Posamezna Številka 10 vinarjev. siev.5. If LM9A v so&olo. 8. Imnonio 1516. LEIO XLiV. == Velja po pošti: = Za celo leto naprej . . K 26'— za en ineseo „ . . „ 2*20 za Nemčijo oololetno . „ 29'— za ostalo inozemstvo . „ 35'— V Ljubljani na dom: Za celo leto naprej . . K 24'— za en masoo „ . . „ 2'— V opravi prejem mesečno „ 1*80 = Sobotna izdaja: = ia celo leto....... za Nemčijo oololetno . „ 9'— za ostalo inozemstvo. „ 12'— ■■ Inserati: ■ Enoatolpna petltvrsta (72 mm Široka ln 3 mm visoka ali nje prostor) za enkrat . . . . po 20 v za dva- ln večkrat . . 15,, pri večiili naročilih primeren popnst po dogovore. - Poslano: - : ■ ' enostolpna petltvrsta po 43 vin. Izhaja vsak dan, izvzomšl nedeljo ln praznike, ob 5. url pop. Redna letna priloga Vozni red- Ksr Uredništvo je v Kopitarjevi oliol štev. 6/111. Rokopisi se ne vračajo; neiranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Upravnlštvo je v Kopitarjevi nliol št 6. — Račun poštne hrantlnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega telelona št. 138. Izpod Svete Gore. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Goriško, jan. 1916. Božič je minil v znamenju božičnih 'drevesc; jaslic nisem videl nikjer kakor prejšnja leta, razen da sem v eni hiši igral vlogo dobrega pastirja ob živih jaslih. XXX Bilo je uprav na sveti večer. Okoli dveh popoldne pride do mene neznan mož, pregnanec iz Sovodenj, s prošnjo, da pogledam k njegovi bolni hčerki-pregnanki za sv. olje. In pogledal sem . . . V hiši, kjer so prej bivali starši najmlajšega slovenskega doktorja, dr. Romana Maori, gospodari sedaj stara Mažarka, ki se razume na kvarte in od njih živi. Njeni podnajemniki so bili sovodenjski pregnanci. Prišel sem, opravil sem brez luči, brez prta, brez križa, brez blagoslovljene vode; pregnanci v sili na take reči niso mislili, tudi jih niso imeli, a Mažarka živi od kvartl Kratek čas ji dela lepo, triletno dekletce slovenske štajerske nezakonske matere, ki čuje na ime »Greti«, nemški seveda, a se piše Lenka Černe . , . Ko bi mogel le to še nedolžno ovčico rešiti iz opisanih razmeri Doslej so bili moji poizkusi zaman, a poizkušali bomo nadalje po končani vojski! Bilo je dobro in prav, da je bil Sovod-ajec mnenja, da bi se hčerka ne mogla obhajati; tako sem ji prinesel le sv. olje, a očeta poslal k sosedom po vse potrebne reči in zvečer prinesel Najsvetejše prav takrat, ko se drugod prižigajo svečice pri jaslicah in na drevescih, in ubogi Urški Devetakovi je bilo tako toplo in prijetno pri srcu, kakor morda nobenemu zdravemu ne pri božičnem bogato obloženem drevescu, imela je jaslice v svojem srcu, nje ustne pa so šepetale: »vsi k Njemu hitimo, saj rad nas ima . . ,, o d -pirajmo vrata Mu svojega sr-c a I« , , , Božično drevo. Vsak oficir je imel na svoji mizici malo, umetno božično drevesce, vsak vojaški oddelek večje ali manje zeleno — živo božično drevo. Videl sem zelo lična umetna drevesca z električno razsvetljavo. Vabili so me na dva kraja. Enim sem se oddolžil s smodkami, a druge sem obiskal iz radovednosti, kako bodo peli mažarsko božičnico. Tretjina je bila Mažarjev, tretjina ogrskih Nemcev, tretjina Slovanov, Rumuna nobenega. Bilo je lepo in zanimivo; razumel ni- sem mnogo a g. praporščak mi je tolmačil nemško vsebino posamnih pesem. Melodije pa naj se gredo skrit pred našimi slovenskimi, ki tudi Mažarom zelo, zelo ugajajo! . . . G, praporščak je menil, da je v goriški okolici ohranjen še pristno-slovenski tip, lepi, živahni ljudje, kojih patriotično vedenje tu v fronti občuduje ves častniški zbori Zaupal mi je, da dobi Gorica na predlog vojaške oblasti tudi slovenske ulične napise . . . Izročil mi je steklenico: »Szamorodni Tokay« za božični dar, ki me ni razveselila toliko radi izborne kapljice, naš piko-lit, kolikor radi prekrasne praizvirne slovenske besede: »samorodni!«, to je pristni aH lastni pridelek! Jaz sem mu podaril dr. Pečnikovo nemško-slovensko slovnico! — Bog daj srečo! Sicer pa na praznike nisem bil nič kaj dobre volje, nekaj radi tritedenske megle, deževja in dokolenskega blata, nekaj pa, ker drugih nisem mogel osrečiti, da-si so sc z veliko nado obrnili do mene »četrt-nega škofa* za čas vojske! — Moje škofovske pravice. Precej dolg je izkaz pravic dekanov v naši nadškofiji za dobo vojske in vendar je nepopolen . . . Prejmem zelo ljubeznjivo pismo s prošnjo, naj gospoda oprostim od brevirja, ker mu je nemogoče moliti duhovske uradne molitve. Zvečer ne ve, kje se ga glava drži; zjutraj mu manjka spanja; čez dan pa leta od enega konca duhovnije do drugega kakor pes, med špalirjem raznih kolon in tre-nov v dokolenskem blatu, doma na razpolago najmanjšo in najslabšo sobico . . . Pogledam izkaz svojih točasnih pravic, a o oblasti oprostiti brevirja ni duha ni sluha , . . Pride drugi še ljubeznjivejši gospod in zaprosi dovoljenja, da bi bral sv. mašo na prostem. Zopet prebiram izkaz škofovskih pravic, a o predmetni zadevi nič: n e morem! — Tretji bi rad pomagal spovedovati, a je iz sosednje škofije, precej daleč od meje in prosi jurisdikcije. »Ne more m,« mu odgovorim. Nisem pooblaščen. »Kaj pa pišete, da ste mali škofje, ko pa nimate niti te pravice?« Gospod, bili ste manj dobro poučeni! Mi smo pooblaščeni v prvi vrsti za vojaške zakonske zadeve, a generalni vikarji nismo! Naši Nemci so po veri rimokatoliki in nekaj protestantov. Zahotelo se jim je po božični službi božji v katoliški cerkvi. Glede katolikov LISTEK. t Fran PovSe. Grem k Bogu skozi smrtni mrak kot zvest vojak, kot poštenjak. Valentin v Faustu I. Sredi dela je padel. V torek popoldne je še pisal v našem listu slovenskemu ljudstvu, še isti večer smo mu pisali — v smrt zasnulemu — tožnega srca mi spominsko besedo. Pod člankom, ki je v njem v važni reči svojega bogatega znanja, svoje dolgoletne izkušnje sadove podal v torek naši javnosti, stoji njegovo ime; v sredo pa je stalo črno obrobljeno članku na čelu. Delo in smrt si ne moreta biti tesnejše zvezana; zadnja minuta njegovega življenja je bila izrabljena v težki javni službi. Zato pa recimo takoj uvodoma: Takih neutrudljivih delavcev v našem javnem življenju, kakršen je v torek zatisnil za ta svet oči, kakršen je bil Fr. Povše, nima kaj naša domovina. In sicer, odkar je vstopil v javnost, takorekoč vsak dan neutrudljivejši. Leta so mu bežala preko glave, šel je na šestdeseto, prišel sedemdesetemu vštric, pridnost njegova je pa ostala nepremagana, nepremagljiv. Bolj nego najpridnejši, najboljši šolar skrbi za svojo nalogo, je skrbel za vse, prav vse, kar mu je naložila javna služba: poslanska poročila, nebroj sej, časnikarsko delo, nešteta posredovanja, Ta čudovita vestnost je njegovi osebnosti dajala poseben nežno mladosten, ljubeznivo detinski značaj. In kar je ta sijaj še povečalo: novo delo, novo nalogo je sprejemal z veseljem, z navdušenjem. Čim več, tem rajše! Ni bilo malo, kar sta nosili njegovi rameni. Vodil je že nekaj let sem veliki zavod — ljudsko posojilnico — in doživela je bila ravno pod njegovim predsedstvom težke, hude čase; predsedoval je že celo vrsto let kmetijski družbi, — tudi pri nji je imel v minulih letih trdo breme; kmetijski svet, železniški svet, krmilni svet, zavod za promet z žitom —vse to je zahtevalo brez števila sej, potov, voženj. Tudi zdaj, ko ni deželno in državnozborskih sej, mu je to dalo polno dela. In Povšeta, če ni bil resno bolan, ni nikoli manjkalo, kamor so ga klicali. Nikoli! Pri obeh posvetih državnozborskih poslancev izza zadnjega časa je bil navzoč rajni Povše, v zgled vestnosti vsem tovarišem, ki so prišli in tistim, katerih ni bilo. Ne samo navzoč, nego modro sodelaven! Skrben za vse! Svoji družini najboljši soprog in oče. Ves čas, kar ga mu ni vzelo javno delo, je porabil za svojo družino. Kavarna in gostilna ga takorekoč ni poznala. Zjutraj v cerkev, potlej v kmetijsko družbo, v Ljudsko posojilnico, k raznim sejam in potem domu. Bali smo se zanj, ko mu je umrla ljubljena žena. Ljubezen do dela mu je premagala žalost. Sin, troje velikih hčera, dva zeta, lepa kita vnukov in vnučic plače ob njegovi rakvi. Zaslužil si je njihove hvaležne solze, ki naj jim teko v za- je bila stvar takoj v redu in določen dan, ura in spored ... Pa tudi luterani so zaprosili katoliško cerkev v svrho evangelj-ske službe: za »Andacht!« Ampak tukaj je bilo treba biti opreznim. Principa ne izdati a žaliti tudi ne tako izbornili braniteljev naše ožje domovine. Odgovoril sem jim, da v naši nadškofiji doslej ni bilo predbež-nega slučaja, da nimam pravice, da pa nič ne brani nekatoliškim vojakom udeležiti se katoliške službe božje. No, bili so zadovoljni z mojim predlogom in so poslušali lepe katoliške nemške božične pesmi svojih tovarišev v rimokatoliški cerkvi! Zdaj pa še malo bojne kronike. Bojna kronika. Izvedeli smo, da je ob decemberskem obstreljevanju trpela tudi Vrtojba in Bilje. V D. Vrtojbi je bilo poškodovanih več hiš in tudi več človeških žrtev je bilo. V G, Vrtojbi je granata skoro porušila hišo sladoledarja Černeta pa Možeta in mu ubila 15 letnega sina Jožefa. Granata je bila bržkone namenjena cerkvi sv. Jožefa, ki stoji poleg. Pri nas gori od danes naprej petrolej za večno luč! Je vojska. Bog gleda na dobro voljo! — Tudi Biljenska kuratna cerkev je bila poškodovana po sovražnem strelu. Streha nad svetiščem je bila zrušena, kasneje za silo popravljena, da so vojaki mogli obhajati v Biljah polnočnico. a sedaj jo je burja ponovno odkrila . . . Gospod kurat je zelo modro uganil in ukazal poškodbe fotografirati ter jih sedaj na razglednicah poočituje, za koje se i vojaki in domačini kar trgajo. Prebitek je določen za popravo svetišča in velikega oltarja. Skupiček znaša že nad 1000 K. Bog blagoslovi! Čestitamo, XXX Danes, dne 4. decembra, naši izredno streljajo. Italijani se izjemno klavrno oglašajo. Dan je jasen a topel! Rekel je nekdo: jasnih dni in jasnih noči, reši nas, Gospod! Jaz pa pravim: Bog nam daj zdaj pozimi več mraza in več jasnih dni in jasnih noči, Italijanskih baterij se ne bojimo — da ne bo prenesena zima v marc in april, kar bi bilo za našega kmeta nova in še hujša vojska, izgubljena vojska! — Bog in Marija z nami! Vaš dr. Marijan. Bol in Novo lelo m uojfšcu. (Izvirna poročila »Slovencu«.) Prejeli smo naslednje vojnopoštne božične in novoletne dopise: Sv. večer naših planincev. Tudi mi planinci smo obhajali sv. večer — na visoki planini, v zasneženem smrekovem gozdu. Na oddih smo bili prišli semkaj pred tedni s težavne gorske postojanke. Sv. večer se vtisne človeku v otroški dobi tako globoko v srce, da ne zamre spomin nanj niti v dolgi in kruti vojni, ko bojevnikovo srce otrdi za marsikaj drugega. Težko smo 24. decembra pričakovali večera — sv. večera. Cel dan smo brzeli okrog ko mravlje in donašali v svoja taborišča srce razveseljujoče božične darove. Večinoma smo prejeli nove o-bleke, božična pošta nam je prinesla pestre razglednice s srčnimi voščili, zavoje in zavojčke; prejeli smo splošne vojaške božične darove. V imenu vojakov: prisrčna hvala vsem, ki so se nas velikodušno spomnili! Ko bi videli, kako so se od naporov upadli obrazi razžareli, ustnice smehljaje in oči blestele! Lepo osnaženi in umiti smo nastopili k povelju. Divizijski poveljnik izreče hvalo naši marljivosti, želi železne vstrajnosti k težkim nalogam, ki nas še čakajo do blaženega miru. Gotovo bi letos že doma praznovali te svete praznike, da nam ni za-vratni sovražnik prekrižal računov in nas priklenil na ledene vrhove — naše branike. Tudi letos še tedaj praznujemo sv. noč s puško v roki. Naš ljubljeni vodja, presvitli nadvojvoda Evgen, je za Božič prevelikodušno obdaroval celo svojo armado — od najvišjega častnika pa do zadnjega moža, Častniki so prejeli lep prstan z vrezano začetnico E s krono, vojaki pa nadvojvodovo sliko z lastnoročno zahvalo, božičnim pozdravom in podpisom. Ganjeni smo bili ir ponosni! Z visokega neba se je spustila na razburkano zemljo sveta božična noč, po smrekah je zablestel sneg in vojak na straži je uprl oči v svetonočne zvezde ... Zdelo se nam je, da gremo k polnoč-niči, ko smo v dolgi vrsti stopali v prostorno zavetje, nocoj razkošno razsvetljeno. Na sredi bajno božično drevo. Vsak kotiček je zaseden — tišina nastane. Kak or duhovnik, ki oznanja vernikom rojstvo božje, tako nam je govoril ljubljeni poveljnik. Ob njegovih besedah je trepetalo vojakovo srce božičnega veselja in se topilo ganotja v blesku božičnega drevesca. Voščil nam je končna vesele božične praznike in bojno srečo in nas pozval k udanostni izjavi do sivega vladarja. Trikratni mogočni Slava! se je razlegal v mirno noč. vesti, da ž njimi vred žaluje za njim cela domovina in mnogo drugih izven nje, ki so ga poznali. Očka Povše, — tako so mu govorili njegovi tovariši — ni bil oče le svoji družini, nego neštetim drugim. Vseh vrst, vseh slojev, tudi vseh strank so se obračali z raznimi prošnjami nanj; težkega srca je marsikdo romal v njegovo skromno hišico v Komenskega ulici; potolažen je odhajal. Storil je za vsa-koga, kar je mogel, in sicer takoj. Če je zadostovalo pismo, je pisal, če je bilo treba osebnega posredovanja, je šel bodi po Ljubljani, bodi v Trst, Gradec, na Dunaj. Kar je obljubil je držal. Posredoval je s srcem; zamišljen v razmere svojega varo-kega, je ž njim vred sočustvoval, delal zanj, kakor zase, veselil se ž njim ugodnega uspeha, žaloval, če ni šlo. Kmečki sin, po poklicu kmetijski strokovnjak, kmečki zastopnik v zakonodajnih zborih, — agrarcc po svojem jedru in bistvu, je imel vendar v vseh slojih udanih src, hvaležnih spoštovalcev. Uradnik in delavec sta v njem našla neštetokrat požrtvovalnega prijatelja. Ljubezniv, mehak, poln srca povsod — na govorniškem odru, kjer mu je mladeniški ogenj ožarjal sivo glavo, v prijateljskem občevavju, doma, v raznih uradih, ki jih je opravljal. Pa mož učenja in napredka! Za svoje delo ni le mislil, nego tudi vedno študiral. N' n- ' in nazaj se je najrajše vozil sam; čitel načrte, poročila in knjige jegovih del. Zato ni čuda, da je .! r>u stroki kot stroko,vnjak prve vrste. Spoštljivo so ga sprejemali v poljedelskem ministrstvu; sredi kmečkih zastopnikov se je vedno z največjim priznanjem imenovalo njegovo ime; tudi ob časih, ko so bili hudi boji med nami in Nemci, so ga sprejemali vedno kot svojega voditelja in mu izročali najvažnejša poročila in vodstvo kmetijskih ali za kmetijstvo važnih odsekov in korporacij. Prepričani smo, da bo novica o njegovi smrti razžalostila politično zavedne kmete in njihove zastopnike po celi naši državi. Povšetova stroka je bila prostrana. Ni bil domač le v vprašanjih kmetijske tehnike in politike — sipal je v tem oziru z dejstvi in statističnimi podatki —, nego tudi v davčnih in carinskih. Pri predzadnji davčni reformi, ko je šlo za uvedbo dohodninskega davka, je sila uspešno posegel vmes in zaslug, ki si jih je takrat pridobil za kmečki stan, mu ta nikoli pozabiti ne sme; ravno tako glede na carino. Pameten, previden, ki vpošteva vse in gre za ciljem, ki je dosegljiv, je ubral pot, na kateri je bilo mogoče združiti razne nasprotne smeri, je v polni meri zaslužil 1. 1906/7. častni naslov komerčnega svetnika. Ne samo to, vsa odlikovanja, ki so ležala na blazini pred njegovim mrtvaškim odrom, so bila zaslužena, trdo zaslužena. Zvest cesarju in državi, zvest narodu! Še o tem besedico. Mladi kmetijski učitelj in kasneje ravnatelj kmetijske šol v Gorici je oral s krepko roko ledino na narodnem polju v Gorici in na Primorskem sploh. Neustrašeno je branil slovenske pravice ob Nato se je oglasila pesem »Sveta noč, blažena noč«, ki je vsem segla v dno srca ter se je marsikomu orosilo oko. Nismo se mogli posloviti od lepega drevesa. Tedaj pa nas izvabi na prosto cesarska pesem, ki jo je svirala godba. Lahko si mislite, kako je vplivalo v sveti noči na visoki planini. Iz tisočerih grl so se ori-le navdušene salve »Ura!« in odmevale od gorskih velikanov. Na treh vrhovih so klic ponovili vojaki v postojankah. Daleč naokrog so valovili odmevi navdušenih vojaških glasov. Zahvala kranjski šolski mladini. Podpisani sanitejci I. stotnije lovskega bataljona se najprisrčnejše zahvaljujemo sem malim pošiljateljem božičnih daril na Kranjskem, pa tudi vsem, ki so kaj k temu pripomogli. Zelo nas je razveselilo, da se as vojakov tako živo spominjate in da ste nam zraven poslali tudi lepe božične čestitke. Nekateri so dobili zraven naslove in so se lahko pismeno zahvalili. Mi pa, ki ne vemo prav, kdo nam je poslal, a se vendar čutimo dolžne, da se zahvalimo, izrekamo tukaj javno zahvalo. Ker so ta darilca zbrale in nam poslale nedolžne šo-larice, se nam zdi primerno, da se jih spomnimo tudi ravno danes, na god nedolžnih otročičev. Želimo vam zdravo, srečno in veselo novo leto in vam čestitamo s temi Je besedami: »Nedolžnost, ponižnost in žlahtno srce je boljše bogastvo ko zlate gore!« — Matija Lušin, sanit. četovodja; Simon Kitek, J. Raspet, Mart. Pukšič, N. Kotnik, Fr. Trtinjak, Vinko Košiček, K. Staube in Iv. Zgaga. Kompanija se zahvaljuje. Naš skrbni oče, tako smemo imenovati flašega gosp. nadporočnika, je moral za par dni v Ljubljano. Pa tudi tam ni pozabil na svoje tu v hribih, saj on sam najbolje ve, kaj se pravi stati na straži za domovino na strašnih strminah v ledu in snegu, vetru in dežju. Med ljubljanskimi damami in gospodi je zbral vsoto denarja in nam preskrbel božično veselje z najrazličnejšimi darili; vsi do zadnjega smo bili obdarovani, Vsa naša hvala blagim ljubljanskim darovalcem in oficirjem za njihov trud in skrb! Za moštvo stotnije: Janko Pogačar, desetnik, Anton Golob, desetnik. S tirolskih gora. Iz strelskega jarka na visokih tirolskih gorah naznanjamo, kako smo obhajali Božič. Vsak izmed nas je dobil kot božično darilo čokolado, bonbone, sir, sardine in pa svalčice in smotke. Treba pa vedeti, da je dobava na naše postojanke zelo težavna, ker se nahajamo mnogo višje, nego je naš Triglav. Preskrbeli smo si tudi božično drevo, čeravno je bilo treba iti čez pet ur daleč ponj. Zakaj tu je samo skalovje, rastline nobene, le tu pa tam kako bodi-čevje. Božično drevo nam je okrasil sam naš g. nadporočnik. Krog polnoči smo na-žgali svečice, nato pa zapeli veselo domačo božično pesem. Tako smo obhajali sveti večer, daleč od doma, par sto korakov pred sovražnikom. Vsem Slovencem in Slovenkam želimo srečnejše in boljše novo leto 1916. in jim pošiljamo iskrene pozdrave! Četovodja Ivan Gossl, Fran Simončič iz Trebelnega, Adolf Sbil iz Mokronoga, Fran Janeitč, Višnja gora, Fran Dimnik, Dobrunje, Fran Rihar, Brdo pri Ljubljani, Ivan Krže, Vič pri Ljubljani, Anton Mrak, Sv. Mihael pri času, ko so cvetele rožice možem slovenskega prepričanja še manj, nego danes. Do zadnjega diha je ostal temu duhu zvest. Težke skrbi so ga mučile v sedanjem bojnem viharju za Avstrijo in za slovenski narod, ter njegovo bodočnost. Po pravici sodimo, da so mu te skrbi tako razjedale srce, da je prekmalu nanagloma nehalo biti. Na koncu še eno: Povše je bil odkrit katoličan v mišljenju, besedi in dejanju. Nisi ga videl le na odru katoliških shodov — predsednika, govornika, nego ob vsakem času tudi v cerkvi, pa pri izpovednici in obhajilni mizi. Papež ga je počastil s svetinjo »Za, papeža in Cerkev« in mu priznal njegove zasluge za sveto božjo reč; Bog pa, tako upamo in prosimo — ga milostno proslavi na onem svetu. Smrt kosi letos s posebno silo. Mladeniči in možje padajo kot klasje pod snopom na bojnem polju. Tudi Povše je padel kot vojak. Tako potrebno, kakor je krvavo delo v strelskih jarkih, je potrebno tudi delo za uspešno obdelovanje zemlje, za redno gospodarstvo doma, za preživljanje vojaštva in ljudstva. Pri tem delu je bil Povše med prvimi v naši domovini. Zdaj ga ni več! Grob je zaprt, domača zemlja se je zgrnila nad njegovimi pozemskimi ostanki. Danes nam kliče in še v daljnji bodočnosti nam bo klical: Delavcev, vestnih, pridnih, neutrudljivih kakor je bil Povše je treba domovini in narodu. Dajmo, vzgojimo jih iz sebe in drugih! To bo najlepši spomin na moža, ki je odšel ... k Bogu skozi smrtni mrak kot zvest vojak, kot poštenjak. Dr. K. Gorici, Rudolf Bole, Pevma pri Gorici, Jožef Adrian, Tržič. Fantje, le veseli bodite! Četovodja F. K. piše: Božični večer, na bojišču, 1915. Zamišljenega me vzdrami nagovor našega gospoda stotnijskega poveljnika, ki nam vošči vesele božične praznike in obenem srečno novo leto. Ogledam se in zares opazim prekrasno božično drevesce, vse v svečah, čeprav nam v tem času niso na razpolago. Slišijo se klici: živio! in ura! naših vrlih branilcev drage domovine. Nato nastane molk in vsak izmed nas se v duhu preseli med svoje drage... Kaj so čutila naša srca, ve le Bog. Naš gospod kadet je žalibog obolel, zato je izročil meni kot svojemu namestniku listek, na katerem tako-le čestita svojemu vodu: »Fantjel Želim Vam vsem vesele božične praznike! Le veseli bodite! Letos imamo upanje, in sicer opravičeno upanje, ki ga lani nismo imeli, da bomo praznovali drugi Božič v krogu naših dragih.« Bog daj! Sveti večer naših pionirjev v Volinjn. V Volinju nas je več slovenskih pionirjev, ki imamo največ pri mostovih opraviti. Sedaj smo nekoliko oddaljeni od pozicije. Zato nam sovražnik ne moti nocoj predavnih ljubih spominov. Sveti večer smo obhajali tako-le: Ko smo pozno zvečer prišli v svoje stanovanje — majhen hlev, smo napravili na steni malo polico in nanjo postavili razglednico z Jezusovim rojstvom. Nato smo prižgali še par svečk in z veseljem smo gledali na Odrešenika sveta. Seveda tudi moliti nismo pozabili in nazadnje smo zapeli par domačih božičnih pesmic. Ko smo še popili malo vina, ki smo ga bili dobili, smo utihnili in se zamislili, trotovo je imel vsak svoje misli pri starših, zenj m otrocih, bratih in sestrah. Spominjali smo se tudi padlih tovarišev in junakov na italijanski meji, ki branijo naše na)ljubse kraje. Naj jih z božjo pomočjo obvarujejo do konca, to je naša velika zelja. — A. Perhaj. Na sveti večer. Pešec Anton Kastelic, kmečki fant, član Marijine družbe Na Selih pri Šum-bregu, piše gdč. M. A.: t-l - Sveti, večer, na bojišču. liha noc. Vsa priroda, se zdi, kakor da počiva m se ne upa motiti veličastnega miru Siva megla je s svojim plaščem nastopila po vseh nižinah, kot bi hotela vso naravo pokriti s svojim plaščem, boječ se, da bi kaj ne zmotilo svečane tihote. Le potoček, ki je prihitel iz visokih sKalin, žubori in Šumi kot po navadi ter hiti svojo pot dalje in dalje, ne meneč se za ^j1 ki v,ada °krog njega, dokler se slednjič ne izgubi v morju daljine. Sveti večer je. Da, na sveti večer Ti pisem te vrstice. Pri svitu sveče. Ni mi dano poslušati slovesnosti in uživati sveh prijetnosti, ki sem jih bil vajen v mladosti, fred sabo zrem božično drevesce. Ob pogledu na ta mali spomin mi stopijo pred oči vsi moji pretekli sveti večeri, toda temu enakega ni še v moji kroniki. Zato so tudi ta lup pohitele moje misli med visokimi planinami tje v domači kraj. Pomudile so se pod domačim krovom pri starših. Mimogrede so se ustavile v domači cerkvi pri Pomočnici, potem pa brez zamude pohitele k Tebi. Hotele so Ti razodeti vso tugo mojega srca, a jim je upadel pogum. lak je letos moj sveti večer. Upam, da bo vsaj drugo leto boljši in da pripluje colmc mojega življenja v pristan, samo če ga prej razburkano morje ne trešči v brez-dno smrti. Stotisoč srčnih pozdravov' — I one. Ob novem letu. Rusko bojišče, 26. dec. 1915. V kratkem izgine v prošlost strašno m grozno, a obenem slavno leto 1915. Brez števila vidnih, pa še več nevidnih ran se je vsekalo to leto, vihral je vihar gorja in nadčloveškega trpljenja, reke solz so se prelite--- _ vse se je prestalo. Kljub velikim preizkušnjam, ki smo jih prestali, pa je naš korak na pragu novega leta od-ocnejši m lažji nego kdaj prej, trdnejše kakor kdaj živi v nas zavest, da je Bog z nami! Ako pa je On z nami, koga naj se bojimo? Naj le pride sovragov kakor listja in trave — z vsemi bomo opravili. S posebnim ponosom in občudovanjem gleda cela severna armada na naše ob-soske junake, ki tako verno branijo našo domovino, Z njimi si želimo deliti slavo in uspehe, pa tudi žrtve in napore. Naša vroča prošnja je, da bi bil tudi v novem letu Bog z njimi in sreča junaška! Novo leto je pred nami, kakor zaprta knjiga. Krvi je toliko prelite, da je bojišča skoro ne morejo več popiti. Naj vzklije iz s krvjo namočene zemlje cvetka miru, cvetka novega življenja! S tem sklepam, Želeč znancem in prijateljem in vsem vojakom srečno in veselo novo letol — Fr. Humar. □□□nnmrniT! : »aro m »Slovenca. • .»i »t. nr-rnnTTLTT-* Sveli dflD do W\m med strašnimi sne Mi plazi. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Sin piše svoji materi: Draga mama! Kakor sem Vam zadnjič obljubil, Vam hočem na kratko poročati, kako sem obhajal sv. večer. Imeli smo božično drevesce ter bili vsak nekoliko obdarovani; jaz sem dobil žlico, 4 cigarete, notes, nož in 5 piškotov. Tudi gramofon, ki ga nam je za ta večer posodil naš stotnik, je zaigral ono lepo >-sveto noč«. Ta večer sem bil strašno žalosten, spomnil sem se na dom, kako je bilo druga leta, spomnil sem se na jaslice in zdelo se mi je, da sem najbolj zapuščena duša na svetu. Na sv. dan sem imel službo. Podnevu nas je Italijana pozdravljal z artiljerijo; ni se mu zdel ta dan toliko svet, da bi miroval. Okoli 10, ure ponoči pa je zdivjala narava. Plazovi so tulili m divjali v dolino. Draga mama! to je bila noč, ki jo ne bom pozabil nikoli več; to je bila noč smrtnega strahu. Ko je pribučal prvi plaz, sem zaslišal vpitje na pomoč! Hotel sem hiteti na pomoč, pa kot v službi nisem smel. Šli smo klicat druge, ti so hiteli na pomoč. Pa o Bog! Že drvi drugi plaz ter zasuje še rešitelje. Zopet se čuje vpitje: Zopet hite drugi na pomoč, in posreči se jim, da jih z ve-iko težavo odkopljejo. Vendar jih je nekaj zasulo, in milo je bilo videti, kako so gLda" nos,i!,i ranjence in tudi nekaj mrtvih Tudi približno 10 metrov od mene je prišel plaz, da celo nad man0 se je že valit, pa hvala Bogu, ustavil se je predno je prašel do naše straže. Na misel mi je prišlo, da ravno takrat, ko je plaz lezel proti nam, si Ti, draga mama, molila zame. Jaz sem popolnoma prepričan, da nas je Bog varoval vsled Tvoje molitve, kajti ko so grmeh plazovi levo in desno in jih je več zasulo, se nam ni ničesar zgodilo. Torej prosim Vas! Molite še nadalje, pa tudi za one, ki nimajo matere, ki nimajo nobenega, da bi molil zanje. Zdrav sem še, hvala Bogu. Še enkrat voscim vsem, posebno pa Tebi, draga mama, veselo novo leto. Adolf. Zadnja oienziva naše mornarice v jadraosKem morju. Pod tem naslovom priobčuje znani strokovnjak na pomorskem polju Maks Schloss v dunajskem »Fremdenblattu« sledeč zelo poučen članek. Glasi se: »Potem, ko se je posrečilo križarki »Novari« in brodovju torpednih rušilcev napasti transport materijala pri sv, Ivanu Meduvanskem dne 5, decembra, potopiti vsaj pet velikih in veliko število malih jadrnic, uničiti vrhu tega celo francosKi podmorski čoln »Fresnel«, katero delo je krasno izvršil naš topedni rušilec »Waras-diner«, in končno ujeti oboroženo jadrnico skupno s posadko in orožjem, je to vznemirilo ves Jadran, Kljub vsemu temu je podvzela naša mornarica, navdahnjena z duhom izvrstne ofenzive, že 7. decembra z večjimi silami napad pri Draču, da se boljše informira o tem, kaj dela in kje se nahaja laško brodovje. Po vesteh, ki so še preje dospele, se je moglo pričakovati, da pride do boja s sovražnikom, ali se upi naše mornarice topot niso izpolnili. Laška eskadra je prišla veliko prepozno pred Drač, potem ko so se naše ladje že pred več urami oddaljile in potopile vse tamoš-nje trgovske ladje. Nato je vodstvo laških pomorskih sil zbralo v Brindiziju vse svoje sile, ki so mu bile na razpolago, a pridružile so se jim tudi nekatere francoske in angleške enote. Laška vojna uprava je morala, pa naj se zgodi kar hoče, preskrbeti ostankom srbske vojske orožja, streliva, hrane in obleke, a razen tega je šla Italija tudi za tem, da obvaruje Valono in ozemlje izza nje pred vsemi grškimi aspiracijami. Predpogoj je bil brezpogojno gospodstvo nad Otrant-sko ožino. Premoč laške sile naj bi zastra-šila sovražnika, da ne prične z nobeno akcijo južno od Jadranskega morja. To se razume, nekaj časa smo morali pustiti sovražnika, naj dela kar hoče in da opusti vsako bojazen, da bo potem pozneje z našim nenadnim prihodom bolj osupel in prestrašen. Šele 29. decembra je opustilo naše brodovje svoje prostovoljno mirovanje. Naša mala križarka »Helgoland« se pojavi s petimi torpednimi rušUci v dra-ški luki, v kateri je s topovi uničila francoski podmorski čoln »Monge«, ki je ležal najbrže na morski gladini v luki, da jo brani, ker je ta luka ena izmed najbolj važnih za laška podjetja. Da se zavarujejo pred napadi naših bojnih ladij, niso zaprli sovražniki draške luke samo z minami, ampik so postavili na obali tudi provizorične baterije, a na čast našim sovražnikom se mora priznati, da so storili vse, samo da se zavarujejo. To nijhovo zavarovanje je deloma tudi odgovarjalo svoji nalogi, »Helgoland« je sicer v kratkem času prisilil s svojimi topovi baterije na suhem, da so umolknile, ali so veled min padi« na naši strani dve žrtvi. Torpedni rušilec »Lika« se je popolnoma potopil, dočim je bil torpedni rušilec »Triglav« tako težko poškodovan, da ga nismo mogli pripeljati v oporiščno luko, ampak smo ga morali spotoma Rotopiti. Redko-kedaj se dogodi, da postanejo torpedni ru-šilci žrtve min, ker so te navadno tako globoko izpod morske površine, da ne morejo škodovati manjšim ladjam, katere ne segajo globoko izpod morske površine, da bi mogle povzročiti eksplozijo min. Že dalj časa, namreč od 16. avgusta, katerega dne se je potopil naš podmorski čoln »III,« pred Tarentom, je bila naša mornarica obvarovana vsakih izgub, a mi si sploh moremo čestitati, da razen male križarice »Zente« in dveh podmorskih čok nov nismo do takrat izgubili nič več kakor samo dva toipedna rušilca, a to je gotovo malo, če primerjamo te izgube z veliko večjimi izgubami naših sovražnikov. Na drugi strani moramo pomisliti tudi na to, da je nemogoče iti za večjimi uspehi, ne da bi postavili v nevarnost tudi lastne sile. Moramo biti pripravljeni tudi na žrtve. Vodstvo naše mornarice sicer izgubo teh dveh rušilcev obžaluje, ali vendar se mora poudariti, da je bila ta žrtev popolnoma upravičena, ker se je dosegel strate-gičen cilj cele ekspedicije. Posebne važnosti je tudi to dejstvo, da so naše ladje zopet uničile francoski podmorski čoln, iz česar se more sklepati, da je varstvo južnega Jadranskega morja izročeno francoskim in angleškim silam, dočim ni ne duha ne sluha o laškem brodovju, To je že četrti francoski podmorski čoln, ki je bil uničen na Jadranskem morju tekom te vojne; okoli Božiča leta 1914. sta bila uničena francoska podmorska čolna »Curie« in »Bernouille«; 5. decembra 1915 »Fresnel«, a sedaj prihaja na vrsto »Monge«, ki se prišteva k starejšim ladjam, ima nad vodo 398 ton, a pod vodo 550 ton. Hitrost tega podmorskega čolna je znašala nad vodo 12, pod vodo 7.5 milj, a torpednih cevi je irnel 7. Ravno tako in posebno hvalevredno za laške podmorske čolne in njihovo junaštvo je, ker naše ladje zadenejo samo na francoske podmorske čolne. Od tu zajemamo trdno zaupanje, da bo naše brodovje, ki se je vedno odlikovalo s svojo ofenzivo, znalo tudi v bodoče varovati Jadransko morje pred sovražnikom in odbijati kletega sovražnika od naših obal. Sleviia in številke iz svelovns Sedanja vojna se po vsej pravici imenuje svetovna vojna; to nam kažo.jo naslednja števila in številke: Dosedaj v vojno zapletene države merijo s svojimi kolonijami 74,764.308 km' površine, na kateri živi 1.005,893.017 ljudi. Razen tega treba prišteti vojnemu ozemlju še Grčijo z 20.000 knr površine in približno 11 milijoni duš ter Albanijo z 28.000 knr in 850.000 prebivalci. Od okroglo 10 milijonov km5 evropske površine s 452 milijoni prebivalstva je v vojni udeleženih okroglo 8 milijonov km* in 400 milijonov ljudi. Neposredno po vojnih dogodkih in grozotah prizadeto ozemlje obsega približno 700.000 km5, torej več nego cela Av-stro-Ogrska, ki je druga največja država v %ropi. Samo po osrednjih velesilah in njihovih zaveznikih zasedeno ozemlje meri nad 450.000 km-, in sicer: v Belgiji okroglo 29.400, na Francoskem 20.600, na Ruskem Poljskem 127.320 in v Srbiji 87.358 km'-; v Črnigori imajo zavezniške armade zasedenega približno 4000, v Albaniji 6000 km2 ozemlja; razen tega je v rokah zavez-« nikov 180.000 km' kurskega in zapadno-ruskega ozemlja. Izguba naših sovražnikov na prebivalstvu — 30 milijonov duš — v primeri s tem, kar jim še ostane — 850 milijonov duš — seveda ni prevelika, saj imamo mi s svojimi zavezniki le 157 milijonov prebivalstva; toda tako ugodna za nasprotnike je videti stvar samo po številkah, v resnici je pa tudi ta izguba zanje zelo občutna, ker gre izključno za evropska ozemlja in gospodarsko in vojaško najvažnejše dele dednih dežela naših sovražnikov. Ogromnemu obsegu vojnega ozemlja odgovarja tudi razsežnost front. Skupna dolžina front na evropskih bojiščih: na vzhodu in zapadu, na jugozapadu in jugovzhodu ter na Galipoliju utegne presegati 3000 km. Samo posebi se razume, da treba za brambo na tako ogromni fronti tudi primernega števila vojakov. Te številke bi bile posebno zanimive, toda danes je mogoče podati le približno cenitev, dočim se bodo natančne številke zvedele šele po vojski. Računimo, da je od evropskega prebivalstva samo 10 odstotkov neposrednih vojnih udeležencev, tedaj dobimo ogromno število 40 milijonov oboroženih mož samo v Evropi; od teh utegne stati na frontah približno 15 milijonov. V resnici pa število v vojno službovanje poklicanih mož, ako prištejemo še vojne dajatve, znatno presega naveden^ številko. Sicer pa pridemo do te številke tudi na ta način, če upoštevanjo, da je znašalo mirovno SL & SEUVENEC, 8. JaHBrtla m Strto S. stanje sedanjih vojujočih se armad okroglo pet milijonov mož in pomnožimo to število z vpoklici vseh rezerv in vseh črnovojni-kov od 17. do 50. leta in ponekod še čez. Ob takih velikanskih vojnih silah so zavzele tudi posamezne bitke obseg, kakršnega ne pozna zgodovina. Vršile so se bitke, v katerih so si stali v boju nasproti milijoni vojakov; tako karpatska bitka, katere se je udeleževalo gotovo 2 do 3 milijone borcev, potem ofenzivne bitke zaveznikov proti celokupni ruski vojski, začetne bitke na zapadu, kakor tudi zadnja ofenziva naših nasprotnikov ondukaj, v kateri je na nasprotni strani nastopalo 93 divizij s 5000 topovi, torej nad poldrugi milijon mož. Tem ogromnim številkam primerne so tudi izgube. Na prvem mestu stoje izgube ruske armade v naši majski ofenzivi in na-daljnih bitkah. Samo na ujetnikih so izgubili Rusi 1,200.000 mož, potem 2684 topov in 2531 strojnih pušk. K temu treba prišteti še krvne izgube, tako da je utegnila Rusija v tem boju izgubiti dva milijona vojakov. Najtežje izgube tekom ene same bitke so imeli Rusi v pozimski bitki v Ma-zurih (7. — 15. februarja 1915), v kateri so izgubili 100.000 ujetnikov in 300 topov, in v bitki pri Tannenbergu (26.—29. avgusta 1914), v kateri so Nemci ujeli 92.000 Rusov in uplenili 516 topov. Razmeroma velike so bile izgube naših nasprotnikov v pozimski bitki v Champagni, ki jih je stala 45.000 mož, dočim je plačal Joffre svojo decembersko ofenzivo s približno 150 tisoč možmi, septembersko ofenzivo pa z 250.000 možmi. Italijani so izgubili v soških bitkah krog 350.000 mož svojih najboljših čet. Vojaško najslabša Anglija naznanja oficielno svoje celokupne izgube, ki so znašale 551.108 mož, na morju pa 40 vojnih ladij in 624 trgovskih parnikov. Izredno ftsho posmrtno odlikovanje pičlega junaka. Že po prvih mescih pričetka vojne se je na gališkem bojišču odlikoval s posebno hrabrostjo nadporočnik Leopold Stiasny, sin Slovenca, vojaškega nadoficiala Al. Stiasnyja v inomostu in nečak okrajnega šolskega nadzornika Lud. Stiasnyja v Krškem, Vzel je s svojo kompanijo Rusom skoro vse konje jedne baterije in en top. Za to drzni, pogumni čin se je prislužil »vojaški zaslužni križec I. reda«; dobil pa je tudi precej težke rane na obe roki. Ko je čez pol leta ozdravel, pohitel je ves navdušen na »verolomnega« Italijana. Žali-bog ni dočakal popolnega poraza tega sovražnika. Že 28. oktobra p. 1. je padel ta pogumni častnik v najzvestejšeni spolno-vanju svojih dolžnosti pri odbitju silnega sovražnikovega napada na tolminskih planincih na čelu svoje hrabre kompanije, zadet v glavo; bil je takoj mrtev. S svojim neustrašenim, hladnokrvnim nastopom je bilo omogočeno odbiti srditi napad, pri čemur je imel sovražnik jako velike izgube na moštvu. Žalibog je ta nenadni napad zahteval tudi na naši strani žrtve; dva častnika in precejšnje število moštva. Zaradi lega junaškega čina je bil mladi častnik priporočan za posebno častno odlikovanje. Pretečene dni so bili njegovi stariši obveščeni o posmrtnem odlikovanju svojega nepozabnega, blagega sina z: »Redom železne krone«. Blagima slovenskima roditeljema naj bode o prebritki izgubi tako vzglednega, predragega sina tolažljiva zavest, da je junaški pokojnik posvetivši vse svoje mlade moči vojaštvu, žrtvoval tudi svoje mlado življenje za svojega Najvišjega poveljnika, presvitlega cesarja, za svojo ožjo in širjo domovino. , Padli nadporočnik ima še tri brate v vojni, od katerih sta dva častnika, ki sta bda tudi že oba ranjena; tretji brat je prostovoljec pri tirolskih strelcih. Bratu, poročniku Mirku, je bila prisojena zaradi hrabrega vedenja pred sovražnikom odlika: »Signum laudis«. Mati teh junaških pogumnih sinov je hči, po vsem Dolenjskem dobro poznatega poštenjaka, pokojnega učitelja Janeza Novaka, na zadnje službujočega v Šmihelu pri Novem mestu. Nos vsakdanji M. Kdor ni hotel verjeti, kar smo svoj čas rekli, da je moka zelo dragocena stvar, ki bo postala še bolj dragocena, temu je morala odpreti oči ministrska naredba, katero nam je prineslo ravno novo leto: Zvišanje cen in drugačni predpisi glede mletja. Predpisi kažejo, da so zaloge pičle, zvišane cene pa, da je vojno-žitna centrala doslej imela precejšen primanjkljaj. Pismo notranjega ministra nam pojasni, odkod se je nabiral primanjkljaj. Letina je bila slabša, kakor smo pričakovali. Zavod pa je cene nastavil na podlagi optimistične cenitve. Zelo neugodno razmerje med ržjo in pšenico — rži se je pričakovalo dosti več — je povzročilo, da se je za izdelavo kru šne moke moralo porabiti dosti več pšenice, katere je na ta način zmanjkalo za izdelovanje boljših mok, pri katerih bi za- vod imel višje cene. Pa tudi iz Ogrske je izostalo žito in moka, katero je moral zavod 7 do 8 K dražje plačevati, kakor pa jo je sam smel prodajati. Ogrska ima namreč drugačne predpise glede mletja, dajala nam je samo boljše in dražje vrste moke in je dosedaj ni bilo mogoče pripraviti do tega, da bi mlela in pošiljala tako, kakor bi bilo nam prav. Tako ima vojno-žitna centrala dosedaj okoli 80 milijonov kron primanjkljaja. Precej visoke cene so pač vso javnost presenetile in spravile v nevoljo. Drugih živil ni, ali pa zelo draga, zato je poleg krompirja moka še edino živilo, tako potrebno, da to vsakdo vč in čuti. Javnost je to zvišanje cen označila kot vojni davek, kateri zadene najbolj potrebne. V prvi vrsti bi p>od novimi cenami trpel najbolj meščan in delavec, toda nič manj ne tudi naše dežele, kjer pridelamo potrebno žito samo za nekaj mesecev in smo za drugo navezani na Ogre in Rumune Vprašanje je resno in zato je umljiva zahteva, da se mora ta naredba glede zviša-nih cen takoj odpraviti. Vlada naj krije primanjkljaj vojno-žitnega zavoda iz državnih sredstev. Svoj čas smo v našem listu pisali, da bi pravzaprav država iz svojih sredstev morala skrbeti za prehrano ljudstva, ker glavno je, da se ohrani narod in zarod zdrav. V času hude stiske in pomanjkanja kakor je sedaj, bi taka bremena, katerih zlasti nižji ljudski sloji ne morejo prenesti, morala prevzeti država. Na Dunaju je ves občinski odbor odločno protestiral proti novi naredbi in zahteval, da vlada pokrije primanjkljaj vojno-žitnega zavoda in višje nabavne stroške rumun-skega žita, s katerim vlada tudi utemeljuje zvišanje cen —. Kakor smo včeraj poročali, je vlada obljubila, da bo vsa ta vprašanja v kratkem času temeljito proučila. Tudi z Ogrsko se pogaja, da snravi domov še ono množino, katero nam Ogri dolgujejo. Ogri so predlagali, da nam prepuste vse rumunsko žito, če se odpovemo ostanku ogrskega žita. Naša vlada kaj tacega ni mogla sprejeti, ker je tistega rumunske-ga žita manj, kakor so ga nam Ogri dolžni, pa je rumunsko tudi dražje in precej daleč še po kraju in času. Mi pa moko nujno rabimo, dasiravno se precej varčuje. Tedenska denarna darila učencev. Z razpisom z dne 17. decembra 1915, štev. 6766, je izdal c. kr. deželni šolski svet kranjski na vse šole v deželi oklic za nabiranje denarja v vojne namene. To nabiranje denarja naj se pa izvede tako, da ne bodo narasla staršem nova bremena. V območju šole in v domačem gospodarstvu naj se uvede za časa vojne taka štedljivost, ki bo vsakemu učencu omogočila, da si bo prihranil vsak teden lahko par vinarjev za nameravana tedenska denarna darila učencev. Da pridemo v šoli do prihrankov, naj se rabijo po vseh šolah samo najpotrebnejše knjige; nabavljanje drugih knjig in pripomočkov se od učencev ne sme zahtevati. Dalje se sme uvesti le toliko zvezkov, kar jih je neobhodno potrebnih; priporoča naj se tudi popolna izraba papirja. Šolske in domače vaje naj se omeje z ozirom na njih število in obseg. Uporaba tablic za šolske in domače vaje jc z ozirom na draginjo papirja zopet dovoljena. Mladina naj se navaja na ekonomično uporaba pisal in svinčnikov. Barve in barvasti svinčniki naj se rabijo v ljudski šoli le v višjih razredih, Raba radirk naj se omeji. — V dosego prihrankov v domači hiši naj se otroci popolnoma odvadijo sladkarij. Denar, ki bi se izdajal za sladkarije, naj se obrne za darila učencev. Obleka naj se večkrat in dobro osnaži ter skrbno zakrpa, da bo dobra še po končani vojni. Otroci naj se navajajo na zmernost v jedi in pijači in ogibljejo vseh nepotrebnih izdatkov. — Nabiranje denarja naj se začne takoj po novem letu; najmanjši tedenski dar znašaj dva vinarja, največji pa ne sme presegati 1 krone. Razpis konča z besedami: Prostovoljna tedenska denarna darila učencev, s katerimi se bodo olajševale težkoče vojne, naj se od staršev šolske mladine ne smatrajo za nov izdatek za šolo, ampak nastanejo naj iz primerne štedljivosti; ta darila naj bodo mili darovi, ki bodo našim potomcem pričali, kako je kranjska šolska mladina umevala veliki čas, ki živimo v njem ter se izkazala vredna svojih junaških očetov in bratov, ki so kakor železni zid stali na straži ob Adriji v čast in slavo dežele kranjske. Slovenske žrtve za domovino. Franc B r i 1 e j, pešec, je umrl, — .Janko K 1 o a r , p. d. Bezjakov, iz Griž pri Celju, ki se je boril na laškem bojišču, je padel dne 10. nov. 1915. — Franc Kova-č i č iz Dol pri Brežicah, pešec 88. dom. p., je umrl dne 2. julija 1915 na Ogrskem v bolnici vsled ran in prehlajenja, dobljenega na severnem bojišču. — Jernej Kug-! c r , p. d. Kovačev, iz Galicije na štajerskem, je padel na laškem bojišču. — Na istem bojišču je umrl za Iegarjem Anton C o k a n iz Galicije na Štajerskem. — Po- sestnik v Kupetincih na Štajerskem Franc Lasbacher, podčastnik 5. drag. p., je žrtvoval svoje mlado življenje za cesarja in domovino na srbskem bojišču. — Alojzij P o s t r a k iz Moravcev pri Mali Nedelji je padel na severnem bojišču. — Na laškem bojišču je padel zadet od sovražne granate trgovski sotrudnik Franc Rudolf, doma v Mali Nedelji, — Z Mestnega vrha pri Ptuju poročajo, da je padel na ruskem bojišču zaveden katoliški fant Alojzij S e 1 i n š e k. — Martin S t u h e c , doma iz Runča pri Veliki Nedelji, je padel dne 14. dec. 1915 na laškem bojišču. — Anton V e i d 1 in Josip G o 1 i č n i k sta položila svoje življenje na oltar domovine. Padla sta na laškem bojišču. Anton Veidl je bil doma v Šmihelu na Štajerskem. — V prepad je padel na laškem bojišču dne 16. dec. 1915 Rudolf L u š n i k , p. d. Bun-ček iz Lovank na Koroškem. Pokopan je v neki vasi pri Tolminu. — Pri zadnji laški ofenzivi koncem novembra 1915 je padel Josip Č a r f, p. d. Vošnikov iz Goselne-vasi na Koroškem. Ta je že drugi sin iz te hiše, ki je padel v tej vojni. — Padel je na tirolskem bojišču poročnik Ciril Hrast, jurist in sin vpok. nadučitelja in prefekta v ljubljanski gluhonemnici. — Na dober-dobski planoti je padel Jožef Fujan iz vasi Polje, p. Vodice. lusi izgubili u novoletni bitki 50.000 mož. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 7. januarja. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: Včerajšnji dan je minul na severovzhodu primeroma mirno. Le ob Štiri so se razvili začasno boji. Sovražnik je zasedel neko pokopališče severno od Čarto-riska, a ga je prepodila kmalu avstrijska deželna bramba. Danes zjutraj je pa pričel sovražnik zopet napadati v vzhodni Galiciji. Turke-stanski strelci so pričeli prodirati proti našim črtam severnovzhodno od Bučača predno je napočil dan in so vdrli na ozkem kosu naše bojne črte v naše jarke. Hon-vedna pešpolka št. 16 in 24 sta pa z naglim protinapadom zopet vrgla sovražnika iz njih. Privedli so veliko ujetnikov in tri strojnice. Iz izpovedi ujetnikov, ki soglašajo, so pred zadnjim napadom na Pflanzer-Balti-novo armado povsod obvestili rusko moštvo, da gre za veliko prodiralno bitko, ki dovede ruske voje zopet v Karpate. Izgube sovražnika v novoletnih bojih ob besarabski meji in ob Stripi znašajo, kakor se zanesljivo ceni, najmanj 50.000 mož. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 7. januarja. (Kor. ur.) Iz velikega glavnega stana: Sovražnika smo danes ponoči zopet prepodili iz pokopališča severno od Čar-toriska, pri katerem se je ustalil včeraj nek ruski oddelek. Vrhovno vojno vodstvo. RUSKO URADNO POROČILO. Dunaj. (Kor. ur.) Iz vojnega tiskovnega stana: 4. j a n u a r j a. Nemci so poizkušali pri Elisenhofu (5 km zahodno od Lennen-wadna) prekoračiti Dvino, a jih je vrgel naš ogenj. Zapodili smo Nemce, ki so oblečeni v bele plašče poizkušali približati se našim jarkom pri kolodvoru Cargrad (13 kilometrov južno od Liewenhofa). Pri Čar-torisku smo vrgli sovražnika med Kosci-uchnowko in kolodvorom Podczerewice (severno od železnice Kowel-Sarny) iz gozdov, Ob srednji Stripi so prekoračile naše čete sovražne žične ovire in so zasedle del strelskih jarkov vzhodno od vasi Bie-lawince (8 km severno od Buczacza). Z naskokom smo vzeli neko osamljeno močno utrdbo. Severnovzhodno od Černovic smo zasedli črto sovražnih strelskih jarkov. Tukajšnje sovražne protinapade je odbil osredotočeni ogenj našega topničar-stva. 5. januarja. Južno od Pripjatja, v pokrajini Kuchacka Wola (34 km severno-zahodno od Rafalovke), smo vrgli Nemce. Ob srednji Stripi utrjujemo osvojeno ozemlje. Sovražni poizkusi, da si zopet pribore izgubljene utrdbe, so bili odbiti z velikimi izgubami za sovražnika. Ljut boj se nadaljuje severnovzhodno od Črnovic; naši oddelki so zasedli iz nova del sovražnih postojank. Protinapad sovražnika smo vrgli z ognjem, ki mu je zadal velike izgube. Nek naš oddelek je ujel v tej pokrajini 18 častnikov in 1043 mož. IZOSTALI USPEHI NA BESARABSKI BOJNI ČRTI. Curih. V Petrogradu so zelo pobiti, ker so izostali pričakovini uspehi pri pro-diralnem poizkusu ob besarabski bojni črti. RUSI PONAVLJAJO SVOJE LANSKO KARPASKO VOJEVANJE. Curih, 7. januarja. »Tagesanzeiger« poroča: Na ruski fronti postaja vojevanje podobno lanskim dogodkom v Karpatih. Ruski vojskovodje tirajo svoje množice v uničevalne naskoke, ne da bi bili doslej dosegli kakoršenkoli uspeh. RUSKI GLAS O NOVI RUSKI OFENZIVI. Berlin, 7. januarja. »National Zeitung« poroča z ruske meje: »Ruskoje Slovo« prinaša obširen opis o novi ruski ofenzivi na besarabski fronti in v Bukovini, ki se zaenkrat razteza do Styra. Rusko armad-no vodstvo je zbralo izredno veliko število čet, v katerih je mnogo moštev iz najmlajših letnikov. Mlade čete nastopajo s priznanja vredno odločnostjo proti sovražnim črtam. Sovražnik žilavo drži svoje postojanke; posebno dobro mu služi nova organizacija njegovih brambnih postojank in pa njegova sredstva. Tudi razpolaga sovražnik s težko artiljerijo, ki strahovito učinkuje (Iz cenzuriranega »N. W. Jour-nala«.) DVE RUSKI OFENZIVI SPOMLADI. Lugano. »Secolo« poroča iz Petrogra' da: V nobeni deželi niso strategična podjetja s političnim življenjem tako močno zvezana, kakor v Rusiji. Merodajni krogi razmotrivajo o dveh ofenzivnih načrtih, ki se izvedeta v bodoči spomladi. Prvi načrt je izdelal neki znani general, ki priporoča, naj se drže zunanje postojanke v ozemlju od Rige do Volinije in naj pozimi sovražnika ob celi bojni črti neprestano nadlegujejo z malimi napadi. Med tem se pripravi močna, sveča, dobro opremljena armada, ki naj v primernem trenutku napade Avstrijce in Nemce. Sodelovati pa mora najgorečnejše cel narod, vpoklicati se mora duma in dovoliti se morajo gotove svoboščine inteligenci. Drugi načrt je pa sestavila desnica dume, ki hoče, naj s strelivom, s katerim že razpolagajo in z že vpoklicanimi rezervami planejo v Galicijo takoj na sovražnika, naj ga premagajo, vpadejo zmagovito v Bukovino in potegnejo Rumunijo v vojsko. RUSKA OFENZIVA V BUKOVINI IN ENTENTA. Lugano, 6. januarja. V »Sccolu« upa poslanec Ciraolo, da je nemško-avstrijsko zmagoslavje na Balkanu prezgodnje, če bi poleg nemogočega napada na Solun morali še proti Rusom napraviti fronto. V Bu-kareštu in Atenah bi se znal položaj temeljito predrugačiti. Ženeva, 6. januarja. General Berrau* konstalira, da morajo govorice o ruskih uspehih v Besarabiji vplivati na Rumunijo. Danes je glavno, da se posreči ofenziva v Galiciji, drugače je Rumunija za entento za večno izgubljena. CAR SE ZOPET VRNIL V PETROGRAD. Petrograd. Car Nikolaj se je vrnil v Petrograd. RUSKI DIJAKI V VOJSKI. Petrograd. Tukajšnji listi poročajo, da jc bilo doslej vpoklicanih 67.800 ruskih dijakov, od teh jih je 3700 padlo, 13.400 jih je bilo pa ranjenih. Število pogrešanih jc neznano. RUSKI BANKOVCI. Kodanj. Car je ukazal, naj ne zazna* mujejo več bankovcev, ki se nahajajo v prometu, s tekočimi številkami. Posamezne serije zaznamujejo s serijami in s posebnimi znamenji. DVE OTVORJENI ŽELEZNIŠKI PROGI V OSVOJENI POLJSKI. Krakov, 7. januarja. V po naših četah zasedenih delih Poljske sta zopet otvorje-ni civilnemu prometu železniški progi Ljublin—Holm in Ljubim—Lubartov. NOVO PREMEŠČENJE VOJNIH UJETNIKOV NA RUSKEM. Iz Petrograda se poroča preko Mona« kova: Slovanske ujetnike prevažajo sedaj iz Sibirije v poltavsko in jekaterinoslavsko gubernijo, nemške in ogrske pa v guberni-je ob Volgi. PRIPRAVE V RUSIJI ZA KONEC VOJ-SKE. Dunaj, 7. januarja. »Korrespondenz Kundschau« poroča: V proračunskem odseku je oktobristični poslanec profesor Kovalevski predlagal, naj se skliče iz parlamentarcev in odličnih političnih in finančnih osebnosti sestavljena komisija, katere naloga naj bo, da pripravi vse potrebno za cas po vojski. Sasonov se je izjavil za ta predlog. Boji na meji Bukovine. O bojih na meji Bukovine, ki so se vršili koncem decembra, posnemamo iz poročil iz črnovic sledeče: Naše mesto odmeva od topniškega grmenja. Jasno tuleči glasovi naših ognjenih žrel odgovarjajo na zamolkle, iz daljave prihajajoče ruske strele. Zooet je postala Stran I. SLOVENEC, 8ni 8. fanutrfa Wflfc K. 5> naša meja živahno bojno pozorišče in ponovno naskakujejo ruske kolone ob besarabski meji naše postojanke. Rusi imajo na razpolago mnogo topov in s silnejšimi napadi kakor prej pošiljajo svoje goste vr-' ste v smrt. Višine pa, katere pregleda naše oko, so posejane z našimi topovi, in bobneči ogenj redke silovitosti zaduši vedno ruski sunek že v kali. Ravno 24 ur traja boj, 16krat v 12 urah 60 obnovili, sovražniki v blazni norosti svoje napade. V sklenjenih, gostih, 17vrstnih močnih vodih so naskakovali. Vedno zaman, vedno morje krvi, brezštevilni mrliči in ranjenci. Trdno se nahajajo vse postojanke v naših rokah, niti pedi zemlje ni izgubljene. Mi smo gospodarji položaja in prvi ruski ujetniški transporti se ravnokar pomikajo pri čučki. Štiri nezavzetne obrambne črte imamo, močne kakor skala, trdnj^o okoli našega mesta, tako da z zaupanjem gledamo v bodočnost. Velikanske jjTžfiube, ki so jih Rusi zadobili na naši meji, niso na Ruse nič vplivale in jih niso prepričale, kako brezuspešni so njih napori in brezkoristne ogromne žrtve. Naše pgjpSjanke okoli Mahale, Bude, na višinah Bojana so ponovno obsipali z ognjem svojiny ježkih topov, na nekaterih točkah je napadla tudi ruska pehota. Zopet brez uspeha. Razmetavanje s strelivom, katerega'^nasi sovražniki gotovo nimajo v izobiljuin ravno tako tudi ljudi, katerih bode kmalu primanjkovalo tudi v obširni Rusiji. Dnjgj 30. decembra, dopoldne, se je pokazal —' ruski let&let? nad mestom Črnovice. V-^eliki višini, ko je ravno plul nad mestom, se ga je moglo opaziti, ko je vrgel nekatere bombe, od Vaterih sta dve padli v bližino ljudskega parka, druge so pa eksplodirale na prostem polju, ne da bi napravile kaj škode. Nato se vzdigne letalec višje in izgine v oblakih v smeri proti Bojanu. Ruski letalec menda ni mogel videti veliko. Samo eno je mogel poročati, da so Rusi v Črno-vicah, ali le kot ujetniki. Slučaj je hotel, da «o Rusi, približno 400, zadovoljni s svo-o usodo, ravno ta trenutek korakali na tolodvor — pomembno srečanje. Ujetniki z zadnjih bojev v decembru so približno zbrani, in skoro tisoč na številu — čeprav tudi za kratek čas — uživajo v Črnovicah gostoljubje. To so večinoma državni brambovci, stari in čisto mladi ljudje, si-vobradati in otroci.,. rezerva. Nekdo izmed injih se je izrazil, ko je bil vprašan o bojih; da je vesel, ker je ujet, vendar je z ozirom na velikanske ruske priprave z gotovostjo računal, da bo ukorakal kot zmagovalec v Črnovice, a ne kot ujetnik. Udeležil se je že veliko bojev, ali dosedaj že nikjer ni bilo na tako majhnem prostoru tolik© sil. 5000 vojakov so gnali proti eni izpostavljeni avstrijski točki... On sam ?e stal v 12. vrsti in za njim je korakalo še mnogo drugih v uničujoč ogenj, Brez-števila jih je našlo smrt... » Vojska z Italijo. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 7. januarja. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: Boji s topovi so se nadaljevali na mnogih mestih bojne črte, posebno živahni so bili od časa do časa v ozemlju Col di Lana, pri Bovcu, ob goriškem obmostju in v odseku Dobrdobske visoke planote. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Poročilo italijanskega generalnega štaba. Dunaj. (Kor. ur.) Iz vojnega tiskovnega stana: 5. januarja. Dve avstrijski letali sta napadli 3. januarja Verono, a sta bili odbiti po ognju naših obrambnih baterij, predno sta dosegli svoj cilj. Bežali sta proti severu, ko sta prej vrgli nekaj bomb, ki niso povzročile nobene škode. Naše dobro zadevajoče topničarstvo je prisililo v odseku Kreuzberg nek velik sovražen oddelek v taboru doline Fischlein, da je moral bežati proti Moosu. Ogenj našega top-ničarstva je prisilil tudi na marsikaterih mestih karnijske bojne črte branitelje, da so morali popustiti svoja porušena kritja. Sovražnik je napadel ponovno na Kraški visoki planoti goro sv. Mihaela, a smo ga večkrat z velikimi izgubami vrgli. Patrulje so ujele z drznimi napadi približno 30 mož, Hvala Dalmatincev. Prof. Lovrič poroča v »Našem Jedin-stvu«; Božič 1915. V drugič je na bojišču napočila božična zora. Četudi pred očmi sovražnika, so naši sokoli preživeli ta dan v najlepšem razpoloženju. Hvala očetu naše divizije g°sp. nadintendantu G. in preveliki dafež-Ijivosti onih, ki so ostali doma — imeli smo vsega v obilju: rujne kapljice, božičnih kolačev, cigaret in vsa sila drugih darov, Hrvatska pesem se je orila povsodi in tudi v zakopih si mogel poslušati priljubljeno božičnico: »U sej vrijeme godi-šta«. Na višini pred obličjem sovražnika je plapolalo v svitlobi božično drevo, a ponekod si mogel opaziti, kako so se naši zbrali krog badnjaka. Divni so zares otroci naše hrvatsk« Dalmacije! S komurkoli se seStaneš, vsak jih kuje v zvezde, vsak se jim čudom čudi. »Ko sem bil nedavno na Dunaju,« mi je rekel polkovnik naših z lovorom ovenčanih »rmencev«, »mi je vsak čestital, da poveljujem dalmatinskemu polku. Čudom so se čudili, ko sem jim našteval junaška dela mojih sokolov.« »Kadar pridejo tvoji Dalmatinci v mojo bolnico,« mi je rekel polkovni zdravnik. U., »gledajo, da čim preje ozdravijo, da morejo zopet pohiteti na fronto.« Neki drug polkovni zdravnik mi je rekel: »Vselej, kadar obišče mojo bolnico Nj. Visokost nadvojvoda Evgen, takoj poišče junake iz hrvatske vaše Dalmacije, milo jih nagovori in obsuje s pohvalo.« Koliko tega bi vam mogel še povedatil A če Bog da in sreča junaška pride tudi za to čas. Vojvoda Aosta upa na mir. Lugano, Poveljnik soške armade vojvoda Aosta je izdal ob novem letu povelje, v katerem se vojakom in častnikom zahvaljuje za 7 mesečne napore in izraža željo, da bi jih novo leto zopet privedlo domov, potem ko so zmagovito in ponosno bojevali za pravico in svobodo. Z laške fronte. Curih. »Popolo d'Italia« poroča, da dobivajo italijanski vojaki vsak dan žganje, časopisov pa le malo, zato da ne morejo izvedeti o dogodkih na drugih bojiščih. Padla laška generala. Basel. Švicarski listi poročajo, da sta laška generala Bettoja in Trombi padla. Aretiran laški major. Lugano, 7. januarja. Italijanskega artilerijskega majorja Pacinija so v Florenci zaprli, ker se je udeleževal sleparskih sedlarskih dobav za 13. topniški polk. Naši ujetniki v Italiji. Pester Lloyd« poroča iz Curiha: Župnik Alfred Noseda iz Morbie Inferiore je v soglasju s švicarskim zveznim svetom dobil od avstrijske in italijanske vlade naročilo, da obišče ujetniške tabore avstrijskih vojnih ujetnikov v Italiji. Govori laških ministrov. Lugano. Min. predsednik Salandra je obljubil, da govori v Turinu, Genovi in v Florenci. Draginja živil in premnoga v Italiji. Milano, 7. januarja. »Secolo« poroča iz Rima: Najnujnejše potrebščine so se zopet podražile za 10 do 45 odstotkov. Posebno se je podražilo žito in premog. Na Balkanu. x AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 7. januarja. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: Čete generala pl. Kovessa so vrgle Črnogorce pri Mo more ničesar več storiti. Vsaka diplomatična akcija, kateri naj bi to začasno zasedenje dalo vzroka ali povoda, je v celoti dogodkov brez pomena,« Konznli — svobodni. Rim, 7. ianuarja. (Kor. ur.) »Giornale d'Italia« javlja iz Aten: Ententini poslaniki so obvestil; grško vlado, da so zaprti konzuli izpuščeni na svobodo. Tolažbe sporazumu. Lugano. »Corriere della Sera« poroča iz Soluna: Bolgari in Nemci niso prekoračili še nikjer meje, Sodijo, da je za daljšo dobo prodiranje Bolgarov izključeno. Število v Macedoniji zbranih bolgarskih čet se ceni na največ 80.000 mož, a za ofenzivo potrebujejo najmanj 400.000 vojakov. Sporazum zasedel otok Miloš. Budimpešta. »A Vilag« poroča iz Aten: Velikansko pozornost povzroča v Atenah obvestilo vojnega vodstva četvero-sporazuma v Solunu grški vladi, da je zasedla sporazumova armada za dobo vojske otok Miloš, da zavaruje vojne operacije. Grški listi opozarjajo, da je ta zasedba nevarna Grški. Otok Miloš leži sredi plovne poti Kreta—Atene, tako blizu celine, da lahko od tam porušijo s topovi Atene. Pred napadom n?. Solun. Budimpešta, 7. januarja. Iz Soluna se poroča: Kakor poročajo francosko-angle-ški letalci, bodo avstrijske in nemške čete v najkrajšem času napadle Solun. Budimpešta, 7. januarja. Iz Soluna se poroča: V dobro poučenih krogih sodijo, da Grška ne bo napravila nobenih takih odredb in ne bo dala nobenega takega odgovora, ki bi bil nasproten koristim osrednjih velesil in njunih zaveznikov. Splošno se sodi, da stoji Grška pred važnimi odločitvami. Budimpešta, »Az Est« poroča iz Soluna: Grške čete in orožniki zapuste Solun v tistem trenutku, ko prično Nemci napadati Solun. »Pred Solunom = ob Soči.« Haag, 6. januarja. Dopisniku »Daily Telegrapha« je rekel francoski general Cherfils: Nemci in Bolgari se bodo nam na' sproti zakopali. Tako nastane pred Solunom nova fronta, katero se da primerjati z laško in jo bo morda še težje premagati kakor on0 pri Artoisu in v Champa-gni, Iz Soluna nas ne morejo izgnati, na drugi strani pa mi ne bomo mogli predreti fronte pri Strumnici, — ravnotako ne — je pristavil general malo optimistično _ kakor ni mogoče predreti ob Aisni, Dvin? in Soči.« Rumunska politika, Bratianu ima rumunsko zunanjo politiko zaprto v vreči teme in tako danes niti mi niti rumunska javnost ne ve, ali bo vlada ostala nevtralna ali bo zgrabila za orožje, in sicer ali za nas ali proti nam. Prav nič se ne ve, kdaj naj tudi udari odločilna ura. Nekoliko jasnosti in podlage za razmišljevanje nam podaja samo rumunska zbornica. Govora Petra Carpa in Take Jones-tuja sta znana, ravnotako tudi njihova politična programa in zato se danes samo vprašamo, kako se politična javnost v Rumuniji obrača k enemu ali drugemu možu. Carp vidi v Rusiji smrtno sovražnico Rumunije, ker hoče donavske izlive in morske ožine; za Carpom stoje več ali manj Majorescu, Marghiloman, Arion in Stere. Na strani entente pa stojita oba brata Jonescu, Diamanti in Filipescu. V sedanji svetovni vojni je Jonescu vso svojo demagogično zmožnost postavil v službo takozvane narodne akcije, ki zahteva vojno na strani entente. Nekaj časa je imel precej sreče na ulici in v zbornici, pa zadnje zasedanje zbornice kaže, da se je razpoloženje za entento prevej poleglo, ker so zamudili ugoden trenutek za nastop in tako se Jonescujeve vrste redčijo. Svoj čas je bil najbolj zgovoren Filipescu, sedaj se ni oglasil, kar naj bi kazalo, da se mu čas ne zdi pravi. Rumunija pa bi danes tudi le težko nastopila na strani Rusije, dasiravno tega Jonescu ni olajšal samo s političnimi sredstvi, ampak tudi z lažjo in potvorbo. V zbornici je tajil, kar celo francoski socialisti naglašajo za vojni cilj, namreč željo po Alzaciji in ravno tako taji, da bi Anglija mislila vzdržati svoje nasilno pomorsko gospodstvo, pač pa imenuje entento varuhinjo in pospeševateljico samostojnosti in to v trenotku, ko se celi svet čudi ententi in njenemu postopanju proti Grški. Jonescu v tej zbornici ni imel uspehov. Vedno več je znamenj, ki kažejo, da je konservativno demokratična stranka v razsulu. Fanatično gibanje za entento je odbilo njene najboljše prejšnje pristaše. Prvi se je ločil podpredsednik Florescu, potem senator Paltineanu, ki jc pred kratkim vladi izrazil svoje popolno zaupanje, ločil se je tudi bivši minister Baderen, ki je nedavno rekel, da ima Rumunija stati na strani osrednjih sil. Bukareška »Drep-tatea« piše, da bo Jonescu kmalu končal s svojo vlogo voditelja stranke. Tudi iz drugega rumunskega časopisja je mogoče razbrati, da se je v Rumuniji marsikaj iz-premenilo v škodo entente. Značilno je to zlasti pri listu »Universul«, katerega največ bere vse ljudstvo. Iz intervencijonista je polagoma prišel do zagovornika nevtralnosti, Rumunija res ne more delati poizkusov in Bratianu je rekel prav: »Če ima majhna država neuspehe, bo pokončana,« Rumunski ministrski svet. Bukarešt, 6. januarja. Pod predsedstvom Bratianuja se je vršil ministrski svet, v katerem so se prebrala poročila o bojih v Bukovini. Ministrski svet je sklenil naročiti poveljnikom obmejnih straž, naj mejo strogo zastražijo. Pomanjkanje streliva v Rumuniji. Berlin, 7. januarja. Bukareška »Seara« poroča, da je v zadnji seji senata Filipescu vprašal Bratianuja, zakaj nima Rumunija dovolj streliva. Bratianu mu je odgovoril, da vsled hujskanja opozicije, ki je trajalo celo leto, vlada ni mogla dobiti streliva od osrednjih sil, ententi pa je sami manjkalo municije. — »Seara« pravi, da je izjava važna, ker odkriva, kako slabo je vplivalo hujskanje. Položaj se bo sedaj polagoma zjasnil, ker bodo intervencijonisti spoznali, v kakšno slabost so spravili deželo. Rumunska kraljica se odpovedala civilni listi. »Independance Roumaine« poroča, da se je rumunska kraljica Elizabeta za celo svoje življenje odpovedala civilni listi. Sklenila je, naj se njej pripadajoča vsota — letno 300.000 frankov — uporabi za javne namene. srebro, ki morejo do njega, v Nemčijo. To so tisti, ki si jih je izbral Viljem (t. j. nemški cesar), da se maščuje nad republiko, ker je izvedla ločitev. Neki graščak iz sosedne župnije, katere župnik je služil v vojski kot sergent, je prišel in tožil, da se v njegovem kraju razširja enako obrekovanje, Navedel je tudi mesto iz »Depčche de Toulouse«, ki je pisala: »Sedaj, ljubi vojak, si daj zdrobiti svoje kosti, da bodo mogli župniki zvoniti, ako pridejo Nemci,« Take zlobne bedastoče so sovražnikom cerkve na Francoskem dobre, da z njimi rujejo med ljudstvom. Boji na zahod«. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 7. januarja. (Kor. ur.) Iz velikega glavnega stana: Nič novega. Vrhovno vojno vodstvo. Poročilo francoskega generalnega štaba. Pariz. V torek popoldne. Nobenega važnega dogodka v minuli noči. Naša arti-Ijerija je sinoči uničila ob meji Andechy neko hišo, kjer so se nahajale strojnice. V torek zvečer. V Artois je zadalo naše topničarstvo sovražnim delavskim skupinam v odseku Thelus občutno škodo. Severno od Arrasa so naši topovi ljuto streljali na nemške čete, ki so jih zapazili v predmestjih Roye. V Vogezih uspešen ogenj na sovražne utrdbe pri Balschwei-lerju, severno zahodno od Altkircha. Sovražne jarke smo vzravnali, neka lopa za strelivo je zletela v zrak. Belgijsko uradno poročilo. Pariz, 5. januarja. Boj s topovi se je po mirni noči zopet ljuto nadaljeval v odsekih Dixmuiden in Pratchen. Zjutraj pri Stcenstrate boj z bombami, ki je ugoden za nas. Dva francoska generala mrtva. Pariz, 7, januarja. (Kor. ur.) Uradno Se razglaša: Poveljnik vogeške diviz. Ser-ret, ki so mu morali odrezati nogo, je umrl v Limogesu. General Cambet, poveljnik subdivizije, je izgubil življenje ob neki avtomobilski nesreči. Tihi kulturni boj na Francoskem. »La Liberte« v Freiburgu v Švici pri-občuje »Dnevnik župnika z dežele tekom vojne«, ki ga je spisal francoski župnik, in ki je, kakor zagotavlja list, popolnoma resničen in avtentičen. V dnevniku se opisuje verski preobrat v vasi začetkom vojne. Župan in župnik, dotlej sovražnika, se spravita in ustanovita odbor za splošno blaginjo; župan, učitelj, stražmojster in celo načelnik nekega proticerkvenega društva začno zopet hoditi v cerkev in se vsak večer udeleže vojne molitvene ure. Nenadoma pa nastopi preobrat; o tem pripoveduje župnik: Poraz je duhove razdvojil. Zopet se razširjajo najbolj smešne stvari. To, kar me boli je, da se bom morda mogel odpovedati svojemu upanju: Mislil sem bil, da je skupna nevarnost zedinila duše, da so vsi samo še Francozi. Motil sem se. Mar-ni načelnik je porabil zmedo duhov, da je posejal svoje zlo seme. Govorica, o kateri nihče ni mogel povedati, od kodi je prišla, se je razširila v deželi. Najprej tu in tam, v temnih kotih je bilo šepetanje, ki se je sramovalo samega sebe. Hotel sem je prijeti, a se mi je izvilo. Potem je obrekovanje vrglo raz sebe vsako sramežljivost in se javno pokazalo. Sedaj je ponavljalo sto ničvrednih jezikov: Župniki so, ki so zakrivili vojno. Umrli papež je postavil za svo-ga dediča nemškega cesarja, da more delati topove. Župniki pošiljajo vse zlato in Službena dolžnost v angleški zbornici sprejeta. — Pred razpustom angleške zbornice. London. (Kor. ur.) Poslaniška zbornica je 6. t. m. nadaljevala razpravo o službeni dolžnosti. Neodvisni socialist O' Bri-en in kancler vojvodine Lancaster se zavzemata za predlogo, dalje liberalca Ro-bertson in Ward. Liberalec Jones kritiku-je načrt, a obljubi, da hoče podpirati vlado, Balfour: Gre za izredno nujno častno zadevo. Predloga pomenja največji nazado-valni udarec, ki se more zadati svobodomiselnemu življenju v Angliji. Anglija je storila več, kolikor so pričakovali njeni prijatelji, sovražniki in narod. Načrt se je sprejel v prvem branju s 403 proti 105 glasovom. Glasovanje se je sprejelo z živahnim pritrjevanjem, ker so tvorili manjšino večinoma irski narodnjaki in je bila manjša, kakor so pričakovali. London. (Kor. ur.) Reuter izjavlja: Politično obzorje je vsled delavske konference in znatne manjšine, ki je glasovala v poslaniški zbornici proti vojaški službeni dolžnosti, zopet oblačno. »Daily Graphic« sodi, da se morebiti razpusti zbornica. »Daily Mail« izvaja, več članov vlade je prepričanih, da niso le nove volitve neizogibne, marveč da se ž njimi tudi najložje rešijo težkoče, ki jih pričakujejo. Burna seja angleške delavske konference. — Odstop treh ministrov zastopnikov de-lastva. London. (K. u.) Reuter 6. t. m.: Na po-poldanki seji delavske konference je bilo zelo živahno. Voditelji so govorili sicer zelo zmerno, a neprestano so jih motili ne-spravljivi. Najnemirnejše je postalo, ko je pričel govoriti Henderson minister in izjavil, da ne nastopi proti službeni predlogi. Konferanca je sklenila z 1,710.000 glasovi proti 934.000 glasovom predlog železničarjev, naj se izjavi posvet proti predlogi, da-si so izjavili trije zastopniki delavske stranke v ministrstvu, da odstopijo, če jim ne prepuste politično prostih rok. London. (K. u.) Uradno se razglaša: Odstopili so trije zastopniki delavske stranke v ministrstvu: Henderson, Brace in G. H. Roberts. Stavka pekov v Toulonu. »Neu Ziiricher Ztg.« poroča iz Toulona, da so vsi peki vsled razlik v ceni prenehali peči. Prebivalstvo dobiva kruh začasno iz vojaških pekarij. Kanadske pomožne čete. Reuter poroča iz Torenta: Vojaški minister je sporočil, da namerava sestaviti še 21 divizij. Upa, da bo pred koncem poletja spravil dovolj ljudi skupaj. V uniformah je 200.000 mož, poleg tega ima vlada na razpolago še 100.000 municijskih delavcev. Podrobnejših poročil ni mogoče dobiti. Newyork, 7, januarja. (K. u.) »Associated Press« javlja: Ameriški konzul Gar-rel v Aleksandriji javlja, da iz izpovedi rešenih žrtev »Persije« ni mogoče dobiti več podlage za to, ali je torpediral podmorski čoln in katere narodnosti je bil. Kar je mogel dognati, je sporočil že prvič. Združene države postajajo pravične. Kolin. (Kor, ur.) »Koln. Ztg.« poroča iz Washingtona 6. jan.: Držav, tajnik Lan-sing je izjavil 7. t. m. popoldne večkrat, da »Persia« slučaja ni, dokler se ne dokaže, da je bil vporabljen torpedo. O vprašanju o topu ni hotel razpravljati. Splošno se sodi, da posvari vlada Američane, naj se ne vozijo z oboroženimi ladjami. Turčijo v vojski. Francosko uradno poročilo z Dardanel. Pariz, 5. januarja. Manj živahno streljanje s topovi 2. in 3. januarja. Sicer ni nič važnih poročil. Angleži zapustili Gallipoli? Curih. »Popolo d'Italia« poroča iz Rima, da so vse (?) angleške čete zapustile Gallipoli. Del teh čet je še na prevoznih ladjah pri Kavali. Grška vlada ni dovolila, da bi se izkrcale. Turki pred Adenom. Curih, 7. januarja. Švicarska »Telegra-pheninformation« poroča: Turški listi objavljajo zakasnelo došla poročila iz Temena, da se turške čete pod poveljstvom polkovnika Said Bcja po uspešnih bojih bližajo Adenu. S pomočjo Arabcev se je turškim četam posrečilo, da so v več bojih vrgle Angleže nazaj, kljub temu da so jih podpirale vojne ladje. Vpad Afgancev. Hamburg. »Hamburger Fremdcnblatt« poroča iz Carigrada: Čete afganistanskega emirja so zopet prekoračile mejo in so vdrle v severno Indijo. Nek bagdadski list poroča, da se je bil med 10.000 afganistanskimi jezdeci in indijskimi četami ljut boj, v katerem so bili Angleži občutno premagani. Med mohamedanskim prebivalstvom v severni Indiji zelo vre vsled po Afgancih doseženih uspehih. Angleške oblasti delajo na to, da zajeze revolucijski pokret. Nad 400 mohamedanskih Indijcev so zaprli. Gospodarska skupnost sporazume. Državni minister Luzatti je izjavil dopisniku lista »Morning Post«, da ne sme biti zveza Italije z Anglijo in Francijo zgolj vojaška in politična, marveč da se mora delati tudi gospodarsko. Kakor posluje vojni odbor sporazuma, naj se ustanovi tudi mednarodni odbor zaveznikov za ureditev kupčije in voznin in da se zagotovi hitro prevažanje blaga. Haag. Zastopniki vseh zbornic sporazuma se zbero na posvet od 6. do 9. marca 1916 v senatu v Parizu, da se posvetujejo o bodočih trgovinskih zvezah med zavezniki. ker so jim odbili zahtevo za povišanje plač Uporniki so bili v Marseille aretirani. Za neodvisnost Tunisa in Alžira. Berlin, 7. januarja. (Kor. ur.) Danes jc zboroval odbor za neodvisnost Tunisa in Alžira. Tunis in Alžir sta sklenila, da se obrneta na sultana, na cesarja Viljema in na cesarja Franca Jožefa in na narode v Turčiji, Nemčiji in v Avstriji, naj jih podpirajo. Položaj zaveznikov je — zadovoljiv. London, 6. januarja. V spodnji zbornici jc vprašal liberalec Cornvvall, ali se je diplomatičen položaj entente od volitev dalje izpremenil in če je zadovoljiv. Lord Robert Cecil je odgovoril: »Ne verjem, da bi zavezniki imeli kak vzrok, da bi položaj smatrali za drugačen, kakor zadovoljiv.« Pomladitev francoskega častniškega zbora. Pariz, 7. januarja. (Kor. ur.) Vojni minister Gallieni je predložil zbornici sledeči načrt: Polkovniki, brigadirji in divizijski generali smejo biti stari 60, oziroma 62 in 65 let po sedanji postavi. Ta starostna doba se pa zniža n!a 59, oziroma 60 in 62 let. Izjeme so dopustne. Divizijski generali smejo ostati aktivni tudi po 62. letu, a le eno leto z dovoljenjem generalisima. Starostna meja 65 lfet' se prepusti izključno voditeljem armad ali armadnih skupin. „Persia." Razna poročila. Kriza med Avstrijo in Ameriko, Berlin, 6. januarja. (Kor. ur.) Dopisnik Wolfovega urada v New Yorku brzojav-lja brez žice: Glede slučaja »Persia« jutranji listi obširno pišejo o včerajšnji uradni napovedi, da sta Hilson in Lansing storila vse, da dobita obširna poročila in da bosta nastopila, kakor hitro dospejo poročila. »World« brzojavlja iz Washingtona o krizi: Izza časa državljanske vojne predsednik še ni imel take krize. Wilson je spravil v delo vsa sredstva vlade, da ugotovi, koliko je vredno zanikavanje, zatrjevanje in zagotavljanje Avstrije. Večerni listi pravijo, da se ne bo postopalo prenagljeno. »Evening Post« ima iz Washingtona: Vladni krogi priznavajo upravičenost tožb, da so Amerikanci trajno v nevarnosti in vlada pred konflikti, dokler bodo zavezniki oboroževali trgovske ladje. Ni ravno neverjetno, da bo ta občutek povzročil novo politiko. Toda v tej smeri ni mogoče nastopiti, dokler zadeva s »Persio« ni pojasnjena in je dobra vera osrednjih sil dokazana. V kongresu prevladuje naziranje, da ameriška vlada res toliko časa ne more nastopiti proti angleškim kršitvam pomorskega prava, dokler končno niso odpravljene težke posledice podmorskega vojskovanja, 335 oseb utonilo. London, 6. januarja. (K, u.) »Fennin-sular Orient Line naznanja, da se je na »Perziji« 160 oseb rešilo, 335 pa jih jc utonilo. Papežev nagovor rimskim patricijem. Chiasso, 6. januarja, (Kor. ur.) Če sodimo po listih, papežev nagovor na rimske patricije nič kaj ne ugaja nacionalistom, liberalcem in demokratom. »Popolo d'Ita-lia« pravi izrecno, da je papež laškim državljanom tako govoril, da tudi oni ne bi imeli simpatij za laško vojno in kakor da so državljani cerkvene države, katere pa več ni. Preganjanje nemškega jezika v Petrogradu. Preko Kodanja se poroča iz Petrogra-da 5. t. m.: Poveljnik petrograjskega vojaškega okraja je izdal razglas, s katerim se prepoveduje raba nemškega jezika v brzojavnem in telefonskem prometu pod globo 3000 rubljev. Dalje se prepoveduje objavljanje rednih spisov in razstavljanje knjig in tiskovin v nemškem jeziku v izložbenih oknih. Prestopki se istotako kaznujejo z globo 3000 rubljev. Aretacije v Petrogradu. Kiel, Iz Petrograda se poroča: V stanovanjih radikalnih socialistov so izvršili obsežne hišne preiskave. Več socialistov so zaprli, Rusko-japonski odnošaji. »Rječ« poroča iz Tokija: Ob priliki prihoda velikega kneza Jurija Mihajloviča razpravljajo japonski listi o rusko-japon-skih odnošajih. List »Koekumu« izjavlja, da se more mir na daljnem vzhodu vzdržati s pametnim sporazumom med Japonsko in Rusijo na severu in Japonsko in Angleško na jugu. Stavka japonskih mornarjev. Berlin, 6. januarja. »Lokalanzeiger« poroča iz Genfa: Pn poročilih listov v Marseille so morali privleči v pristanišče kmalu po njih odhodu dva japonska parnika, ker niso hoteli iaooaski mornarji delati. novice. + K smrti poslanca Povšeta. Deželni odbor je dobil sledeč brzojavke povodom smrti gospoda državnega in deželnega poslanca Frana Povše: Prevzet od žalostne vesli o smrti velespoštovanega deželnega odbornika in za svoje ljudstvo prezasluž-nega zastopnika Povšeta izreka goriški deželni odbor svoje iskreno sožalje in prisrčno sočutje. Faidutti, deželni glavar. — Vaše blagorodje! Globoko ganjen od vesti o smrti gospoda državnega in deželnega poslanca Franca Povšeta prosim Vaše blagorodje, da sprejmete izraz mojega naj-iskrenejšega sočutja in ga sporočite tudi spoštovanemu državnozborskemu slovenskemu klubu, ki je s pokojnikom izgubil enega najizbornejših svojih članov. Sprejmi Vaše blagorodje izraz mojega najodlič-nejšega visokega spoštovanja. — Trnka.,, 4 Nemški nacionalci. Na dunajskem,, zborovanju nemško-nacionalncga društva za Avstrijo je rekel poslanec Miihlwerth« Vojni cilj Avstrije je v prvi vrsti notranjert' političen: red in pomlajenje notranje upra^ ve. Nemščina mora postati prometni, ozi« roma posredovalni jezik, kar ni samo y interesu nemških nacionalcev, ampak tudi v interesu države. Ko se državni zbor zOm pet snide, naj dobi noslovnik z nemškim! poslovnim jezikom. Posl. Wolf jc rekel, da jc treba primerno urediti jezikovno vprais šanje v zvezi s šolskim vprašanjem. Zelo' važno jc poljsko vprašanje. fiv -f- Slovenec poveljnik »Varaždinca«. Kakor se je svoj čas poročalo, je 5. dec. m. 1. Nj. V. ladja »Warasdiner« uničila francoski podmorski čoln »Fresnel« in posadko ujela. Tem povodom je poslal Va*^' raždinski polk št. 16 tovarišem enakcf-imenske ladje naslednjo brzojavko: »Navdušeni vsled prečastnih uspehov naše slavne mornarice in ponosni na junaštva svoje imenske sestre, prosijo častniki in moštvo Varaždinskega pešpolka št. 16, da se sporoče hrabri posadki Nj. V. ladje »Warasdiner« njihove občudovalne čestitke. Vedno s polno paro naprej in naj bo drzni rušilec obsovraženemu sovragu tudi v bodoče strah in trepet. Polkovnik Budi-ner.« Mornariško poveljstvo je odgovorilo: »Polni veselja nad Vašo navdušeno izjavo, Vam pošiljajo častniki in moštvo naše mornarice najprisrčnejšo zahvalo in obenem najiskrenejša voščila za nadaljno sijajno bodočnost časti in uspehov preboga-tega hrabrega varaždinskega polka. Mornariško poveljstvo.« Poveljnik »Varaždinca«, korvetni kapitan Adolf Potočnik, je poslal naslednjo zahvalno brzojavko: »Silno razveseljen nad vznesenimi čestitkami pošiljam svojo in posadke Nj. V. ladje »Warasdiner« prisrčno zahvalo krasnemu sestrskemu polku. Vedno si prizadevajoč posnemati njegove čudovite slavne zglede, želimo hrabrim Varaždincem nadaljne liste slave.« + Prošnje za oproščenje črnovojniške službe. Domobransko ministrstvo objavlja: 1. Prošnje za oprostitev od črnovojniške službe, če gre za javne koristi, se morajo vlagati pri političnih okrajnih oblasteh; pripomni se, da sc iz osebnih razmer črno-vojniških zavezancev vložene prošnje vpo-števajo le v izvanrednih brez vsakega dvoma in uradno dognanih slučajih. 2. Tvrdke, ki dobavljajo za armado, morajo vlagati prošnje za oprostitev svojih nastavljencev pri domobranskem ministrstvu. 3. V bodoče se na oprostilne prošnje, vložene naravnost pri domobranskem ministrstvu, kakor tudi na prošnje svojcev za kratke dopuste v aktivni vojaški službi se nahajajočih oseb, ki se pomotoma vložc pri domobranskem ministrstvu mesto pri neposrednem poveljstvu, nadalje na brzojavne urgcnce. ki se tičejo takih prošenj, ne bo nič oziralo. 4. Ovadbe o goljufijah pri oprostitvi od vojaške službe se natančneje preiščejo le takrat, kadar se ovaditelj podpiše in da svoj natančen naslov. Na brezimne ovadbe se ne bo oziralo. + Izprememba v najvišjem domobranskem sodišču. Odstopil je predsednik najvišjega domobranskega sodišča general pehote Franc pl. Georgi. Za predsednika najvišjemu domobranskemu sodišču je imenoval cesar podmaršala Edvarda p 1. K r e y s a. — Mesto venca na krsto blagopokoj-nega drž. poslanca Fr. Povšeta je poslalo županstvo na Vrhniki K 25 za oslepele vojake in K 25 za sirote in vdove padlih junakov. — Za župana v Celovcu bo izvoljen Friderik baron pl. \Vetzlar, kakor je pokazala poizkusna volitev v občinskem svetu, pri kateri je dobil navedeni 14 glasov. — Kortkurz je razglašen o imovini »Glavne hranilnice in posojilnice« v Mo-kr onogu. Prvo zborovanje upnikov se vrši pri c. kr. okrajnem sodišču v Mokronogu dne 15. januarja 1916. Oglasitveni rok pri sodišču v Mokronogu do 28. februarja, narok za ugotovljevanje je pa določen na 14. marca dopoldne ob 9, uri. Iz italijanskega ujetništva se je oglasil te dni od novembra pogrešani praporščak Janko Poljak. — Na Šmarni gori je redno vsako nedeljo in vsak praznik sv. maša ob pol 10. uri, tudi v zimskem času, dokler je ondi nastanjen rusinski g. župnik iz Galici-je. — Iz Št. Petra na Krasu. C. in kr. asi-stenčni zdravnik dr. Ivan Zajec je podaril tukajšnji podružnici Rdečega križa 20 K namesto venca na grob prerano umrlemu državnemu in deželnemu poslancu, komerčnemu svetniku Frančišku Povšetu. — Iz ruskega ujetništva se je oglasil po 14 mesecih prvič Franc Rovšnik iz Bra-slovč na Štajerskem. Nahaja se v taborišču Lempev v ruski Aziji. Ij Na slovenskih in nemških šolah kočevskega okraja je popolniti več učnih mest. Prosilci, oziroma prosilke naj naznanijo svoj naslov c. kr. okr. šol. nadzorniku v Kočevju. — Dobivanje svinjske masti, svinjske slanine, klobas in pripravljenega svinjskega mesa iz dežel ogrske krone. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko opozarja interesente po naročilu c. kr. trgovinskega ministrstva, da se za enkrat transportnih listov za prejemanje masti in slanine vsake vrste iz Ogrske ne more izdajati. ■Reflektantom za dobivanje takega blaga bi se bilo obrniti na sledeče mesto: »Vem k. k. Ministerium des Innern legitimierte Einkjufsstelle« Dunaj, I. Am Hof 4. Interesente dalje obveščamo, da se transportnih listov za prejemanje klobas in pripravljenega mesa iz Ogrske na Ogrskem v do-glednem času sploh ne bo izdajalo. —S srebrnim križem s krono je bil odlikovan Ivan Soklič, štabni narednik pri 7. lovskem bataljonu, za zasluge pred sovražnikom. — Vojaška cenzura v Kranju je odpravila meseca decembra 82.430 pisem in dopisnic. Iz številk je razvidno težko in odgovorno delo, zato naj se občinstvo ravna po danih predpisih z ozirom na cenzuro. Predvsem morajo biti pisma odprta, kratke vsebine in razločno pisana! Prepovedana je stenografija in vsaka šifrirana pisava. Listnica upravništva: Gosp, I. P. v K.: Žalibog tudi pri Vas ne smemo napraviti izjeme. Uvažujemo sicer tudi pri Vas izredne sedanje razmere, kakor sploh pri vseh cenj. naročnikih in zato za letos še nismo zvišali naročnine, kakor so to storili mnogi drugi časopisi; zahtevati pa moramo vsaj to, da se plačuje sedanja naročnina v polnem znesku. Vidi je znižalo cene za moko. Dunaj, 7. januarja. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: Danes popoldne se je ministrski svet več ur posvetoval o novih predpisih glede mletja in novih cenah moke. Sklenili so se sledeči predpisi za mletje: 3 odst. zdroba, 22 odst. moke za kuho št. 2 in 57 odst. moke za kruh, otrobov bo 15 odst, in 3 odst. se računa na razpraše-nje. Upoštevaje interese konsumentov, kolikor se je le dalo, so se določile sledeče nove cene za 100 kg: krušna moka 42 K, moka za kuho št. 2 pa 58 K. Zdrob 80 K; za finejše moke, in sicer za moko za kuho št. 1 90 K in za moko za peko 110 K. Politična oblast ima določiti na tej podlagi nadrobne cene, ki imajo stopiti v veljavo 11. januarja. Vlada pojasnjuje svojo novo odredbo tako-le: 1. januarja vpeljane cene so bile sicer zračunane na temelju stroge in vestne kalkulacije vojnožitnega zavoda. Dobiček je bil izključen. Toda iz pretežno so-cialnopolitičnih ozirov je vlada dovolila znižanje cene pri zdrobu. katerega se precej rabi za hrano otrokom in pri moki za kuho št. 2, pri krušni moki pa je zopet določila staro ceno, da tako« četudi z znat- nim idržavnimi sredstvi, ugodi interesom širših slojev. —Peki in kruh od strank. Ministrska naredba z dne 20. decembra 1915 je pekom in slaščičarjem prepovedala jeftiati od strank pripravljeno testo v peko. V nekaterih krajih, kjer je to bilo zelo v navadi, je ta naredba povzročila velike težave. Da se izogne neprilikam v preskrbi kruha, prinaša današnji državni zakonik ministrsko naredbo, ki daje deželnim vladam pravico, da z ozirom na dosedanji običaj v peki kruha dovolijo izjeme od zgorajšnje prepovedi. LManske novice. lj V šentjakobskem prosvetnem društvu bo v nedeljo, dne 9. januarja, točno ob 6. uri zvečer predavanje. Vsi člani in prijatelji društva se vabijo, da se tega zanimivega predavanja v obilnem številu udeleže. lj Določitev časa za prodajo kruha. Da se mestna pekarna in prodajalna kruha deloma razbremeni, in da se prodaja kruha razdeli po raznih okrajih, je sklenil aprovizačni odsek oddajati moko raznim pekom. Dasiravno je mestna pekarna že prej pekla dosti kruha, se je s tem ukrepom množina kruha za toliko povišala, da mora pri redni razdelitvi popolnoma zadostovati za Ljubljano. Vkljub temu pa se dogajajo dan za dnem razni navali na prodajalne, katerih posledice so razne razbite šipe in druge nerednosti. Glavni vzrok tiči v tem, da se občinstvo na prodajalno, ki dobi Drva kruh, tako navali, da je prodaja kruha brez policijske astistence skoraj nemogoča. Umevno je, da ena prodajalna ne more zalagati pol Ljubljane, vsled česar mora veliko čakalcev oditi brez kruha k drugi prodajalni. Ta množica se potem zbira pred drugo prodajalno, pri kateri že čaka polno ljudi. Ker tudi tu ni mogoče vsem ustreči, romajo cele gruče od prodajalne do prodajalne in tako nekatere stranke, ki tako postopajo, navadno ne dobe kruha, ker so povsod, pa nikjer pravočasno. Da je zadosti kruha, naj zadostuje že navedeno, da v nekaterih prodajalnah preostaja kruha, dočim se pri drugih dogajajo polomi. Da se tem neredno-stim odpomore, je prisiljen aprovizačni odsek določiti, da bodo vse pekarne od ponedeljka, to je od 10. januarja 1916, naprej odpirale prodajalne kruha istočasno, in sicer ob 7. uri zjutraj in ob 6. uri zvečer, in sicer morajo prodajati kruh vse prodajalne dopoldne od 7. ure zjutraj, doklej- je kaj zaloge, popoldne pa od 6. do 8. ure. Med 7. uro zjutraj in med 12. ter 6. uro zvečer morajo biti prodajalne zaprte. Razen v mestnih prodajalnah se bo kruh prodajal še pri sledečih pekih: Bizjak, Poljanska cesta, Bončar, Sv. Petra cesta, Ci-zej, Zalokarjeva cesta, Dolinar, Pred škofijo, Godec, Dunajska cesta, Mole, Sv, Florijana ulica, Leskovic, Opekarska cesta, Okorn, Sp. Šiška, Pauer, Sv. Petra cesta, Pire, Sv. Petra cesta, Posavc, Rimska cesta, Starič, Sv. Florijana ulica, Stu-pica, Bohoričeva cesta, Trček, Breg, Tu-šar, Sp. Šiška, Zalar, Stari trg, Zalaznik, Stari trg, Žužek, Sv. Florijana cesta, Je-zeršek, Moste, Žužek, Moste, Avbelj, Vič, Drobtina, Vič, Žvagen, Vič. — S tem bo torej omogočeno, da dobi dopoldne vse meščanstvo lahko kruh za dnevno rabo, popoldne pa tudi oni sloji, ki morajo všled svojega poklica zgodaj zjutraj na delo, tako da ne morejo čakati na prodajo ob 7. zjutraj. Slavno občinstvo se opozarja, naj si po možnosti priskrbi kruh pri pekih in v prodajalnah svojega okraja in naj ne bega po nepotrebnem od okraja v okraj, ker kakor že rečeno, se peče dovolj kruha, _ Če bi kazalo kje še kaj nadomestiti, bo aprovizačni odsek radevolje storil, kar pa zamore šele, ko se bo pokazalo, kje je večja potreba in kje zadostuje dosedanja množina kruha, kar pa sedaj vsled gori navedenega ni bilo mogoče. lj Ljubljančan od začetka v vojni. Gospod Kari Okorn, ki je že od začetka vojne na bojišču, piše svoji sestri dne 4. januarja 1916: »Sedimo v precej udobni in prostorni, iz lesa in kraškega kamenja sezidani vili, kateri sem dal ime »Mimi« v Tvoj in mamin spomin. Tukaj sem precej blizu vojne črte in vedno v nevarnosti, ako ne pred sovražnimi artiljerijskimi kroglami, pa pred letalci. Zadnje dni je boj kolikor toliko ponehal, a vendar vedno doni, poka in grmi. Vsi upamo z božjo pomočjo v gotovo zmago našega orožja. Srčne pozdrave Tebi in mami, Dragotin.« lj Odlikovan je bil poročnik 5. dom, pešpolka g. Ivan Češnovar z veliko hrabrostno svetinjo I. razreda. Odlikoval se je z izredno hrabrostjo na italijanskem bojišču, kjer je bil ranjen. Mlademu slovenskemu junaku iskrene čestitke na visokem odlikovanju! Za >'Rdeči križ« je daroval 50 K g. pri-marij dr. Franc Derganc namesto venca velikemu ljudskemu dobrotniku, g. komerč, svetniku Fr, Povšetu, lj Prihodnji dobrodelni koncert »Glasbene Matic*« bo v n e d e 1 j o 16. januarja. Vršil se bo aa korist goriških be- guncev! Sodelovala bodeta dva izvrstna! mlada slovenska umetnika: koncertni in operni tenorist gospod Josip R i j a-v e c iz Gorice in koncertna pianisti-n j a gdč. Dana K o b 1 e r j e v a. lj Umrla je 5, t. m .v deželni bolnici Frančiška Jarc, hči mestnega užitninskega paznika Franceta iz Karolinške zemlje 10, stara 15 let. Soglasje s Hrvati? Kakor znano, so se od hrvaške strani v zadevi denarne centrale izrazili razni pomisleki. Da se vsi ti predsodki odpravijo, se je vršila dne 4. t. m. konferenca hrvatskih delegatov s finančnim ministrom, kjer se je dosegla s hrvatskimi delegati sloga. Vse želje in spreminjevalni predlogi Hrvatov kakor tudi opozicije se izroče finančnemu odseku, tako da od hrvatske strani ni nobenih ovir. (Z denarno centrualo je zadovoljna le hrvatsko-srbska koalicija, ki ima večino v saboru. Vse druge stranke in večina hrvatskega naroda pa zahteva samostojno hrvatsko denarno centralo s sedežem v Zagrebu.) Primorske nov.ee. Božična akcija pomočnega odbora za begunce z juga. Prejeli smo: Na željo od-borovih članov je predsedstvo pomočnega odbora sklenilo, da se z denarnimi prispevki in naturalnimi darovi udeleži božič-nic, ki jih prirede posamezne uprave begunskih barak v raznih taborih revnih beguncev, ki so morali pred zavratnim sovražnikom zapustiti dom in ognjišče. Begunci so bili obdarovani deloma z gotovim denarjem, deloma pa se je mednje in njihove otroke razdelilo gorko perilo, zimski čevlji, knjige, igrače, pecivo in drugi darovi. V to svrho je dal odbor poleg raznih naturalnih darov iz lastnih sredstev na razpolago 13.000 K. V vseh taborih so se vršile svečane in vznesene božičnice z obdarovanjem, katerim so prisostvovali delegati pomčnega odbora in centrale, zastopniki državnih in krajevnih oblasti, duhovniki in učitelji. Globokoobčuteni govori so otvorili slavje, nakar se je vršilo obdarovanje ubogih beguncev, ki so veselega srca povsodi izrekali svojo prekipevajočo zahvalo. Kljub temu, da je vsak obdaro-vanec zadovoljen odšel in se podal v svoje stanovanje, vsi ti ljubezenski darovi še vedno ne zadostujejo, da bi jim nadomestili dom in ognjišče. Kljub vsemu trudu še vedno marsičesa manjka in delovanje pomočnega odbora, čegar razstava kaže njegovo delo v sliki in besedi, se mora tudi v bodoče in še v povečani meri nadaljevati. Njegov poziv prebivalstvu gotovo ne bo ostal neuslišan in tudi zanaprej se bo zlato srce občinstva spominjalo onih, ki so morali žrtvovati imetje in premoženje v onih cvetečih pokrajinah naše domovine, ki jih branijo naše hrabre čete proti izdajalskemu sovražniku. Umrl je v Gorici v ponedeljek 3. januarja pri čč. ss. Uršulinkah vlč. g. Vinko T o m a g n i n , vpokojeni duhovnik goriške nadškofije v 82 letu svoje starosti. Za-časa vojske je iskal zavetja tudi v Škofji Loki, a se je kmalu vrnil v Gorico, Granata mu je poškodovala stanovanje — preselil se je v katakombe in tudi tam vsak dan maševal; čez tri tedne se je preložil z zrahljanim zdraviem v zgornje prostore in začel vidno hujšati. Na starega leta dan se je vlegel zmučen in utrujen v bolniško posteljo — v ponedeljek zgodaj je zaželel še enkrat duhovnika; z ginljivo pobož-nostjo je ljubeznivi starček prejel sv. zakramente za umirajoče in popoldne ob 1. uri je brez boja zaspal v Gospodu. Pogreb blag. pokojnika se je vršil v sredo 5. januarja ob 10. uri predpoldne. Priporočamo ga vlč, gg. tovarišem v memento. Božični prazniki pri beguncih v Stein-klamu. Iz Steinklama se nam piše: Božične praznike smo praznovali sicer v tujini, vendar pa še precej lepo, posebno nam je bilo v tolažbo, da smo imeli več sv, maš. Čez praznike je delil z nami veselje in gorje vlč. g. dekan Roječ, ki je prišel k nam z Dunaja. Božični praznik smo imeli šest sv. maš, med katerimi smo peli naše lepe božične pesmi. Na sveti večer je oskrbni-štvo priredilo lepo božičnico ter obdarovalo nad 1500 otrok z gorko obleko, igračami in sadjem. Nad 200 otrok je bilo drugi dan v vojaški uniformi. G. dekan je prinesel z Dunaja 582 spodnjih oblek za male otroke. Tudi smo bili veseli, da ni bilo za božične praznike prvič nobenega mrliča. Naš neutrudni gospod župnik Kos je prav lepo okinčal cerkev ter preskrbel novo mašno obleko. Hvala lepa vsem dobrotnikom, ki nam lajšajo naše gorje in brišejo naše solze! Goriški begunec iz Podgore, 16 let stari Peter Delpin, stan. na Selu št, 49, ki je sedaj kot voznik v službi pri električni cestni železnici, si je pri vožnji težko poškodoval levo roko. Zdravi se v deželni bolnici. Pismo iz zasedenih krajv. Marija Uršič iz Selišč pri Tolminu je pisala I. Ivan- čiču sledeče: Cenjeni gospod! Prosim Vas, da bi bili tako dobri, da bi pisali monsi-gnoru kanoniku Jožefu Kragelj, da jih vsi Seliščani pozdravljamo prisrčno, in da smo vsi zdravi. Stari Jurč je umrl v septembru, stric Jarmucov pa 5. junija. Blagovolite poizvedeti, kako se godi mojemu možu Andreju Uršič. Gragurcovi so tudi tukaj in so vsi zdravi. Z odličnim spoštovanjem bilježim Marija Uršič iz Selišč, po domače Volarenca, Potochi Nr. 7, pošta Bergogna, zona occupata. Komen na goriškem Krasu, 30. dec 1915. Svoječasno je »Slovenec« poročal, da so bili nekateri krčmarji ter trgovci od tukajšnjega c. kr. okrajnega sodišča kaznovani z globami radi »navijanja cen«. Od kaznovanih sta prijavila utok na c. kr. deželno sodišče g. Josip Kovačič in njegova soproga Antonija iz Komna hišna št. 41, katera bi imela plačati 140 K globe. Obravnava na c. kr. deželnem sodišču se je vršila dne 27. decembra 1915 v Opatiji. Oba, Josip in Antonija Kovačič, sta bila oproščena. Josip Kovačič, vzradoščen radi oproščenja, je daroval za »Rdeči kri« 50 K, Blagodušnemu darovalcu: Bog plačaj! CERKVENI LETOPIS. »Directorium Liturgicum« za goriške nadškofijo za 1. 1916. še ni tiskan in razposlan. Po želji prečastitega nadškofijskega ordinarijata prinašamo nekoliko izvlečka za prihodnje dni: 9. Jan. f A. Dom, infra Oct. et L posl Epiph. De ea, sem. Off. ut in Fest. et ppr. loco (I. cat.) Lect. 1. Noct. Incip. Epist. I. ad Corinth. ex Dom. I. post Epiph. (de qua deinceps legitur) 1. Resp. Hodie in Jor-dane. Ad Laud. post Hymn. dic. Vers. Omnes de Saba, com. Oct. (Ant. Hodie coelesti, Vers. Adorate) in L. et M. ppr. sine. 3. Or., Cr. etc. In 2. Vesp. Vers, Omnes de Saba, com. Oct., Ant. et Vers ut in 1. Vesp. Festi. 10. Jan. A. Fer. 2. De 4. die infra Oct. sem. Off. ut in Fest. et ppr. locc (I. cat.) Lect. 1. Noct. De Epist. ad Corinth, Miss. ut 7. huj. Vesp. de Oct., ad Magnif, Ant. Interrogabat, com. S. Hygini Pp. M., Or, Infirmit. 11. Jan. A. Fer. 3. De 5. die infra Oct sem. Off. ut in Fest. et ppr. loco (I. cat.) Lect. 1. Noct. De Epist. ad Cor. Com. S' Hygini in L. et M., 3. Or. Deus, qui salut., Cr. etc. Vesp. de Oct., ad Magnif. Ant. Omnes de Saba. 12. Jan. A. Fer. 4. De 6. die infra Oct sem. Off. ut in Fest. et ppr. loco (I. cat.) Lect. 1. Noct. De Ep. ad Cor. Miss. ut 7. huj. Vesp. de seq. ut in 1. Vesp. Fest: Or. ppr. 13. Jan. A. Fer. 5. Oct. Epiph. dup. maj. Off. ut in Fest. et ppr. loco (I. cat.) Lect. 1. Noct. De Ep. ad Cor. In Miss. ppr. Cr. etc. In 2. Vesp. com. seq. Ant. O Doc-tor, et S. Felicis Presb. M. V vojaško službovanje zopet vpoklicana družabnika tvrdke Ciuha & Jesih, »Pod Trančo« vljudno javljata p. n. občinstvu, da ostane trgovina začasno zaprta ter se priporočata, da jima ohranijo p. n. odjemalci svojo naklonjenost do zopetne otvoritve. Pri prehlajenju nastopijo po udih takozvani »prehladni strupi", ki bolečine povzročajo. Če človek preveč dela, se tvorijo po udih „utrujenostne snovi« ki so ovira delovanju mišic. Tako „prehladne strupe', kakor tudi „utrujenostne snovi" hitro prežene in uniči vtiranje rok in noj; s Fellerievim bol lajša-jočim in iačujočim fluidom iz rastlinskih esenc t zn. „Elza-fluid\ 12 steklenic pošlje poštnine prosto za 6 kron lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elzatrg št. 285 (Hrvatska). — Njega učinek se jako hvali, priznalnih pisem je že čez stotisoč. „K.ino ^entral" u Deželnem gledališča. Tri dni PENSION LAMPEL. Učinkovita veseloigra v treh dejanjih. Režija: Maks Mack. V glavnih vlogah Albert Paulig in Hanni Wiese. Pavlig v dvojni vlogi I E KRAJEV OSVOJENE SRBIJE II. Aktualni naravni posnetki. NAPAD NA TRANSPORT ZLATA. Drama. Najnovejše avstrijsko kinematografično poročilo št. 60. SI. 3, SLOVENEC, da« 8. [&Wrfa . ...... ii ■ i i m........—a— Blfaft 7> Potrti ftloboke žalosti, javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš iskre-noljubljeni, dobri sin, ozir. brat, stric svak Jože! Rozman črnovojnlk pri 17. pešp. v cvetu svojega življenja, star šele 18 let, padel je jilnaške smrti za domovino na Šmihelski gori dne 18. decembra 1915. Predragega ranjkega priporoCa-mo v blag spomin in molitev. Sp. Lipnica, Radovljica »/, 1916-Žalujoči ostali. Šariva moka n vsakih kart! Samo pri meni lahko dobite vsako množino fine šartljeve moke. Samo en zavitek rabite za 1 šarttlj brez kake druge moke, brez sladkorja, brez kvasa itd. Mnogo 100 zavitkov že razprodal. Ravno tako priložimo vsakemu navodilo I Moka ostane tudi delj časa, če so na suhem brani! Samo kratek čas bo še dobiti, zato naročite takoi a manj kot 3 zavitke ne morem poslati. Cena za 1 zavltee samo K 130. Pazite, da ne zamudite, ter da sk pozneje ne bodete kesali 1 Razpošiijalnica šartljeve moke Ivan Urek, Borovlje, Koroško. Kapi se 45 zemljišče obstoječe iz travnikov, njiv in gozdov, če mogoče brez poslopja, ležeče v bližini Ljubljane ali kje na Gorenjskem. Ponudbe pod naslovom »Zemljišče« na upravništvo Slovenca. Enplm oziroma manjšo bišn pripravno za trgovino. Ponudbe pod »Jooo« 58 na upravo „Slovenca". Častnik z malo družino išče za 1. februar me-bllrano stanovanje obstojoee iz 2 do 3 sob, če mogoče v bližini obrtne šole. — Cenjene ponudbe na tuk. obrtno Solo, računska pisarna. ranlske Klobase in braunioa]-inm ter prekaten Speti dobe člani odslej naprej v trgovini »Gospodarske Zveze« na Dan, cesti št. 36. BrluskeoK pomočnike sprejme takoj ali pozneje 58 M. PodkraJŠek, brivec Ljubljana. Zidarji, tesarji in Minski delavci dobe trajno delo. — Okrogli, robati in rezani LES se kupi. Vprašanja: Gradba delavnic za topni-čarstvo, Spodnja jBiška. 2761 Za svojega 171etn. sina, ki se mu je lansko leto pokvarila noga, iščem mesta pri dobrem krojaškem mojstru da bi se izučil krojaške obrti. — Naslov: Jurij Kastellc, posestnik, Deskovavas 18, p, Staritrg pri Kočevju. 14 Proda te v Trebnjem večja enonadstropna Hiša s * gospodarskimi poslopji, vrtom in gozdom. Več se izve pri Frančiški Trobasch v Trebnjem Kupim srednjeveliko 2781) posestvo ako mogoče z manjšo trgovino na Kranjskem ali Sp. Štajerskem. Naslov; Rozaiija Pajduh, Svell Jakob ob Savi. p. Dol pri LJubljani. Srečno iti veselo novo leto žel i vsem cenjenim odjemalcem tet se priporoča vetespoštovanfam knjigoveznica tfranc 3»ajk £lubl|at»a J£asl. J. Siontini. vsake starosti, vajenega klanja in sekanja goveje živine, sprejme takoj vdova Marija Ponlkvar Herpelje-Kozinn, Istra. Absolvlran 29 ekonom vrtnar, izurjen v knjigovodstvu, vešč obeh deželnih jezikov, vojaščine prost, želi primerne službe na kakem veleposestvu. Punudbe pod »29 ekonom« na upravo lista. Kupi se manjša enonadstropna hišaaiivi!a v bližini Ljubljane. Ponudbe pod P. P. na upravo tega lista. Svečani rekviiem za pokojnim gospodom Fran Povšetom, c. kr. komercijalnim svetnikom itd., itd., se vrši v ponedeljek dne 10. januarja 1916 ob 9. uri dopoldne v župni cerkvi sv. Petra v Ljubljani. Ali ste že ponovili naročnino? Ha najvišje novel te njegovega c. In kr. Apostolskega Veličanstva. 43. l kr. državna loterija za civilne dobrodelne namene, v državi zastopanih kraljevin In dežel Ta denarna loterija vsebuje 21.148 dobitkov v gotovini v sKnnnem znesku 625.000 kron. aia.ni d.*«.* znam^oo.OOO kron Srečkaaja se tt&I javno na Dunaja 10. februarja 19 B. Srečka slane 4 krone. Srečk. so dobo pri oddelku za dobrodelne loterije na Dunaju m., Vordere Zollamtsatrale S, t lotorij.kih kolokturab. tobainih trafikah, davčnih, poitnih, briojarnih in žole«niških uradih, menjalnicah itd. Igralni načrti za kupce nastonj. Sročke »a pošiljajo poitnine prosto. 4 Od peral ravnateljstva državne loterije mm za dobrodelne loterije i Razglas. Pri 51. irebanju srečk ljubljanskega mestnega loterijskega posojila, ki se je vršilo 3. januarja 1916, je bilo izžrebanih naslednjih 800 številk, katere zapadejo dne 2. julija 1916 v izplačilo: Št. 1223 z dobitkom K 50000, št. 42696 z dobitkom K 3000, št. 62032 z dobitkom K 2000, št. 50680 z dobitkom K 1000, št. 21526 z dobitkom K 1000, št. 44765 z dobitkom K 1000, št. 72840 z dobitkom K 1000, št. 74744 z dobitkom K 1000. št. 5274 z dobitkom K 600, št. 72757 z dobitkom K 600, št. 68140 z dobitkom 600, št. 61039 z dobitkom K 600. 879 Št. 83 8 "7 198 227 385 464 521 630 716 820 868 872 918 997 1212 1335 1482 1548 1561 1639 1857 1887 1942 2188 2189 2192 2458 2519 259, 4110 537" 631» 2716 3077 3130 3131 3160 3195 3238 3302 3400 3449 3607 3629 4076 4138 4204 4218 4242 4472 4474 4647 4694 4716 4767 4839 5134 5278 5535 5553 5612 5614 5683 5702 4722 5754 5791 5808 6054 6100 6250 6430 6640 6671 6722 7004 7113 7318 7540 7600 7974 8107 8179 8186 827® 8321 8496 8616 8737 8981 9006 9074 9206 9257 9334 9338 9382 9631 966„ 9725 9778 9802 10164 10189 10208 10263 10312 10482 10623 10964 11053 11069 11102 1222® 1316* 11553 11572 11581 11619 11630 11807 11822 11851 11940 11958 11959 11969 12009 12273 12295 12391 12409 12506 12523 12532 12700 12732 12972 13054 13075 13109 13171 13177 13463 13699 13708 13766 13808 14170 14211 14215 14278 14297 14351 1437° 14461 14482 14639 14650 14677 14768 14781 14806 14812 15006 15015 15016 15050 15115 15121 15241 15252 15331 15381 15394 15453 15572 15635 15636 15681 15883 15896 15942 15981 16043 16295 16312 16322 16443 16450 16494 16693 16839 16931 16949 16999 17205 17357 17447 17481 17500 17605 17689 17752 17810 17893 17967 18073 18102 18112 18150 18267 18352 18533 18724 18766 18859 18887 18964 19005 19074 19208 19265 19444 19550 19551 19568 19592 19626 19630 19660 19771 19987 20525 20640 20737 20772 20783 21030 21686 21706 21727 21819 22161 22214 22522 22556 22745 22949 23227 23245 23254 23276 23301 23532 23724 23790 23798 23918 24027 24096 24130 24178 24265 24307 24351 24405 24406 24452 24614 24661 24781 24914 24926 25023 25071 25100 25337 25391 25451 25579 25786 25793 25822 25823 24845 26009 26016 26029 26083 26460 26470 26580 26588 26645 26929 26944 27010 27262 27263 27348 27440 27482 27573 27622 27673 27681 27706 27762 27800 27810 27962 28208 28278 28567 28965 29004 29019 29223 29335 29341 29411 29614 29644 29658 29964 29721 29757 29838 29919 29936 29958 30308 30319 30327 30559 30582 30623 30785 30971 31083 31272 31316 31532 31791 31806 31990 32191 32237 32467 32052 32562 32646 32709 32714 32781 33018 33033 33236 33369 33541 33569 33624 33658 33705 33716 337.18 33766 33785 33869 33977 34001 34031 34085 84138 34350 34560 34561 34628 34670 34703 34850 34890 35128 35378 35448 35588 35652 35792 35961 36199 30228 36312 36325 36363 36442 36459 36524 36537 36623 36759 36893 36944 37036 37090 37449 37583 37601 37703 37867 38015 38026 38195 .38250 38416 38648 38653 38821 38955 39095 39160 39449 39504 39569 39981 39992 40015 40204 40379 40588 40612 40655 40749 41171 41289 41438 41579 41766 41772 42017 42119 42390 42759 42769 42932 42949 42983 43083 43173 43251 43291 43355 43371 43451 43484 43637 43770 43941 43969 44148 44180 44208 44219 44386 44482 44706 44802 44857 44889 44890 44897 45073 45103 45127 45445 45583 45654 45740 45774 45786 45907 45988 46018 46210 46256 46336 46582 46658 46680 47142 47294 47524 47533 47739 47803 47869 47884 48061 48064 48141 48256 48309 48382 48568 48598 49183 49424 49478 49524 49618 49638 49658 49760 49768 49770 49890 50000 50006 50101 50119 50176 50207 50269 50449 50511 50616 50677 50738 50902 50949 50956 50989 51150 51282 51370 51372 51509 51595 51734 51764 51800 52005 52149 52271 52285 52306 52418 52524 52721 53002 53020 53026 53113 53189 53439 537.37 53765 53942 53975 54212 54256 54387 54529 54547 54567 54629 54630 54675 54854 54982 55117 55170 55334 55363 55376 65581 55769 55844 55983 56056 56158 56336 56592 56795 56934 57128 57151 57218 57227 57396 57410 57568 57615 58155 58125 58141 58339 58461 58502 58764 58792 58963 59000 59170 59283 59326 59437 59441 59488 59516 59557 59617 59724 59745 59750 59818 59887 60066 60072 60094 60249 60300 60347 60424 60501 60768 60794 60961 61093 61164 61331 61479 61655 61682 61702 61892 61921 62063 62084 62227 62294 62436 62520 62629 62634 62655 62789 62800 62912 62945 62971 62974 63058 63109 63118 63364 63392 63419 63737 63768 63819 64089 64186 64210 64217 64225 64484 64510 64585 64594 64640 64645 64726 64790 64835 64891 64898 64957 65019 65036 65068 65461 65466 65493 65566 65601 65628 65782 65856 65905 66248 66326 66669 66794 66964 66983 67053 67094 67154 67185 67323 67342 67390 67504 67629 67885 67959 67986 68113 68116 68149 68278 68343 68364 68405 68471 68566 68616 68742 68869 68885 68896 68923 69052 69278 69427 69777 69874 70033 70052 70005 70108 70114 70252 70351 70361 70520 70580 70741 70761 70827 70931 71152 71217 71453 71516 71672 71674 71694 71706 71804 71812 71816 71831 71841 71872 71989 72026 72146 72536 72906 73082 73154 73169 73185 73211 73299 73337 73394 73412 73469 73562 73693 73713 73949 73975 73995 74153 74314 74337 74342 74434 74477 74485 74665 74681 in 74861 z dobitkom po K 60- dobro izurjeno z dežele, in krepkega dečka iz poštene hišo sprejme vetja tvrdka na Dolenjskem Ponudbe pod »344 post. rest. Knrmel«. i lepi so ceno naprodaj na ljubljanskem grada. MATffiONIS jedInstven u svoJoJ _ ANALITIČNO J [^.gpJTT KAKVOČf teiSiE^, naJboljb ODAVNA NŠJS1SUR1 njj'e porodISno | piče Od doslej izžrebanih srečk se nastopne še niso predložile v izplačilo: Št. 30611 z dobitkom K 50000, št. 828 z dobitkom K 3000, št. 2472 z dobitkom št. 18795 z dobitkom K 1000, št. 22287 z dobitkom K 1000, št. 23087 i dobitkom št. 34735 z dobitkom K 1000, št. 24941 z dobitkom PurnoDNf Zaloge v Ljubljani: A. Šara bon in jViihael J^astnet*. Neznosne nadloge uši — rešijo vojaka zanesljivo in trajno ikar -jeve vrecice Prodaja jih z navodilom po 2 K par: Cvančara, drogerija, Ljubljana; J. R. Hočevar, lekarna, Vrhnika; J. Koschir („PriOrlu), Kamnik. 43 "O..»•■•' ....... "■•..... izšel je edin! I ..VolikI stestskl skladni (Block) |j koledar za lefo 1316" i j Edini slovenski koledar te vrste, ki bo j J služil obenem kot beležni koledar. Z j : ozirom na praktičnost bo ta «dini slo- j : venski koledar, neizogibno potreben j • vsem občinskimin župnijskim uradom, i : odvetnikom, notarjem, trgovccm, obrt- i : nikom in privatnikom. Cena mu je ; ; K 2'40 po pošti K 2 60. Naročila naj se j : izvoli pošiljati založniku j : L I. STOKA, knjigarna in pap.rnica v Trstu, ,ij : ; ulica Molino piccolo 19. 2084 i :'}. ............................................................................/•".'.<*•;796 67657 68665 69403 70320 71259 72491 73570 74346 1000 K, št 9180 z dobitkom K 1000, K 1000, št. 24157 z dobitkom K 1000, K 600. 513 1504 2698 3918 4545 5218 5830 6453 7647 8907 10100 11045 12173 12859 13893 14716 15887 16852 17668 18464 19403 20254 21338 22571 23613 24845 26261 26793 27725 28568 29206 30394 31093 31804 32916 33923 35140 36197 37017 37600 38149 39203 40167 40645 41634 42598 43280 44065 45080 46368 47290 48323 49163 48880 51036 51934 52637 54294 54979 56371 57124 58471 59743 61032 61979 63588 64621 65206 66202 66844 67699 68731 69447 70349 71293 72522 73574 74436 552 1522 2722 3978 4704 5241 5963 6681 7683 8930 10114 11047 12195 12867 13908 14846 15988 16924 17735 18545 19404 20275 21441 22873 23735 24867 26332 26961 27871 28571 29271 30557 31131 31847 33014 33927 35328 36200 37019 37617 38404 39224 40189 40670 41688 42619 43376 44069 45137 46496 47335 48381 48173 49926 51115 51985 52776 54372 55016 56596 57203 58493 59784 61038 61979 63651 64629 65360 66236 66872 67771 68743 69460 70353 71337 72563 73595 74511 568 1523 2760 3983 4706 5334 5989 6860 7733 9001 10213 11060 12199 12889 13928 14852 16067 16973 17843 . 18607 19428 20302 21491 22902 23791 24871 26368 26973 27919 28673 29277 30652 31155 32044 33086 34020 35347 36352 37073 37756 38524 39240 40218 40693 41717 42633 43421 44099 45263 46615 47404 48459 49276 49934 51295 52017 52843 54386 55047 56698 57255 58736 59812 61089 62052 63721 64670 65363 66292 66949 67814 68778 69652 70440 71365 72584 73617 74779 606 1685 2771 4079 4729 5474 6064 6879 7833 9007 10252 11134 12210 12928 13969 14862 16069 17057 18032 18609 19429 20311 21493 22922 23835 25275 26407 27109 27932 28710 29301 30669 31159 32080 33197 34106 35379 36357 37118 37781 38712 39452 40249 40695 41783 42731 43465 44143 45384 46707 47606 48559 49344 50066 51358 52093 52890 54465 55122 56754 57348 58743 59921 61096 62074 63754 64685 65424 66330 67015 67874 68855 69961 70465 71462 72620 7.1666 74803 642 1723 2924 4101 4763 5505 6078 6969 7967 9216 10295 11150 12222 13025 14003 14867 16306 17242 18033 18621 19432 20390 21572 23101 23945 25318 26482 27133 27936 28713 29347 30694 31215 32111 33225 34262 35419 36389 37229 37784 38715 39589 40269 40798 41792 42833 43507 4*202 45446 46823 47634 48641 49373 50125 51367 52105 53118 54498 55175 56758 57422 58918 60056 61153 62353 64025 64775 65558 66338 67109 67995 68876 70080 70478 71568 72709 73724 74891 Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 3. januarja 1916. Župan: Dr. Ivan Tavčar 1. r. gjjg pred nakupom veliko zalogo izgotovljenih oblek za jg 2371 Velika Izbir površnih iopic za dame in deklice. Pred Skofro št. 3, Lingarjeva in Medarska nlica. n,ir?imitiir>9 iunrli/n P MIIH . ruuiiuiiiuu tviunu n. imniif Naznanilo! Slavno občinstvo se opozarja, da je za nakup otrtega prediva (Brech- flachs) pooblaščen za celo Kranjsko samo Mihael Omahen mlajši iz Višnje-gore in nobeden drugi, kar je bilo pred nekaj časom napačno objavljeno. Opozarjajo se posestniki prediva, naj istega njemu pošljejo. Plača se po predpisani ceni in kvaliteti. V nasprotnem slučaju ga bode moral pozneje vsak posameznik na svoje stroške poslati v tovarno! mihael Omahen miajst, ViSnJagora. Pozor! Vse blago Pozor 1 kakor tudi čevlje, dokler kaj v zalogi, brez zvišanja po stari ceni. Tudi zalogo nagrobnih vencev s trakovi in napisi. Prosim, prepričajte se! 1574 Dljudno se priporoča tvrdka K. WIDMAYER, pri »Solncu«, za vodo. orehov Jesenov Ponudbe z ceno in množino (koliko vagonov) je poslati tvrdki: J. Pogačnik, Ljubljana Marije Terezijo cesta 13 (Kolizej). Na ponudbe brez cene se ne ozira. iz dobre krščansko hiše, ne pod 14 let, se Hprejme takoj in pod ugodnimi pogoji v trgovino špecerijskega blaga in deželnih pridelkov pri tvrdki Anton Kalan škoijaloka- Kolodvor. Tisti, ki so ie kjo udili, imajo prednost (3) iiM® 5 »i vsako množino brejih svinj, plemenskth prascev in belgijskih zajcev. Ponudbe je poslati Vnovčevalniea za živino v Ljubljani, Danajska cesta 29. Najcenejše dežnike in soinčnike domačega izdelka priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini Pred škofijo 19. Popravila točno in ceuo. f MjMU.JUl.U, Prešernova ulica i Brzojavke: p I tt Telefon št 41. Prometbanka Ljubljana. JcVi. figi« pIlV. Sološna prometna banka podružnica Ljubltana, prei J. C. Mayer Centrala na Onnain. - Ustanovljena 1864. -30 podružnic. Vogal marljin trg - So. Petra cesta. Delniški kapital In reserve 65.009.000 kron. Preskrbo vanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obrestovanjem. — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje. 15 NajkulantnejBo izvrSevanje borznih naročil na vseh tuzemsklh in inozemskih mestih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjov. — Kupovanje in prodajanje devic, valut In tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov saraoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, listin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa žrebanja Ustmena In pismena pojasnila in nasveti o vsah v bančno stroko »padajočih transakcijah vsekdar brezplačno. Stanle denarnih vlog na hranilna knjižica dne 31. dec. 1915 K 3i.299.2J3-—, 31. decembra 1912 na knjlilo« in tekočI račnn K 236,833-922 —. Izurjenega Kletarja dalje sodarskeso pomočnika 23 ali sodarskega učenca in 2 kletarska delavca ter enega UT kočfjaža ^m (vsi vojaštva prosti) sprejme tako) tvrdka M. Rosner & Co. Sp. Šiška poleg piv. „ Union«. S" 5 tlillMIM •■•«•■ 5 vinarjev stane dopisnica, potom katere izvolite i zahtevati moj glavni cenik s 4000 sli- : kami, obsegajoč bogato izbero priprav- = nih predmetov za vsakdanjo rabo in | darila; cenik se pošlje vsakomu zastonj : in poštnine prosto. : ! Prva tovarna ur JAN. KONRAD I j c. in kr. dvorni založnik, Brtts št. 1223 (Češko) ; s : : Pristne nikeln. žepne ure po 4 20 K, 5-— K. = | V srebru 8-40 K, 9*50 K. Nikeln budika 2 90K, | j ure s knkavico 7 86 K, ure z nihalom 9"— K, = : Pošilja se po povzetju. — Neugajajoče se z a- I 1 1278 menja ali denar nazaj. ■ •imi,iiMiii,iMM,a»iMiMiMauM>i»uiaMaMta.MMMuiiiaHiaiiMnMtaiii«*...i>i.iii! Orehov okrogli les kupi v vsaki množini po najvišjih cenah Peter Angelo, Ljublfana. Le pismene ponudbe se žele, tudi od tr- govcev. — Posredovalci se iščejo proti dobremu plačilu. 2426 ambilije vseh vrst za nrade, društva, trgovce itd. Anton Černe graver in izdeiovatelj kavčuk - štambilijev Ljubljana, Selenburgovo nI. šl. I. Ceniki tranko. 553 Ceniki tranko. Prvo kranjsko podjetje za umetno steklarstvo in slikanje na steklo Avgusta Asnoln Ljubljana Dunajska cesta štev. 13 pri Jleovcu" se priporoča slav. cerkvenim predstojništvom kakor p. n. občinstvu za solidno izvršitev vsakovrstnega ametnega steklarstva In slikanja na steklo, za steklarstvo v figuralni in navadni ornamentlki, stavbno ter portalno steklarstvo — Zaloga steklenega in porcela-stega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov za podobe itd. — Narisi ln proračuni na zahtevo zastonj. — Spričevala mnogo dovrfienih del na razpolago. 74 Kranjska deželna podružnica v Ljubljani n. a. dež. življ. in rentne, nezg. in jamstvene zavarovalnice sprejema zavarovanja na doživetje in smrt, otroških dot, rentna In ljudska, nezgodna In jamstvena zavarovanja. Javen zavod. Absolutna varnost. Nizke premije. Udeležba na divldendah pri življenskem zavarovanju že po prvem letu: Stanje zavarovanj koncem leta 1914...... ......................K 173,490.838 — Stanje garancijskih fondov koncem leta 1914...............K 48,7j2.02--76 V letu 1914. se je izplačalo zavarovancem na dividendah iz Čistega dobička . . K 432 232"66 Kdor namerava skleniti življensko zavarovanje, veljavno za DDjllD zaoamoailje, naj se v lastno korist obrne do gori Imenovane podružnice. — Prospekti zastonj ln poStnine prosto. 1439 Sposobni zastopniki se sprejmejo pod najugodnejšimi pogoji. Marije Terezije cesta št. 12. Zaloga pohištva m tapetniškega blaga. JV[i3Qrstvo. •AAAAAAAAAAA. Popolna spalna oprava ja 2 osebi ugotovljena ij tu-ali inozemskega oreha ali hrasta 2 marmorjem in ogledalom 350 h Zaloga otrobih vozičkov. Cene konkurenčne. ftlago solidno. /VWWVAVW ^AAAAAAAAAAA. WW/V\*AWi «\AAAAAAAAAAJ Ji. Pogačnik Ljubljana, Marije Jere^ue cesta 13-t8. Kupim večjo trgovino z manufaktornlm blagom od kakega trgovca, ki mora januarja k vojakom, event. tudi večje posestvo travnikov in gozdov na Sp. Štajerskem. — Ponudbe na upravo lista pod »Ugodno". Kupi se rabljeni 27 ročni vožiček na dva ali Štiri kolesa. I. Rozman, Flor-janska ulica 24. Nj, s svojimi 185 cm dolgimi orjaškimi Lorelejk'mi lasmi, ki sem jih dobila po 14mesečni rabi pomade, ki sem jo .znašla sama. To je edino sredstvo proti izpadanju las za njih rast in negovanje, za ojačitev las šča, pri moških krepko pospešuje rast brade, in že po kratki dobi daje lasom in bradi naravni blesk in polnost in jih varuje pred prezgodnjim osivenjem do najvišje starosti. Lonček po 4, 0 in 10 kron. Po pošti se pošilja vsak dan po vsem svetu s poštnim povzetjem ali denar naprej iz tvornice kamor je naslavljati vsa naročila ----fina C5ftlagt Diasia] I. KahimirM M. Blagor, gospa Ana Csillag, Dunaj. Prosim če mogoče mi poslati z obrat, pošto t lonček izvrstne in pristne pomade za lase. Spoštovanjem dr. Kari v. S elner, Gradec, Richard Wagnergasse 8. Tvrdka Ana Csillag, Dunaj. Vaše blagorodje : Prosim pošljite mi lonček pomade za rast las. Pomada je res izborna in se jo lahko vsakemu priporoča. Spoštovanjem mina Rob c, komornica baronice Vassllko. Berchomoth a. S. Blagor, gospa Ana Csillag, Dunaj. Prosim pošljite mi velik lonček Vaše izvrstno pomade po povzetju. Spoštovanjem Fani Donu gostiln, hčer. Kienstock p. Rossatz. Hlag gospa Ana Csillag 1 Prosim nnj so mi po.šljo po povzetju škat-ljica Vašo čudovito učinkujoče pomade. Spoštovanjem Dr. A. Zepold, zdravnik Ernsdorf, šlezija. Blag. Ana Csillag, Dunaj. Kot priporočanec Vaše izvrstno pomade prosi za obratno vposlatev 2 velikih lončkov. Spoštovanjem M. U. Dr. Rih. Fuchs. Želez, zdravnik. Bleistadt. Ana Csillag. Dunnj. Prosim pošljite rai 2 lončka Vašo pomade, katero se zelo dobro obnese. Grofica Bolcer Palfly, Tisza-Kurt. sstsms^ssssamiSSm MARIJA Ljubljana, Dnnajska cesta 17. II. stop.. D. nadsir. (Medljatova hlsa) se priporoča prečastiti duhovščini za r« Izdeluje cele ornate, kazule v vseli liturgičnih barvah pluvijale, obhajilne burze, štole in vse za službo božjo potrebne stvari, pri-prosto in najfineje, kakor se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem vezenju. — Izdeluje tudi bandera in baldaM »er izvršuje vsakovrstno cerkveno perilo iz pristnega platna. — Vporablja samo dobro blago, cene po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. — Prenovljenje starih paramentov tudi radovoljno prevzame. Ustanovljeno v letu 1842. Brata Eberl Trgovina oljnatih barv, laka in firneža Crkoslikarija Slikarja, pohištvena in stavbena pleskarja LMflna, Miklošičeva cesto Nasproti hotela Union Telefon 154. Telefon 154. Jantarjevi laki in laščilo za sobna tla. Marx-emajl za pode, zid, železo in drugo. Firnež iz pristnega lanenega olja. Oljnate barve, najboljše vrste fasadne barve, vremensko nespremenljive (Kronsteinerja) barve, in raznovrstne vzorce za sobne slikarje. 1132 Olje za stroje, prašno olje, karbolinej, čopiče za vsako obrt. - Vse potrebščine za umetnike, slikarje i. t. d. Predmete in potrebščine Lake angleške za kočije, lake H 2a žgalno in briljantno za pohištvo in druge predmete ■ ... suKanje. Delavnica za črkoslikarska, likarska in pleskarska deia Igriška ulica 6, Gradišče "fcj msma DOBI JUB v VSEH LEKABVAHI HERBABNY-Jev podfosfornato kisli apneno-železni sirup Ta ie že 46 let uveden, zdravniško preizkušen in priporočen prsni sirup. Odstranjuje slez, pomiljuje kašelj in vzbuja slast, Pospešuje prebavo in reditev in je izborno sredsto za tvoritev krvi in kosti, posebno pri slabotnih otrocih. Cena steklenici K 2-50, po poŠti 40 vinarjev več za zavitek. M Razpošilja vaafc HERBABNY-jeva 2264 aromatična esenca ie 48 let preizkušena, lajša bolečine in krepi mišice. Lajša in odpravlja bolestno stanje v členkih in mišioah kakor tudi nervozne bolečine. Nadalje Je preizkušena kot oživljajoče in okrepčujoče sredstvo pri velikih naporih Cena steklenici K 2 —, po pošti 40 vinarjev več za zavitek. Na m. mednarodni farmao«vtlškl razstavi odlikovano z veliko »lato svetinjo. DUNAJ. VIL/l, rfl,°avnaeSoS»ia.ev: Dr.HelJmaBmooa lekarna „ZnrBarmlierzigkelt" CHerbabny-|eo nasl.) K«i.erstrasse Nr. 73-75 V zalogi je še pri gg. lekarnarjih v Ljubljani, Beljaku, Celju, Celovcu, Črnomlju, Novem mestu, Reki, Sovodnju, ŠLVidn, Trbižu, Trstu, Vellkoveu in Volšperku. 2 breji krapi katerih zna ena voziti, sta naprodaj. Poizve se pri „Kenlerju" na Javornlku, Ivana Prešeren št. 3. za snežne čepice. nogavice, žiloirelce! t, priporoča TOMi JAGER, mim, Židovska oi. 5. pri Izborno se Je obr.ealo za vojake v vojikl in (floti i. vtakeg. kot ujboljie bol oblažajoče mazanje prebujenju, reumutlzmo, glhtu, lrl"«'*!. prsni, vratni in bolesti v lirbta Dr BiflbUr-J. r eapslci Lnoompoa. Nadomestilo H Sidro-Pain-Expeller. Steklenica kron. —'80, 140, »•—. Dobiva se v lektrnah ali direktno v Dr. Rlchter-U lekarni .Pri tiatem leva', Praga, I., Elizabetna cesta 6. Dnevno raipošiljanje. 1 litrov zdrave domače pijače, osvežnjoAe, dobre in tejjo gaseče »i lahko vsak sam priredi ■ malimi stroški. V ra-]ogi so snovi ca ananas, Jabolfinlk, gTe-nadlne, mallnoveo, poprova meta, mu-akateleo, pomeran&nik, dišeča perla, vlšnjeveo. Ta pijača se lahko poloti ea-viiva hladna, pozimi pa vroča mesto rama in žganja. Skaziti se ne more. Snovi ■ natančnim navodilom stanejo K 4'SO tranko po povzetju. Na 6 takih poroij do< dam eno povrhu. Za gospodarstva, tovarne, delavnice itd. neprecenljive vrednosti, kor delavce pfjeiit osveži in ne upijani, vsled čosar ne zjuM nič na ivoji c' 'n -možnosti. Jan Grolich, drogerija ,Pri angelo; Brno 845, Morata. 1351 ko Lsublsana, mestni trg Specijaina trgovina pletenin, trikoti?^ M perila. Priporoča svojo zalogo, kakor: Športno in vojaško perilo in sicer: nogavice, gamaše, dokolenice, snežne kučme, rokavice, žilogrejce, sviterje, pletene srajce in spodnje hlače i z volne, velblodje dlake in bombaža. Perilo za dame in gospode iz Sifona, cefirja, barhenta in flanele. Perilo za dečke, deklice in dojenčke. Gumijevi plašči, nahrbtniki itd. Na debelo in drobno. Ustanovljeno 1. 1893. Ustanovljeno 1.1893. m m m s v Ljubljani registrovana zadruga z omejenim jamstvom H sprejema in obrestuje hranilne vloge po 0 ljanje denarja na razpolago brezplačno položnice poštne hranilnice SE Rentni davek plačuje iz svojega. gsscss? Zunanjim