jih potem přinesli celemu zboru v i ako bi ne bilo 138 Tržičanov enoglasno pi v olitev i ki so vsi od prvega do zadnjega ko volili Mi nimamo nič zoper tak „gcschultes Wahlmanôver" y m pretres. Težko, da bo ta ministrov predlog zastran soli ob-veljal, ker kuhinska sol je potrebni živež človeški, in će si revež že sedaj ni mogel soli kupiti, si je bo še manj 96 mogel, če bo dražja; ako se ima že cena solí povikšati, naj je enaka pravica?" se že raje povikša obrtnijska sol, ki jo fabrike potrcbujejo, ali ne slišal, nadaljuje svoj davkovski predio al predsednik, kakor S da bi Toman-a pa živinska sol, ne pa kuhinska za človesko zdravje po- se sliši nezadovoljnost s predsednikovim obnašanjem, ktero ga je celó Slovencom v se raje pa tobak, ki se ga za toliko milijonov po- je res ostré graje vredno bilo, in ki trebna ; noslja in popuha cena tobaka, bi se koristilo državni kasi in tudi zdravju prigodba nas je spet veliko učila, človeškemu. zdravju na škodo; če bi se povikšala neravno ljubeznjiva „Ostd. Post" ostro grajala. Ta mala Po krátkém pomenkovanji je bilo ravno v Presvetlega cesarja pricakujemo 21. dan t. m. iz tej seji po na8vetu Pražak-ovem sklenjeno, naj se Muhl- Benetk nazaj; v drugi polovici prihodnjega im KJ a feld-ova in Giskrova predloga zastran neke prenaredbe sopet potoval v Benetke in se potem s presv. cesarico 00 ki obrtnijske postave izročita dotičncmu odboru v prevdark. se je dobro ozdravila, in celo rodovino vrnil nazûj V seji 13. dne t. m. je minister dnarstva zbornici po 85.000 rekrutov se ima za letošnje loco na slancov izročil osnovo druge nove postave, po kteri se ima brati v našem cesarstvu, in sicer jih ima dati didjna in gruntni inhišni dávek in pa dávek od prislužka (Erwerb) in od dohodkov (Einkommen) povikšati. Minister je prerajtal, da ta povikšani dávek bi donesel državni kasi 18 milijonov in 600.000 gld. novih dohodkov. Da, kar najbolj moremo, jasno svojim bravcom povemo, za koliko zgornja Avstrija 5749 , Štajarsko 2624, Koroško 848 Krajnsko 1222, Tržaško istersko in Goriško 1226 , Lom y v bardija in Benesko 6417, Česko 12.497, Marsko in Slezko 6121, Galicija in Bukovina 13.285, Dalmacija 896, Tirolsko 1132 33.000 pa Ogersko, Hrvaško, Slavonija in Erdelja. Novi soldi nalašč za laško deželo skovani se naši novi naj bi se po nasvetu ministrovem povikšali imenovani davki, jim razložimo to reč tako-le: V tistih deželah našega ce- bojo te dni poslali v Benetke, ravno tolíkšni kot sarstva, kjer sena gruntni davek plačuje za priklado tret- krajcarji ; opis imajo laški: „Moneta spicciola pel regno r dritcljc") več, se bo ta davek od sedanjih 24 od sto Lombardo-Veneto" ; obrobek je zarezljan kakor pri sreber- Jina U povikšal na 28 , v in Hrvaškem od 18% drugih deželah pa in sicer na grskem nem dnarju. na v Erdelji od ll2/3 na 14V6 Ifrvasko. Iz Zagreba 13. sveč. V dauašnjem ve od sto. Pri hišnemu dávku, ki je bil leta 1859 za polo- likem zboru tukajšne županije pod predsedništvom nadžu-vico povikšan, se bo doklada povikšala za dvakrat več. Kdor pana Kukuljeviča je vsled zmanjšanega števila in plačila je, postavimo, leta 1859 plaçai hišnega davka 30 gold., bi županijskih uradnikov in služabnikov, ki ga je deželno po- placal prihodnje 60 gld. Davek od prislužka in od do glavarstvo določilo , sklenjeno bilo Njih Veličanstvu hodkov ima biti povikšan za peti del 9 to je za 20 od prošnjo izročiti, da se deželni zbor kmalo skliče in Kdor je, postavimo, pred letom 1859 plaçai 30 gold, da bi nehalo iztrjevanje davkov po vojakih, kakor je dosedaj. sto. pridobnine ali dohodníne, iu je poznejc z doklado ene pe ťesko. Iz Prage. „Narod. List." in drugi nasi na tinke vred plaçai 36 çjUIU. , bi vprihodnje z doklado dveh rodni časniki si na vso moc prizadevajo prosti narod sva petink plaçai 42 g old., od kuponov državnih obli ? gacij pa bi se namesto dosedanjih 5 od sto vprihoduje je naj se za nobeno ceno ne dajo po medenih besedah bi se preselili v kineško deželo ob reki Amur, malo 7 od sto. Ko je gosp. minister Plener ta predlog riti zapeljati, da kamor ga sleparski agenti celó s pretvezo vabijo , da tudi z obširno besedo razložil, je zbornici poslancov dalje še nadvojvoda Stefan se bo tjč preselil in novo kraljestvo tudi razodel, kako se je za prihodnje čas ministerstvo po- osnoval. godilo z dunajsko veliko banko; minister misli, da še 25 Odersko. Iz Pešta. Iz Dunaja slišimo, da se vlada let mora banka privilegiji imeti bankovce izdajati, ker to ravno sedaj resno posvetuje o sklicu deželnega zbora oger ne crrft da bi vlada izdajala bankovce, pa tudi posa- skega , in da i^esca j u li j a ali a v g u sta bo z deželnimi mesne dežele ne. Veliko pwp ' nalogo je s temi predlogi zbori druzih dežel ob enem tudi deželni zbor ogerski. dobil državni zbor; kako jo bo řešil v vseh zadevah ? bo Salcbursko. 5. in 6. dan t. m. je po več tukajšnih kazal prihodnji čas. Od ene strani je očitno, da država naša gorah padal ru dec sneg; z drobnogledi niso mogli za je v hudi dnarni stiski in da ji je res treba novih dohod- paziti prirnešanega rudečega peska ali prahu. kov zlasti vidi od druge strani pa je ravno tako znano , da davki, Laško. Iz Tur in a 14. Derž. zbor je izgovoril polno gruntni in hišni, so že sedaj veliki ; od ene strani se zaupanje Ratazzi-u, novému prcdsedniku ministerstva. Sicer da je treba hitre pomočí, od druge pa je većina klopi mu pa časniki niso posebno prijazni. Veliko vojvodstvo v drzavnem zboru praznih, ker ni ne Madžarov ne Hr- Badensko priznava lasko kraljestvo. Garibaldi je spet tukaj ; vatov, ne Erdeljcov ne Lahov v državnem zboru nadome- kakor se sliši, bo šel po deželi ogledavat vojaške naprave. štovanih, tedaj sklepi ne bojo izrazi vesoljne Avstrije. Res Prusko. Iz B ero li n a 15. marca. Danes se sliši, da V tej seji je gosp. Cerne postavil so ministri Pato v, Sehweriii in Bernuth kralju odpovědi li sila tezavni stan! vprašanje: kako je to, čeravno je že pol leta preteklo, svojo službo; ni še gotovo, ali jih bo kralj odpustil. kar je gospod ministra pobaral zavoljo vpeljanja sloven Fraiicozko. Iz Pariza. Cedalje več se govori o skega jezika v sodnijah, da še ni odgovora dobil? Ai premembah ministerstva. Sicer je hrup in strah prejšnih kmali ga ustavi predsednik dr. Ilein rekši, da po opravilnem dni spet potihnil; vec zaprtih delavcov so ze izpustili. V redu ni pripušeno pretresavati zastavJjenili vprašanj (inter- državnem zboru se je veliko besedovalo o rimskih zadevah, pelacij). „Bodem pa novo interpelacijo zastavil" odgovori Cerne kakor je dr. Rechbauer storil". „Če hočete to in da svetna papeževa oblast se dá ločiti od duhovne. Grško. Iz A ten. Tudi v Syri, enem najvećih grških ga zavrne predsednik— spiši te jo, ali pa g. ministra trgovskih mest, so se spuntali vojaki. Za vlado in kralja prasajte zunaj mu spet « seže Cerne hoče dalje govoriti, al predsednik je stan težaven. v besedo. Na to se vzdigne dr. T oman in pravi: v N a j slavni zbor sam sklene: ali sine poslanec Černe govoriti ali ne ; že pred 6 mesci je zastavil vprašanje za pravico slovenskega naroda" — — al predsednik tudi dr. Tomana ustavi rekši, da mu ni dovolil govoriti in da ne more Današnjemu listu je priložena 20. póla „povestnice" Kursi na Dunaji 16. inarca. dopustiti, da bi se ravnalo zoper opravilni red. Na to se dr. Rieger in praša predsednika: „čmu da imajo vzdigne 5% metaliki 70 fl. 25 kr. Narodno posojilo 84 Ažijo srebra 35 fl. 35 kr fl. o kr. Cekini 6 fl. 7i '/.2 kr. poslanci pravico , vprašanja zastavljati, če jim minister pol leta odgovora ne dá!" Dr. Toman hoče še govoriti: „Kaj Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. v Natiskar in založnik: JoŽef Blaznik.