97
Nekaj pravil za živinorejce.
Žinoreja je velicega pomena za našo deželo, zaradi tega morajo naši kmetje obračati nanjo posebno pozornost. Brez umne živinoreje pri nas tudi razvoj druzega kmetijstva ni mogoč.
Največja napaka je, da imajo naši kmetje mnogo in slabe živine. Mnoge kmetije imajo po osem, deset ali dvajset repov večje živine, dočim imajo klaje samo za polovico tega števila. Ti kmetje bi mnogo bolj prav storili, ko bi redili manj živine, pa tisto bolje krmili. Od dveh dobro rejenih krav imaš več dobička, kakor od treh ali štirih slabih. Ravno tako tudi dva lepa vola, če jih dobro krmiš več obdelata, kakor štirje slabi. Živina, kateri se dobro poklada, tudi manj boleha, nego pa tista, ki rebra kaže.
Posebno pa pridejo v zadrego kmetje, kateri imajo preveč živine v suhih letih.   Polovico živine morajo pro-
v
dati, ker nimajo klaje. Živina je pa v tacih letih jako po ceni in kmetovalec jo mora dajati za slepo ceno. Kdor pa ima manj živine, pa tisto lepo, jo bo že kako čez zimo preredil, potem se bode pa že kmalu zopet popravila in od suhe letine ne bode imel posebne škode.
Velika napaka je, da mlade konje in vole prezgodaj uče voziti. Že v tretjem letu jih že vprezajo v voz ali ali plug in jih kmalu rabijo za redno delo. Taka živina nikdar lepo ne odrase. Za delo ne bode dosti prida, pa tudi za mesarja ne bede kaj prida tak vol. Kmetje mislijo, da s tem kaj privarujejo, ali v resnici imajo pa le zgubo. Pri delu s tako živino ni dosti pomagano, proda se pa potem tudi tako slabo, tako da se nazadnje niti krma ne izplača.
Poleg tega je pa navada, da že prvo leto varčujejo pri klaju živini. Ko bi morali mladi živini dajati tečne hrane, jim pa dajo zeleno travo s senom pomešano. Živina, ki se tako zanemarja že v prvem letu se nikdar ne bode lepo razvila, posebno ne bode lepo rastena in in ne bode imela krepkih kostij. Pozneje pač utegneš živini dajati slabšo hrano, ko se je že lepo razvila.
Napačno je tudi, če se kobile ali pa telice prezgodaj rabijo za pleme. Treba je počakati, da se poprej dobro razvijejo, ker sicer ne bodemo imeli nikdar lepih kobil ali pa krav. Tudi je za pleme treba odbrati le lepe in zdrave živali, da se živina ne slabša temveč zboljša. Ravno pri plemenenju še jako mnogo greše naši kmetovalci.
Vsakemu kmetovalcu zatorej priporočamo, da naj ne redi preveč živine, temveč naj gleda, da bode tista lepa,-ki jo ima, če tudi  jo  je  manj po številu.    Mlade
živine naj prezgodaj ne vpreza  in v prvem  letu   naj   jej
daje tečne hrane in da naj prezgodaj živine   ne  rabi   za
pleme.   To so zlata   pravila za živinorejca, katerih si  ne more nikdar dovolj vtisniti v glavo.
Kmetijstvo.