•T«lnlk« Izhaja porE 26 APRILA 1963 Živahne priprave na praznovanje 1. maja v Ormožu Vsako leto prebivalci občine Ormož lepo proslavijo mednarod- ni praznik dela 1- maj. Letošnje prvomajsko praznovanje je več- jega pomena od dosedanjih zato, j ker bodo istočasno slavili tudi . dvajsetletnico ustanovitve sociali- i stične Jugoslavije. Kolektivi podjetij v občini Or- mož bodo skupno proslavili prvo- majske praznike ali pa ločeno vsak kolektiv v svojem podjetju. V Ormožu bo proslava na pred- večer prvega maja. V Središču, pri Veliki Nedelji, pri Miklavžu, pri Tomažu, na Kogu, v Podgor- cih, v Ivanjkovcih in še drugod v občini bodo zagoreli kresovi. Na proslavi v kino dvorani v Ormožu bo na programu govor in pester program. Sodelovala bosta tudi godba na pihala in pevski zbor. Po proslavah bo kresovanje in ljudsko rajanje. Tudi mladina je sklenila, da bo čimbolj svečano proslavila med- narodni praznik 1. m&j. Priprave so v polnem teku Pripravljajo prograrne z raznimi odrskimi deli in kresove. V pripravah so mla- dinski aktivi v stalni povezavi s krajevno organizacijo SZDL. Po- sebno skrb pa mladina posveča pripravam za volitve. Mladinci so sklenili, da bodo kolektivno pri- sostvovali zboru volivcev in s svojimi pripravami vsestransko koristili pri izbiri kandidatov za novo občinsko skupščino. Sklenili so tudi, da bodo okrasili vsa vo- lišča. Zmenili so se, da bodo mla- dinci in mladinke, ki imajo volil- no pravico, v času volitev prvi opravili svojo volilno dolžnost. Velikonedeljčani so na priprav- ljalnem sestanku sklenili, da bo- do letošnji 1. maj proslavili čim- bolj svečano. Poleg kresovanja in proslave bo na predvečer prazni- ka okrog zadružnega doma v Ve- liki Nedelji povorka z baklado, ki jo bo spremljala godba na pihala. D. R. Kulturno-prosvetna dejav- nost ob »Tednu bratstva in prijateljstva" o kulturno-prosvetni dejav- nosti naših DPD »Svobod« in prosvetnih društev območja ob- čine Ptuj bi ne dovolj informi- rani ocenil kot nezadostno po- sebej še zato, ker res v tej se- zoni razen nekaj dramskih del ni bilo v Ptuju vokalnih ali pa instrumentalnih nastopov. Le- tošnja izredno huda zima je, če vemo za stanje prostorov naših društev, res nekoliko zavrla mo- goče tu in tam intenzivnejše delo nekaterih društev, kar pa j se sedaj skuša nadomestiti. Me- nim, da bodo morala društva s svojim delom pohiteti, izkori- stiti še čas do konca sezone za svoje prireditve in tako poka- zati javnosti svoje delo. Misliti je tudi že sedaj na prihodnjo sezono, ki nas naj najde pri- pravljene za uspešnejše delo na Iculturno-prosvetnem polju. Da naša društva o tem razmišljajo in da so kljub prej navedenim pogojem vendarle delala, sta nam lepo pokazala dva razve- seljiva dogodka zadnjih dni, in sicer srečanje odraslih pevskih zborov s koncertom v dvorani DPD »Svoboda« Majšperk dne 21. aprila in pa »Večer Ptuja« ob priliki otvoritve »Tedna brat- stva in prijateljstva« v pone- deljek, dne 22. aprila, v narod- nem gledališču v Varaždinu. Ze samo res lepo nedeljsko popoldne 21. aprila je pripo- moglo k dobri volji in razpolo- ženju vseh sodelujočih pevk in pevcev in smo prišli v Maj- šperk prav dobro razpoloženi. Ob 17. uri se je pričel koncert, na katerem so sodelovali: moški zbor PD Gorišnica pod vod- stvom tov. Staniča, ženski zbor DPD »Svoboda« Kidričevo pod vodstvom tov. Rajšterja, moški zbor DPD »Svoboda« Majšperk pod vodstvom tov. Kreutza in moški zbor »Obrtnik« iz Ptuja pod vodstvom tov. Rajšterja. Nimam namena spuščati se v strokovno oceno vsakega zbora, kot poslušalec pa moram ugoto- viti, da je že sam nastop- in pri- reditev bila velik uspeh in da gre pri tem vse priznanje vsem sodelujočim pevskim zborom, tako tudi DPD »Svobodi« Maj- šperk za lepo ureditev prosto- rov in pa organizatorju, občin- skemu svetu »Svobod« in pro- svetnih društev Ptuj, ki skuša s takimi srečanji med člani pev- skih zborov z območja občine in javnimi nastopi dvigniti ve- selje pevcev do nadaljnjega de- la, občinstvu pa nuditi nekaj tudi v tej dejavnosti. Na spore- du so bile narodne, partizanske in umetne pesmi, ki so bile vse zelo lepo in z občutkom po- dane. Sodelujoči zbori imajo zelo lep glasovni sestav in ka- žejo lep napredek, kar je za- sluga pevk in pevcev kakor tudi zborovodij. Bil je vtis, da v ob- čini ni več zanimanja za to de- javnost pri naših društvih, ven- dar je nasprotno potrdil lep koncert v Majšperku in pa obisk. Taki nastopi zborov bodo gotovo tudi vplivali na mladino in vzbudili zanimanje za vokal- no glasbo. Zato bi bilo želeti, da se vključi v pevske zbore, kar bi vsekakor pripomoglo k še boljšemu delu in kvaliteti zbo- rov. Mnenja sem tudi, da bi naj zbori začeli s študijem skupne- ga programa za celovečerni koncert, ki si ga ljubitelji naše lepe pesmi tako želimo. Na področju instrumentalne glasbe, mislim tu na godbe na pihala, imamo težkoče ne samo v Ptuju, temveč tudi drugod. Te ne izvirajo iz kakšnih objektiv- nih razlogov, temveč so zgolj vprašanje naraščaja. . Sestav godb na pihala v Ptuju tako tudi drugod je bil dober, starost godbenikov pa nujno kliče po naraščaju, ki ga npr. v Ptuju žal ne moremo dobiti. Res je, da imamo v Ptuju v glasbeni šoli tudi pouk pihal, vendar je do sedaj dotok iz te šole k naši godbi nezadosten. Zato postaja vprašanje obstoja ptujske god- be, ki je bila zelo kvalitetna, vprašanje občinskega merila. Ce bomo hoteli imeti v Ptuju tudi naprej godbo, bomo morali za- četi reševati to vprašanje tako, da bomo našli mladino, ki bo imela s sodelovanjem pri godbi na pihala veselje. To velja se- veda tudi za ostale godbe. Zelo razveseljiv in obetajoč, in kar nas_ je zelo presenetilo, pa je bil nastop mladinske god- be na pihala DPD »Svoboda« Majšperk. Godba je zaigrala tri skladbe, ki so se jih naučili v kratkem času devetih mesecev svojega obstoja. Skladbe so bile lepo podane, žal motijo neka- teri instrumenti, ki so pač že izrabljeni in bo zato treba mi- sliti na nabavo novih. Člani mladinske godbe so vsi še pio- nirji in ne presegajo 14 let. Za- to je razumljivo, da zaslužijo za svojo požrtvovalnost, enako tudi kapelnik tov. Kosi, vse pri- znanje. Želimo mladinski godbi »Svobode« Majšperk nadaljnje uspehe. Zgled, ki ga je dala DPD »Svoboda« Majšperk pri reševanju problema obstoja ozi- roma pomladitve godbe na pi- hala, zasluži posebno priznanje in naj bo napotilo ostalim god- bam za reševanje problema na- daljnjega obstoja godb na pi- hala na območju občine Ptuj. Ob »Tednu bratstva in prija- teljstva Varaždina, Cakovca in Ptuja« je ob otvoritvi 22. aprila t. 1. v narodnem gledališču v Varaždinu bil »Večer Ptuja«, na katerem so se poJni dvorani predstavili: moški pevski zbor PD Gorišnica, ki je zapel šest pesmi, obrtniški pevski zbor iz Ptuja s petimi pesmimi v po- zdrav dragim občanom bratskih komun, dramska skupina DPD »Svoboda« Ptuj pa s komedijo Nik. Manzardi: Naši ljubi otroci. Po pozdravnih besedah za- stopnika Varaždina in predsed- nika občinskega sindikalnega sveta Ptuj je kot prvi nastopil moški pevski zbor PD Gorišnica pod vodstvom tov. Staniča, ki je zapel vse pesmi lepo, ubrano in z občutkom. Nato je nastopil obrtniški moški pevski zbor iz Ptuja, ki je s svojimi pesmimi zaključil prvi del nastopa Ptuja. Tudi ta zbor je pod vodstvom tov. Rajšterja, kakor zbor iz Go- rišnice, žel oljilo priznanja. Po končanem koncertu se je pred- stavila dramska skupina DPD »Svoboda« Ptuj s komedijo Naši ljubi otroci, v kateri so nasto- pili tov.: Ančka Bajgot, Ivanka Korošec, Hermina Podpadec, Slavko Orovič, Danilo Erhartič in Lojze Matjašič, ki je kome- dijo tudi režiral. Vse vloge so bile odlično odigrane, vsebina komedije s sodobno tematiko, mišljenje in odnosi malome- ščanskih staršev do svojih do- raščajočih otrok pa je vzbudilo pri gledalcih obilo smeha. Dram- ska skupina DPD »Svoboda« Ptuj je za svojo lepo predstavo žela zasluženo priznanje polne dvorane in pokazala, da obstaja v Ptuju res dober ansambel dramskih igralcev. Misliti bo treba, da bi se oživela ta dejav- nost v Ptuju, kjer so podani vsi pogoji, kakor prostori, kader in režiserji. Prepričan sem, da bo prvi večji obisk naših društev bratskim komunam Varaždina in pozneje tudi Cakovca dopri- nesel k utrditvi in poglabljanju bratstva in enotnosti naših na- rodov, medsebojnemu spozna- vanju in izmenjavi izkušenj ter da se bo to sodelovanje razvi- jalo tudi naprej. Karel Koren Kmeti strokovnjaki in zboljšanje kmetijske proizvodnje Inž. Egon Zoreč V naši gospodarski politiki smo že močno razvili industrijo, se- daj pa je čas, da posvetimo več pozornosti kmetijstvu. Glavna se- danja naloga v našem gospodar- stvu je povečanje kmetijske pro- izvodnje in povečanje storilnosti dela v njem. Razvoj industrije je življenjsko najtesneje povezan z razvojem kmetijstva. Ni moder- nih poljedelskih strojev brez strojne industrije, ni umetnih gnojil brez kemijske industrije. Tudi velikih kmetijskih meliora- cij ne moremo izvesti brez poseb- nih strojev za melioracijo itd. Obratno tudi ni možen razvoj in- dustrije brez hrane, surovin itd. Le ž razvojem proizvajalnih sil se lahko normalno razvijajo tudi novi proizvodni odnosi v kmetij- stvu. Nadaljnji socialistični razvoj terja predvsem povečanje storil- nosti v kmetijski proizvodnji. Gre torej za organiziranje najširše fronte za povečanje kmetijske prouvodnje v vseh smtreh. Cilj naše gospodarske politike je, da se čimprej izkopljemo iz še primitivnega in zaostalega kmetijstva, da dvignemo kmetij- sko proizvodnjo in povečamo pro- duktivnost dela v vseh kmetijskih panogah. Samo na temelju stal- nega razvijanja proizvodnih sil v kmetijstvu se lahko razvija ini- ciativa kmetijskih proizvajalcev na najrazličnejše oblike združe- vanja. To vsekakor ni lahka stvar. Poleg modernega orodja, strojev, umetnih gnojil, zaščitnih sredstev itd. potrebujemo za vse to delovne ljudi, ki so zmožni organizirati moderne kmetijske obrate, ki obvladajo sodobno kmetijsko tehniko in ki bodo pri tem delu ustvarili potreben de- lovni polet. Izobraževanje kmetijskih proiz- vajalcev je vsestranska naloga kmetijskih strokovnjkov. Za delo ■ v kmetijstvu se je potrebno uspo- | sobiti in tega manjka našim kmečkim ljudem V tem pogledu lahko kmetijski strokovnjak mno- go prispeva. Nov način gospodar- jenja na socialističnih kmetijskih obratih kaže, da je kmetijski de- lavec zmožen upravljati gospo- darstvo v novih pogojih. Kmetij- ski strokovnjak lahko stalno iz- obražuje delavca v tehničnem in ekonomskem stanju, da bi lažje razumel tehnične probleme pro- izvodnje kakor tudi ekonomsko plat proizvodnega procesa. Zdi se, da je to nujen prispevek teh- nične inteligence v boju za druž- bo svobodnih in samostojnih pro- izajalcev, v boju za resnično so cialistično demokracijo In konč- no, ali se ne bi morda kme- tijski strokovnjak udejstvoval tudi pri kulturnoprosvetnem dvi- gu podeželja? Velike investicije za hitrejši razvoj kmetijstva terjajo od kme- tijskih strokovnjakov novi stil dela. Novim nalogam mora dati kmetijski strokovnjak vse svoje najboljše sile na razpolago in vse svoje strokovno znanje, ker bo le tako prispeval k hitrejšemu raz- voju socialističnega gospodarstva. DNE 26 APRILA tednik Stran 5 Prežitiov Voranc: Bilo je takrat, ko sem še bic- ke* pasel pod Uršljo goro. Vsa- ko jutro mi je po ušesih zvoni- la ponarodela Vodovnikova pe- sem; Ob štirih zjutraj gori vstanem in ženem bicke past. Oh, kako bom srotej bicke pasov, Treba je bilo vstati ob zori in napasti bicke do šole, ki se je zlačela ob devetih. Do šole pa je bilo dobre pol ure hoda. Jaz sem seveda spal kakor ubit in težko me je bilo ob tej uri spra- viti pokonci. To se pravi, kadar me je budil oče, to ni bilo pre- težko. Komaj sem začul njegov robati glas: »Halo, sonce je že nad Pohorjem!« sem že treščil iz postelje, čeprav,sem vedel, da sonca še dolgo ne bo nad Po- horjem. Ce bi tega ne bil storil tako urno, bi mi iz postelje po- magala očetova težka roka. Teže me je bilo spraviti po- konci, kadar me je klicala mati. Ta se je tiho priplazila do po- stelje in, ko me je videla, kako trdno spim, se je spet oddalji- la po prstih in šepetala: »Pet minut ga še pustim, saj je sirotej...« Cez pet minut, ki so bile za- me silno kratke, me je spet pri- šla klicat. Navadno sem jo sli- šal že prvikrat, toda sem se vedno potajil. Tudi zdaj sem se zvil v klobčič in se delal, ko da bi najtrdneje spal. Mati me je nekaj časa tiho opazovala, po- tem pa vzdihnila: »Sirotej, kako bi še rad spal!« Počasi se je le odločila in me poklicala. »Bicke se že derejo.« Navadno me je morala klicati dva- ali trikrat, preden sem se skobacal iz postelje, ki je bila postlana morda le dvakrat v le- tu. Moja mati je imela zelo mehko srce in kadar me je kli- cala ona, sem pridobil vsaj pol ure. Mogoče je tudi oče imel mehko srce, toda tega nam otro- kom ni smel pokazati, ker je bi- lo življenje naše družine pre- trdo. Bicke pasti je bila huda reč. Pravega pašnika zanje ni bilo, ampak so se razprostirali ovčji pašniki po gozdovih, med ostro- govno in med trnjem, koder se goveja živina ni hotela pasti. Na paši sem bil bos, ker ni bilo de- narja za čevlje. Kadar je bila žival sitna, sem imel čisto okr- vavele noge. Vrhu tega je bilo po jutrih tudi še mrzlo. Toda ovce so bile v našem najemni- škem gospodarstvu zelo važna stvar. Na leto jih je mogel oče prodati do deset in še več, kar je vrglo lepe denarce, s kateri- mi smo se otroci že za silo ob- lekli. Nekega jutra me je oče zelo zgodaj poklical. Zatrobil je ka- kor zmerom: »Sonce je že nad Pohorjem!« Takoj sem tičal v hlačah in se odpravil v hlev. O kakem soncu nad Pohorjem seveda še ni bilo sledu. Na. vzhodu se je še komaj poznala jutranja zarja. Vrhova Uršlje gore in Pece, ki sta bila še vsa zasnežena, še niti nista žarela v škrlatni luči sonč- ne zarje, ampak sta molela v bledi odsev jutra, ki je vstajalo nekje na vzhodu. PolDočja pla- nin so bila še vsa črna, po do- linah pa je ležala debela megla, ki je zakrivala vse manjše hri- be. Nebo je bilo jasno in na njem je gorelo še veliko svetlih, mrzlih zvezda, ki so začele silno počasi ugašati. I »Kam pa naj ženem past?« | sem vprašal očeta, ki je vsak, dan sproti določal pašo. j »Na vrh boš gnal danes,€ mi je mrko odgovoril. Na Vrh! Srce mi je skoraj po- skočilo od veselja. Na vrhu je bila pri nas najboljša in naj-1 udobnejša ovčja paša. Tako se je imenoval hrib nad domačijo, ki je bil porasel z drmo, to je s travo, ki so jo ovce imele naj- rajši. Na pašniku so rasle bele breze, ki so bile podobne zele- nim pušeljcem. Vmes je stalo nekaj velikih, orjaških maces- nov, ki so se videli daleč na- okrog. Čreda je bila brž na pašniku in sedaj se je začelo zame do- bro življenje. Ovce so se začele pasti kakor uši in mi sploh ni bilo treba paziti nanje. Ako bi ne bilo premrzlo in premokro po tleh, bi se bil lahko ulegel in mirno zaspal. Toda bil sem že prebujen in moja zaspanost se je medtem dvignila nekam med vrhove macesnov, ki so moleli v sivkastomodro nebo. Zato sem začel opazovati, kako je okrog mene v škrlatnem pla- menu. Gorele so skale in raz- poke, nastajalo lepo, vigredno jutro. Pravkar sta zagorela vrhova dveh najvišjih gora med čermi. Podoba me je nenadoma vsega prevzela, da sem bil kakor za- maknjen. Na mah sem pozabil na svojo utrujenost in nisem nehal strmeti v goreče gore, ki so se mi zdele vedno bližje. Pod sneženimi vrhovi se je razpro- stiralo široko, temno pobočje, pokrito s planinskim lesom. V tem pobočju se je združevalo mnogo barv. Smrekove hoste so bile skoraj črne, tam pa, kjer so rastle bukve, je bilo še vse rja- vo, zakaj bukev v taki višini še ni pričela zeleneti. Temnikasto ozadje pobočja je bilo prepika- no z blestečimi macesni, ki so si pravkar nadevali svoj svetlo- zeleni pomladni nakit. Brez teh macesnov bi bila podoba gore že čisto mrtva. Dolina pod goro je bila še za- krita z meglo, ki se je počasi pogrezala vase. Nikjer še ni bilo polj in travnikov in prav nobe- ne domačije ni bilo videti iz tega belega morja. Naš vrh je bil kakor samoten otok sredi jutranjega kipenja. Včasih se je zdelo, da ga bodo meglene pene pogoltnile. Kmalu pa sta začela rdeča vrhova obeh orjakov bledeti. Obenem so postajali svetlejši tudi gozdovi pod gorami. Zdaj je dan začel hitro spreminjati lice cele dežele. Pohorska sle- mena so se ločila od vzhodnega neba, na severu pa so vrhovi Golice in njenega predgorja ne- kako dolgočasno moleli pod ne- bo. Dolinska megla, ki je še pred nekaj minutami lizala do pasu širnih pobočij, se je nena- doma sesedla in skozi njo so se začele svetlikati lise obdelanega polja. Naših gor se ni več doti- kala rdeča sončna zarja, ampak so bili vanje uprti pravi sončni žarki, ki so prihajali naravnost od velike, rdeče sončne krogle, ki se je nenadoma dvignila iz- nad pohorskih slemen. Sedaj je nastopil pravi dan. Ves širni prostor med nebom in zemljo, kolikor sem ga mo- gel zajeti s svojimi očmi, se je napolnil s pepelnato, skoraj pro- sojno barvo. Ta praznična svet- loba je srkala vase dolinsko meglo, ki se je zmerom bolj stiskala k zemlji in se skrivala med loge in travnike. Nadna- ravno velika orjaška drevesa So začela moleti iz doline, ki so razsekali meglo na nešteto po- dolgovatih jezikov, dokler se niso pokazale domačije, vsepo- i vsod raztresene, naposled pa se je prav na dnu doline pokazala mala vas z visokim, gotskim zvonikom. { Medtem ko se je spreminjala j podoba doline, se je spreminja- ' lo tudi sonce. Ko je vzšlo izza Pohorja, je bilo podobno veliki žareči krogli, potem pa je po- stalo bledejše in manjše. Nazad- nje se je obdalo z močnim ven- cem, ki je bil svetlejši kakor njegova sredina. Iz tega venca so potem začeli štrkati na vse strani daljši in krajši žarki, ki so bili podobni žarečim strelam. Kmalu ni bilo več mogoče po- gledati v sončno kroglo. Kakor me je zjutraj, ko sem vstajal, strašno imelo in sem še gredoč na pašo, včasih spal, ta- ko silno rad sem gledal jutro, ki je vstajalo pred mojimi očmi. Tega vstajanja se nisem mogel nikoli nagledati. Vedno sem pri njem odkril kaj novega in kaj lepšega. Posebno takrat, kadar sem pasel Na vrhu. Tam me ni paša veliko motila, ker se je žival pasla kakor uš. Pogled z vrha je bil že sam po sebi lep in za oči prava paša. Toda bilo je še nekaj drugega zraven, kar je delalo vstajanje jutra še lep- še. Naš vrh se je ob jutranjem svitu za nekaj ur potapljal v godbo tisočerih glasov, ki so se zlivali v veličastno, brnečo, pre- čudno pesem ali godbo. Ta god- ba je prihajala iz neštetih ptič- jih grl in je donela iz brezovega grmovja in z vej visokih ma- cesnov, prihajala je s tankih macesnovih in brezovih vej, ki so bile neslišno napete v jutra- njem zraku .in se šibile pod raz- košno roso, čeznje pa je drgetal nevidni lok prvih jutranjih ve- tričev. In ta mogočna godba mi je prevzela srce, da sem nekako onemel strmel raz ta čudni, v roso vtopljeni vrh. Vse te lepote, ki se je razprostirala okrog me- ne, in vse te godbe, ki je brnela v mojem mladem telesu, pa se nisem zavedal, kakor se tega zaveda kdo, ki jo opazuje' ali posluša pri polni zavesti, ampak sem bil tesno zrasel z vsem, kar me je obdajalo in kar sem občutil, ko da je vse to del mo- jega lastnega bitja. Zdelo se mi je, da včasih gledam samega sebe. Iz takih misli me je vedno prebudil sopihajoč, težak glas, ki je prihajal od daleč po zraku in je odmeval po brezovju in macesnovju nad mojo glavo. To je bil glas težkih parnih kladiv, ki so butale doli v dolini, kjer je stala velika tovarna. V tej tovarni še nisem bil nikdar in sem jo mogel le od daleč gle- dati. To sem mogel le, če.sem se napotil čez brezov pašnik na drugo stran našega vrha. Toda ni me preveč vleklo k njeni po- dobi, ker zame ni bila lepa. Bila je črna in sajasta, en sam kup zamazanih stavb, iznad katerih je molelo kakih šest ali osem visokih dimnikov. Iz teh dim- nikov se je neprestano valil masten in črnikast dim, ki je zasmrajal celo severno dolino. Videl sem tudi, da iz teh dim- ' nikov ponoči švigajo plameni, ker sem šel z očetom nekajkrat ponoči v mlin in sem to sam videl. Od tistega časa me je bilo tovarne skoraj strah. Ta črna tovarna je bila tudi še drugače slabo zapisana v mojem srcu. To sem imel od očeta, ki ni maral tovarniških delavcev, če- prav je bil tudi sam delavec. Tovarniški delavci so se ob ne- deljah pri cerkvi postavljali s srebrnimi verižicami, z velikimi tolarji na lajbičih, z lepimi ob- lekami, z zelenimi klobuki, za katerimi so se šibili gamsovi repi. Moj oče teh ljudi ni maral tudi zato, ker so večinoma koj začeli nemškutariti, brž ko so povohali v tovarno. Vse to ga je odbijalo od njih, čeprav je bilo znano, da so fužinarji ve- liki reveži. Toda moj oče je bil takrat gotovo še večji in še bolj zapuščen revež, kakor so bili fužinarski delavci, ker je bil poljski delavec. Ko sem tega jutra spet začul j butanje tovarniških kladiv, sem se takoj znašel sredi resničnega I sveta Prenehal sem biti del na- rave. ki me le obdaiala. postal sem to, kar sem bil: pastirček,' ki je zgodaj zjutraj pasel bicke nekje na zapuščenem vrhu. Le- pa, harmonična godba, ki je še malo prej zvenela skozi maces- novje nad mojo glavo, je zdaj prenehala, ker jo je razsekal odmev parnih kladiv. Celo ju- tranji zvon, ki se je glasil iz druge doline pod menoj, mi ni mogel več priklicati prejšnje zamaknjenosti. Nenadoma sem od nekod za- čul človeške glasove. Začel sem oprezati naokrog, toda nikjer nisem mogel opaziti živega bitja razen svojih ovčk, ki so mulile travo tam med brezami. Cez naš hrib je šla gozdna vozna pot, ki je vodila iz doline, kjer je stala tovarna. Ta pot je bila samot- na in le redkokdaj so po njej hodili ljudje, nikdar pa še ni- sem tod videl koga ob tako zgodnji uri. Brez dvoma je šel nekdo na vrh. Kdo je bil, še ni bilo videti, ker so pot zakrivale breze. Meni to ni bilo povšeči. Bil sem samotarske narave in sploh nisem rad srečeval ljudi. Na tihem sem se tudi ljudi bal, ali pa sem jih celo sovražil. Kdo bi neki hodil tod ob taki uri, sem si mislil in stegoval vrat proti tisti strani, od koder so prihajali glasovi? Nenadoma pa sem zagledal skozi brezovo grmovje celo gručo ljudi, ki se je bližala vrhu. Sli so počasi, moški in ženske pomešane in celo nekaj otrok je bilo zraven. Vse je bilo praznično oblečeno in vse veselo razpoloženo. To je bilo videti že od daleč. Poznalo se je tudi, da je družba zatop- ljena v živahen pogovor, ker so nekateri mahali z rokami. Ne- kateri pa so mrmrali neko pe- sem. Bili so še tako daleč, da ni- sem mogel razločiti,, kaj in kak ' jezik govorijo. Toda zdaj jih nisem utegnil več poslušati, ker so se vedno bolj bližali. Zvest svoji nezaupljivosti sem hitro skočil med grmovje in se po- tuhnil za debel macesen, ki je zakrival celo mojo postavo. Iz tega skrivališča se je dalo ne- moteno gledati na družbo, ki je 'prihajala vedno bliže. Ovce me niso skrbele, ker so se mirno pasle nedaleč med brezami. Skupina ljudi se je medtem že tako približala, da smo bili skoraj vštric. Jaz sem se prile- pil tesno k macesnovemu deblu, da me nikakor ne bi mogli od- kriti. Sedaj sem že razločil po- samezne besede, toda nisem mogel razumeti, o čem govorijo. Nekaj pa me je pri njih zelo presenetilo, vsi od prvega do zadnjega in celo tista- dva ali trije otroci, ki so šli zraven, so imeli v gumbnicah zataknjene lepe rdeče nageljne. Vsi so ža- reli v obraz, ko da bi bili zelo razgreti, čeprav pot ni bila na- porna in je ob tej jutranji uri na vrhu celo prijetno hladno, j Ženske, ki so šle z družbo, so ( se smejale tako razposajeno, ( kakor se smejijo dekleta, kadar j gredo ob lepih nedeljah v cer- i kev. ' Vse to ni slabo vplivalo na- | me, toda kmalu je padla vsem < temna senca, ki je na mah vse < pokvarila. Zapazil sem, da ima- j jo moški pb vrsti vsi velike, ( srebrne verižice in svetle tolar- j je na lajbičih. To me je prepri- j čalo, da so to ljudje iz tovarne, ( ki sopiha v dolini, in postal sem j slabe volje. Mislil sem, kakor je j mislil moj oče, da so to slabi i ljudje. Zdaj sem se še tesneje ] skril za macesnovo deblo. , »Oh, bicke, bicke, kako je to ( lepo...!« I Skupina ljudi se je ustavila ( in nekaj žensk je z iztegnjeni- ] mi, golimi rokami, v katerih so ( držale kruh m žemlje, začelo ( korakati proti moji majhni čre- j di. Čreda pa, ki ni bila vajena < ljudi, se je odmikala nazaj v ( goščavo, medtem ko se ženske j niso dale odgnati in so še dalie ( silile za ovcami Za birk?>mi se | (.Nadaljevanje na 7. stran^j ^ Prvo cvetje na češnji Leseno stopnišče pod ptujskim gradom (posnetek: J. Vra' ) Stran 6 TEDNIK PTUJ. 2« APRILA PRODAM BREJO SVINJO prodam. Dra- ženci 45. TRAKTORSKO KOSILNICO, plug in prikolico znamke »Far« prodam. Alojz Spari, Vajgen 4, Jarenina pri Mari- boru. NOVO UVOŽENO KOLO znam- ke »Styria« ugodno prodam. Prešernova 31, Ptuj. DVA HEKTARA POSESTVA s hišico ob ptujski Panorami prodam. Petrovič, Krčevina 2, AVTO OLIMPVA 1952 z radiom prodam. Alojz Spendija, Bu- dina 15. Ptuj. Hišo v Podvincih 42 prodam. Naslov v upravi. SLUŽBE DOBROSRČNO ŽENO, ki bi stregla bolniku, iščem. Ostalo po dogovoru. Alojzija Furlan, Sp. Hajdina 111. UPOKOJENKO za dopoldanske ure Išče štiričlanska družina. Naslov v upravi. SOBE OPREMLJENO SOBO. po mož- nosti s hrano, iščem v Ptuju. Boris Zebec, Lovrečan 111, p. Cestice pri Varaždinu. Mestni kino Ptuj predvaja 26. aprila t. 1. slovenski film »TISTEGA LEPEGA DNE«, 27. in 28. aprila t. 1. ameriški barv- ni (cinemascope) film »ZAKON- SKI VRTILJAK«. 30. aprila in 1. maja t. 1. italijanski film »VSE V SLUŽBENEM ČASU«. Kino Gorišnica predvaja 28. aprila t. 1. ameriški film »PO- NOSNI UPORNIK«, 1. maja t. 1. jugoslovanski film »SKOZI VE- JE V NEBO«, 5. maja t. 1. ame- riški film »LINIJA ZA TA- KSON«. Kino Ormož predvaja 27. in 28. aprila t. 1. švedski film »NA- SMEH POLETNE NOCI«, 1. in 2. maja 1.1. francoski film »DVA BREZ SONCA«, 8. in 9. maja t. 1. argentinski film »ANDA- LUZIJSKA LJUBEZEN«. Kino Zavrč predvaja 28. apri- la t 1. ameriški barvni (cine- mascope) film »Trapez«, 1. maja t. 1. francoski film »JEZIK ZA ZOBE«, 5. maja t. 1. češki film »ROMEO, JULIJA IN TEMA«. VABILO Organizacija SZDL Ptuj — Vičava/Orešje — vas vabi na veliko prvomajsko praznovanje, ki bo v domu in na igrišču 1. maja 1963 ob 14. uri s slede- čim sporedom: | — športne prireditve, [ — nastop mladih harmonikar- jev, — streljanje z zračno puško in plezanje na mlaj, — srečolov in prosta zabava s plesom. Igrala bo odlična godba. Na razpolago bo okusen prigrizek in dobra haloška kapljica, , ŠPORT ROKOMET Rokamet pri Vel. Nedelji v nedeljo, 21. t. m., so bile na igrišču TVD »Partizan« Velika Nedelja prvenstvene tekme ma- riborske rokometne lige med eiani, mladinkami in mladinci Slovenjega Gradca in domačih. Čeprav so gostje z zamudo pri- speli na igrišče, je ostalo ^e pre- cej navijačev, ki so spodbujali domača moštva. V prvi tekmi so domači mla- dinci premagali goste z rezul- tatom 18:14 (9:8). Tekma je bila vse od začetka do sredine dru- gega polčasa izenačena. V drugi polovici pa so domačini z nekaj zaporednimi napadi in zadetki odločili tekmo v svojo korist. Gole za domačine so dosegli: Trtnik 5, Šimenc 7, Meško 3, Zemljak 2 in Petek 1. Za goste pa je bil najuspešnejši Kremžar z 8 zadetki. Takoj po tekmi mladincev sta igrali žen.ski ekipi. Tudi v tej tekmi sta ostali doma obe točki. Zmagale so domačinke z rezul- LESTVICA okrajne rokometne lige po XIIL kolu Člani: 1. MTT-Llvarna 13 12 O 1 268:127 24 2. Drava 13 12 O 1 250:133 24 3. Fužinar 12 6 1 5 197:200 13 4. Maribor 13 8 1 6 227:204 13 5. Kamnica 13 6 1 6 183:204 13 6. Ormož 13 ■'> 2 6 208:207 12 7. SI. Gradec 11 13 5 1 7 239:210 11 8. Ruše 13 1 7 171:210 11 9. Branik II 13 2 1 10 146:183 .=5 10. Vel. Nedelja 12 1 O 11 130:202 2 tatom 7:3 (3:1). V tekmi nismo videli v začetku nobenega gola, zato je bila nezanimiva. Gostje so prikazale boljši rokomet, ven- dar do strela dolgo ni prišlo. Šele v 10. minuti so domačinke dosegle gol. Potem je tekma po- stala kljub vročini živahnejša. Tudi gost.ie so dolgo igrale, pre- den so dosegle prvi zadetek (v 22. minuti). Takrat so se zbrale in po igri je kazalo, da bodo zmagale. Toda s tremi učinkovi- timi streli in zadetki so si do- mačinke zagotovile zmago. V zadnji tekmi so domačini klonili pred boljšimi gosti. V do- mači ekipi manjka vratar Kerš. Zaradi tega so igralci izgubili več zadnjih tekem z visokimi rezultati. V ekipi so manjkali tudi nekateri igralci. V prvem polčasu so se domačini upirali dobrim gostom, v drugem pa je moštvo gostov močno izkoristilo premoč in v hitrih napadih do- seglo 24 golov. Rezultat tekme je bil 39:12 (15:7). Sodil je dobro tov. Sarman. T. S. Mladinci: Drava 10 8 O 2 160:103 16 Kovinar 10 8 O 2 166:110 16 Branik 9 7 0 2 166:111 14 MTT-Llvarna 8 4 0 4 108:140 8 Fužinar 10 3 0 7 122:125 6 Slov. Gradec 9 2 0 7 94:145 4 Vel. Nedelja 10 1 O 9 114:196 2 Ženske: Drava 7 7 0 0 57:18 14 Branik 7 5 0 2 49:29 10 Maribor 6 4 O 2 35:31 8 Fužinar 8 3 O 5 44:34 6 Vel. Nedelja fi 1 1 4 28:30 3 Slov. Gradec 8 0 1 7 2."!:fi4 1 ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta, starega očeta in strica VOBNER JOŽEFA se vsem, ki so ga v tako lepem številu spremili na nje- govi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje in nam izrekli pismeno ali ustno sožalje, iskreno zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo sindikalni organizaciji in kolektivu Trgovskega podjetja »Merkur« Ptuj, Društvu invalidov, pevskemu zboru, govorniku tov. Mirku Majcnu za poslovilne besede ob odprtem grobu in g. proštu Grajfu. Žalujoči: žena Barbara, sina Karel in Mirko V nedeifo start v občinski nogometni ligi v nedeljo bodo začela s tek- movanjem moštva občinske no- gometne lige. Jesenski prvak je ekipa Desternika, ki ima točko prednosti pred drugo plasirano Gorišnico, vendar eno tekmo manj odigrano. Izven konku- rence bo v spomladanskem delu tekmovanja nastopal tudi TAP Ptuj. Moštva so letos precej iz- enačena, zato ne moremo go- voriti o favoritih. Derby prvega kola bo prav gotovo v Markov- cih, kjer se bosta srečala stara rivala: domači Partizan in Par- tizan iz Gorišnice. In še ostali dve tekmi: Videm : Dornava in TAP : Desternik. Vse tekme se bodo pričele ob 10. uri na igrišču prvoimenova- nih. Kratke iz športa: Nogomet: V tekmovanju MM lige je Aluminij na svojem igri- šču premagal Branik z 1:0. — Drava pa je v isti konkurenci izgubila tekmo v Svečini 0:2. Rokomet: V XIII. kolu mari- borske okrajne lige je Drava s 5:0 w. o. dobila tekmo proti Braniku B. Ženske in mladinci so bili proti Braniku obakrat uspešni. Prve s 5:4 (2:1), drugi pa 10:8. — Prvega maja bo v Veliki Nedelji tradicionalni ro- kometni turnir, na katerem bo poleg Branika, Beltinec, Ormoža in domače ekipe nastopila tudi Drava. Lansko leto je pokal osvojila Drava. Telovadba: 5. maja bo v telo- vadnici o^fiovne šole »T. Znida- riča« občinsko prvenstvo v orod- nem mnogoboju za vse oddelke. Pričetek tekmovanja bo ob 8. uri dopoldne. Miro Cerar se zaradi priprav za CUP Evrope ne bo mogel udeležiti telovadne akademije v Ptuju. OSEBNA KRONIKA Rojstva, poroke in smrti ne območju matičnega urada Ptuj Rodile so: Daniela Rajh, Apače 144/a — Jožefa; Rozika Vedernjak, Trg svobode 3 — dečka; Antonija Ban, Paradiž 59 — Stanka; Ivanka Tašner, Kidričevo 9 — Daniela; Marija Strafela, Markovci 25 — Jane- za; Dragica Breznik, Mestni vrh 18 — Majdo; Ivana Kondrič, Prerad 52 — Tončka; Jožefa Vršič, Krčevina 62 — Franca; Amalija Kegl, Litmerk 2 — Marjana; Kristina Cernjavič, Ljutomer, Lendavska 2 — Mi- rana; Ljudmila Raufl, Muretin- ci 43 — Darjo; Anica Mlakar, grad Bori — deklico; Marija Znidarko, Lešje 3 — Draga; Marija Verbnek, Zg. Hajdina 80 — Cvetko; Barbara Vidovič, Ložine 60 — Stanka; Helena Mohorkp, Trg svobode 5 — de- klico; Ivanka Solina, Markovci 31 — Alenko; Marija Knechtl, Krčevina 16 — Jožico; Rozalija Ilič, Cankarjeva 6 — Zorana; Ivanka Krajnc, Vošnjakova 6 — Helenco; Terezija Auflič, Ko- račice 74 — Jožeka; Veronika Planine, Breg 13 — Branko; Marija Golob, Mezgovci 59 — Janeza; Elizabeta Lovrenčič, Ga- bernik 11 — Liziko; Jožefa Za- jgoršek, Sela 31 — Borisa; Ro- zalija Lončarič, Skorba 31 — dečka; Marija Majcen, Kora- čice 50 — Ivana; Ana Rakovec, Jeruzalem 9 — Janka; Marija Horvat, Ljutomer, Gibina 25 — Frančka; Marija Sluga, Mestni vrh 45 — deklico; Ljudmila Job, Senežci 19 — dečka; Ma- rija Horvat, Janežovski vrh 46 — Stanislava; Linica Medik, Obrež 37 — dečka; Roza Cest- nik, Zg. Hajdina 98 — Emico; Katarina Lampret, Stoperce 58 — Katarino; Marija Padovnik,* Ljutomer, Prešernova 8 — Bo- risa; Bernarda Horvat, Obrež 21 — Bojana; Elizabeta Zupanič, Skorba 15 — Ivana. Poroke: Jože Erbus, Novo naselje 9 — Jedrta Vidovič, Mestni vrh 10; Anton Pavko, Drstelje 21 — Julijana Horvat, Mestni vrh 2; Miloš Grbe, Pla- ški 4 — Zdenka Debeljak, Sela 33. Lunine spremembe in vremenska napoved za čas od 28. aprila do 12. maja 1963 Zadnji krajec bo v torek, 30. aprila, ob 16.08. Mlaj bo v sredo, 8. maja, ob 18.24. Napoved: do 2. maja bo lepo vreme. Med 3. in 7. majem bo hladno in nestalno vreme z ne- vihtami in plohami. Med 8. in 11. majem bo lepo in vroče, na- to pa sledi mrzlo in deževno vreme za daljšo dobo. Iz programa RTV Ljuliljana NEDELJA, 28. aprila 6.00—8.00 Uobro jutro! — vmes ob 6.05—6.10 Poročila in dnevni koledar. 6.30—6.33 Napotki za turiste. 7.00—7.15 Napoved časa, poročila, pregled tiska, vremenska napoved, radijski koledar, prireditve dneva in objava dnevnega spo- reda. 7.40 Pogovor s poslušalca. 8.00 lanez Trdina: Peter in Pavel — pripo- veduje lože Zupan. 8.31 Petnajst minut z inozemskimi mladinskimi pevsKimi zbo r4. 8.46 Glasbeni drobiž za razne za- sedbe. 9.00 Poročila. 9.05 Pesem, glas- ba in lepe ž^lje za delavski praznik 10.00 Se pomnite, tovariši . . . 10.30 Ma tineja pihalnega orkestra LM. 11.30 Ne- deljska reportaža. 11.50 Godala v ritma. 12.00 Poročila. 12.0.5 Naši poslušalci če- stitajo in pozdravljajo — 1. 13.00 Na- poved časa, poročila vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 13.15 Ob vestila jn zabavna glasba. 13.30 Za našo vas. 14.00 Koncert pn vas doma. 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 15.00 Napoved časa. poročila in vremenska napoved. 15.15 Petnajst mi nut z orkestrom Billy Vaughn in Bob Moore. 15.30 Melodije in smeh. 16.00 Humoreska tega tedna. 16.20 Priljublje- ne viže s pozdravi za 1. maj. 17.00 PoroftiU. 17.05 Mandoline in godala. 17.15 Radijska igra. 18.15 Ilija Lako «č: Lirični intermezzo. 18.25 Glasbena medifra. 18.30 Športna nedelja. 19.00 Obvestila. 19.05 Glasbene razglednice. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Izberite svojo melodMo. 21.00 Naši skladatelji v spominih sodobnikov. 22.00 Napoved ča ča, iJoročila, vremenska napoved in p^re- gled sporeda za naslednji dan. 22,15 Skupni program JRT — studio Beograd. 23.00 Poročila. 23.05 Zabavni orkestri I v plesnem ritmu. 24.00 Zadnja poročila I in zaključek oddaje. PONEDELJEK, 29. aprila I 4.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbt ni spored in dnevni koledar) — vmes ot 4.15—4.20 Poročila. 5.00—5.05 Poročili in vremenska napoved. €.00—6.10 Na poved časa. poročila, pregled tiska, vre menska napoved in obvestila. 7.00—7.1 Napoved časa, poročila, vremenska napf ved in radijski koledar. 8.00 Poročil 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.00 P ročila. 12.05 KN — Franc Martin> Zadružni kolektivi in njihove naloge letošnjem letu.' 12.15 Pojo in igrajo ; dovolim Kranjci. 12.30 Od melodije melodije. 13.00 Kapoved časa, poroč vremenska napoved, prireditve dneva objava dnevnega sporeda. 13.15 Obves in zabavna glasba. 13.30 Blaž An Simfonija dela. 14.00 Poročila. 17.00 ročila. 17.05 Obdobja slovenskega sai speva — 24. oddaja. 17.45 Igra ot ster Stanlev Black. 18.00 Poročila aktualnosti doma in v svetu. 18.10 vomajske glasbene čestitke. 18.45 R? ska univerza. 19.00 Obvestila. . If Glasbene razglednice. 19.30 Radi dnevnik. 20.00—21.45 Skupni progi IRT — studio Ljubljana — vmes 20.52—21.07 Novo v znanosti. 21 Komorni intermezzo. 22.00 Napoved sa. poroCila. vremenska napoved in r eled sporeda zn naslednji dan. TOREK. 30. aprila 4.00—8.00 Dobro iutrn fpisas slas' ni stKjred in dnevni kilpdan — vmes 4.15—4.20 Porodili. 5.00—5.0.5 Poroči' lin vremenska napoved. 6.00—6.10 Napo ved časa. poročila, pregled tiska, vre- menska napoved in obvestila. 7.00—7.15 Napoved časa, poročila, vremenska napo- ved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.00 Po- ročila. 12.05 KN — Ing Janez Perov- šek: Pridobivanje in urejevanje zemlje za družbeno proizvodnjo. 12.15 Sloven- ske narodne pesmi s Komornim zborom RTV Ljubljana. 12.30 Poskočne m vedre nelodije. 13.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved, prireditve dneva in ibjava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila I zabavna glasba. 13.^0 Arije iz znanih oza^tovi^ oper. 14.00 PoroCila. 17.00 'ročila 17.05 Srečanja z našimi skla telji pred praznikom. 17.05 Kvintet feta Kampiča z deli domačih avtorjev 00 Poročila — aktualnosti doma in svetu. 18.10 Prvomajske glasbene če ke. 18.25 Zabavni orkestri naših ra >kih postaj. 18.45 Priprave na pra- vanje 1. maja v aktivih. 19.00 Ob- tila. 19.05 Glasbene razglednice. 19,30 'ijski dnevnik. 20.00 Godba pomladi. 15 Prazniku naproti. 22.00 Napoved 1, poročila, vremenska napoved in led sporeda za naslednji dan. SREDA, 1. ma|» 00—7.00 Radostno jutro I — vmes oh 1—5.10 Poročila in dnevni koltdar 1—6.10 Napoved časa, poroCila, pre- d tiska, vremenska napoved in obve- a. 7.00 Napoved čas«, poroCila, vre- i