Poštnina platana v gotovini Maribor, 4, maša f 934 Leto II. i Posamezna številka Din 1-50 Velja na meiec po poiti dostavljen Din 6--. za inozemstvo Din 10-— Uredništvo in uprava i Gregoriileva ul. 26 Telelon 29-70 " Poštni iekovnl raiun 15.546 " Izhaja vsak petek " Oglasi po tarifi Štev. 18 Boliševizem, fašizem in hitlerizem Jugoslovanski nacionalizem ni kopija tujih oblik, on je iz naroda za narod izišii pokret Svetovna vojna, ta največji dogodek Svetovne zgodovine je privedla vse človeštvo do temeljitih izprememb iz kate-r'*J pa ni jasnega izhoda. Nastal je kaos. Ogrožen je še nadalje obstoj vseh principov, institucij, sistemov in orientacij. Malo časa je preteklo od svetovne voj-Pe, vendar so danes nasprotja med na-rodi, razredi, kontinenti in plemeni tolika, kot še nikoli prej. Človeštvo pa ni sposobno rešiti najenostavnejših življenjskih problemov narodov, ne najde poti, da zaposli nekoliko deset milijonov delav stva, da pribori človeku dostojno življenje nekoliko sto milijonov kmetom. Evropa je bila glavno pozorišče, Zato so se tudi v Evropi posledice ,v°ine manifestirale v najradikalnejši in V| najakutnejši obliki. Vsa Evropa, od Moskve pa do Madrida se nahaja že do-ner decenij stalno v večnem preosnavlja-in iskanju novih družabnih in držav- Mh oblik. 1’ežki in usodni dnevi, ki jih preživlja tvropa in ves svet nas postavljajo pred yprašanje, če je sploh možen normalen l2hod iz tega kaosa naših dni, ali pa se ponovno nahajamo pred nevarnostjo no-. dl, težkih politično-socialnih spopadov ln Pertuberacij. 2ato je prav, da se danes nekoliko o-rPtno po vseh onih pojavih, ki skušajo drugega uničiti in preplaviti svet s J°lo ideologijo. Če bomo sicer površno Mizo vseh treh bojujočih se ideologij: Muunizma. fašizma in hitlerizma zdru-v sintezo, bo slika jasna. Videli bomo. sa Piti ena teh najmogočnejših politično-°cialnih struj ne more prinesti Evropi in 6 vsemu človeštvu odrešenja. Marksi-smo pustili ob strani, ker je to boli Jjav kratko prehodnega značaja povejo z boljševizmom in že po svoji ideologi' Pe more prispevati k temeljiti refor-1 sedanjosti. ^munizem Mpunizem idejno bazira na filozofsko aristveni paradoksni zablodi. Zgodovin-štv ,,1ateriaiizem v0^i vse nehanje člove-^ ? k večni borbi za materialne dobrine. st?!lsel Progresa je v tem, da se kapitali-v J10 formo gospodarstva transformira rg^^nmunistično formo — in že bodo J11' vsi problemi tega sveta. t6o a. *ej laži-znanstveni In simplicirani .bi sloni ekstremni komunistični eks-n; J.ment ustvarjanja nove družbe. Komu Ustv Programatsko in sistematsko strQ.ar*‘* iz Prirode tovarno, iz človeka ga a 'z kompliciranega družabnega or-P3 enostaven gospodarski me-iekt ,Cln' ^uska autarkija jim služi kot ob viinnc.f. eksperimentalno dognavanje pra-Pato marksizma in lenjinizma, da bi rai v« ruskem vzorcu lahko reorganizi-svet. Derb,Iles ”am j® vsem iasno- da rdeči eks-ient ni uspel in da je boljševiški re- stavil, povsem zatajil. V Rusiji kapitalizem ni anuliran, privatna last ni uničena, onemogočeno ni ustvarjanje priviliglranih vladajočih slojev, postavljen ni življenski standart delovnega ljudstva, izzvana ni svetovna revolucija itd. Boljševiški režim ni uresničil svojega programa iz razloga, ker je boljševiška doktrina absurdna in neustvarljiva, ker se protivi vsem osnovnim pravicam človeške narave in vsem osnovnim zakonom človeške družbe. Vse ono, kar je boljševizem ustvaril pozitivnega, ni njegova zasluga, niti ni to dokaz pravilnosti njegove doktrine, nego je to izraz življenjske moči ruskega naroda in bogastva ruske zem lje, ki se lahko manifestira v katerikoli obliki in brez ozira na sistem vladanja. Boljševizem je lokalni, efemerni pojav, zabloda države, ki je v svetovni kataklizmi izgubila ravnotežje. Carizem v Rusiji je padel, ne bo dolgo ko bo padel tudi boljševizem, ker življenje se ne da povezati z nikakimi fikcijami in tiranijami. Internacionalni socializem doživlja polome, nad njim pa triumfira fašistični nacionalni socializem. Sovjeti so prisiljeni sklepati kompromise s kapitalističnimi državami, prisiljeni so da vodijo svojo zunanjo politiko na o-snovi nacionalizma, a ne na bazi internacionalnega - revolucionarnega socializma. Danes je jasno, da se elementarne prirodne sile ne dajo zadušiti z nikakimi doktrinami, da prirodni proces nacionalizacije Rusije ne more preprečiti še tako radikalna diktatura rdečega režima. Fašizem Fašizem je življenjsko delo Mussolinija. Kakor je Mussolinijevo življenje polno ne-nadnih skokov, a njegova osebnost polna kontradikcij, tako je tudi fašizem v svojem razvoju napravil velike skoke in neprestano prihajal v protislovja s seboj. Fašizem je v stvari mussolinizem in tajnost fašizma nam je na najboljši način odkril Mussolini sam: »Dovoljujemo si luksuz da v sebi sumiramo in izmirimo vse antiteze in da gremo preko vseh antitez. Mi smo lahko isto časno aristokratski ln demokratski, konzervativni in progresivni, reakcionarni in revolucionarni, legalitarni in ilegalitarni — vse glede na potrebe časa in ambicij, z eno besedo, hočemo biti zgodovina v kateri živimo in katero gradimo.« V osebi Mussolinija je fašizem monstruozna sinteza cezarizma, makjavelizma, marksizma, sorelizma in ničeanizma. Jedro fašistične doktrine je glorifikacija prin cipa sile in nasilja, brutalne volje do moči, brezskrupoloznega aktivizma in elementarne dinamike, s smotrom prevzemanja in izvrševanja oblasti. Mussolini je stalno menjaval svoja načela, metode in orientacije — ali nikoli ni menjal svojega vehementnega temperamenta, svoje mentalitete, svoje osebnosti. Mussolini se je brez vsega izneveril pri- V VSeh svojih osnovah, ki sl Uh je po- jateljem in principom, aU nikoli se ni izne kati. Zato je v besedah toliko praznine. veril sebi. Preko vseh metamorfoz je on vedno ostal. V'- ^ ki veruje samo v sebe! Mussolinijeva politična alternativa se glasi: ali ekspanzija, ali pa eksplozija. Fašizem pomen ja negacijo pacifizma, pomenja dresuro ln teror, a v svoji zunanji politiki antievropski imperializem na bazi militarizma. A že danes lahko z gotovostjo trdimo: poslednji dogodki na Balkanu, Mala antanta in Poljska, kakor tudi povsem nova orientacija Rusije, pomenjajo zlom italijanskega imperializma. In Mussolinijev sen o obnovi rimskega imperializma bo ostal res samo sen. Hitlerizem Problem Nemčije je bil glavni problem Evrope pred in med vojno in je ostal tudi po vojni in bo ostal vse dotlej, dokler bo Nemčija in Evropa. To je v stvari problem vitalnosti, ekspanzivnosti in mentalitete germanske rase, katerega ne more rešiti dnevna politika. Nemški narod po vojnem debaklu, inflaciji, krizi, gladu, brezposelnosti itd. se ponaša s »tretjim cesarstvom«. Strašna vojna in povojna lekcija ni streznila Nemčije, a to pomeni, da je Nemčija nepoboljšljiva in neozdrav-Ijiva in da bo ostala stalna nevarnost vsej Evropi. Povojni razvoj političnih prilik v Nemčiji jasno kaže, da nemški narod v ogromni večini odklanja obstoječi red v Evropi in da je osnovni smisel hitlerizma in vse sedanje nemške politike: revanža! Hitlerjeva Nemčija ne priznava niti vojne krivde, niti poraza, nego zahteva za sebe tako pozicijo v svetu, kakor da sploh ne bi bilo vojne oz. kakor da je v vojni zmagala Nemčija. Nemčija je že drugič odigrala vlogo »revolucije«. No, v Nemčiji vlada še vedno sistem, ki je pripomogel do svetovne vojne. Ni pa primarne važnosti ali je ta sistem maskiran z internacionalnim ali nacionalnim socializmom. Evropa pa ne sme dopustiti, da Germanija drugič odigra krvavo vo?nn tragedijo. Trije eksperimenti Vojni zlom cesarske Rusije je omogočil boljševiški eksperiment. Dekadenca italijanske demokracije je omogočila eksperi ment fašizma, poraz carske Nemčije in socialne demokracije je omogočil hitlerizem. Vsi trije eksperimenti slone na porazih. Ti eksperimenti se vrše v državah, v katerih je vojna porušila avtoriteto države in v katerih demokracije sploh nikoli ni bilo, ali pa je to bila samo lažna demokracija. To so eksperimenti diktatorsko-tot^H-tarnih režimov. So to eksperimenti, organsko povezani z državami v katerih se vrše, in z osebami, ki so njih nosilci. Zato je pogrešno, skušati take eksperimente imitirati in jih presajevati na tuja tla, ki nimajo pogojev za uspeh eksperimenta. Jugoslovanski nacionalizem ne imitira teh eksperimentov, ker absolutno ne odgovarjajo njegovi vsebini. Naš nacionalizem ni kopija tujih oblik. Zmagoslavna jugoslovanska revolucija je ustvarila jugoslovansko državo in Jugoslaviji se lahko dajo samo take politično-socialne oblike, ki bodo v polni meri odgovarjale duhu, značaju in mentaliteti našega naroda, strukturi in potrebam naše družbe, gen*?-zi in misiji naše države. Današnja mladina in njena vzgoja V zadnji številki »Borbe« smo v uvodnem članku razmotrivali o vzrokih bega mladine iz nacijonalnih vrst. Prevažno je to vprašanje in pregloboko sega v naše narodno telo, da bi mogli brezbrižno mimo njega. Bodi nam torej dovoljeno, da izrazimo v naslednjih izvajanjih nekaj svojih misli, zadevajočih razmišljanje o tem, za današnje čase tako perečem problemu. Ne oporekamo, da bi ono izkoriščanje »profesorske svobode« o nacijonalni hlad nosti, otopelosti in marsičem drugem, naše mladine, češče ne bila resnica. Ni pa točno, da bi tičal v tem edini in glavni vzrok. Predvsem moramo podčrtati, da se o pojmu nacionalnosti čestokrat varamo in zamenjujemo njeno pravo vsebino z zunanji n izrazom, ki mu je nestrpni človek vedno bolj vdan in podrejen. Besede... besede... Je res, da grade in ustvarjajo tudi besede, a to le takrat, ko čutimo, da vro iz dna duše in je v njih toploti močna volja, želja in plemenito stremljenje. Kdo zna to bolje pogoditi, čutiti in doumeti od mladostnika? Ali je danes tako? Pretežno moramo to zani- Mladina ima fin, nepokvarjen pojm in zna natančno ločiti zrnje od lulike. Tudi je današnja mladina dovolj zrela, da more dan na dan globlje razumevati, da ne obstoja življenje iz fanfar, marveč iz dejstev, ona vidi, da prav isti, ki od nje nekaj zahtevajo, vsega tega nimajo, da ne razumejo njenih sanj in zamislekov, njenih hrepenenj i njenih idealov. In še nekaj drugega vidi naša mladina kar ji stre sa dušo: votli svet si prisvaja monopol nad materijalnim! dobrinami nad nacijo-nalnostjo, državotvornostjo itd. Pod težo socijalnih krivic zre v ta svet, primerja, sodi, obsoja, obsodi in se umika. V to prvo rano globokega razočaranje se naseli sovraštvo, ki kriči in kliče po pravici in resnici. Ne smemo namreč prezreti resnice, da sta ti etični dobrini v mladini zelo živi, dočim sta v starejših po razgibanem življenju, že davno otopeli, ohromeli. Zaman sanja današnja mladina o ljubezni, o pravici, o človečanstvu, o veličini svojega naroda, ki je razdvojen... zato se današnja mladina osupla, razočarana, goljufana, umika... Kaj vidi še današnja mladina? Vse časti in moli nekega abstraktnega, od njo Na mejo!... strašno obsovraženega malika, ki ga preklinjata njen pretežno siromašni dom in človek s ceste. Zlobo vidi okrog sebe. V protislovje zre in v krinke, v strah, v zbeganost, v jok in bolest... Njeno sovraštvo je usmerjeno predvsem tja, kjer zre Izvor svojega razočaranja. Sita praznih fraz in olepšanic zahrepeni po dejanjih, ki naj bi zlomila močne lakti. To je novi rod dejstev, rod novih stvarstev. Denimo roke na svoje srce in vprašajmo se, če je v tem pojavu znamenje našega narodnega življenja ali smrti? Ali bi bilo boljše, če bi predstavljala naša mladina letargijo in apatijo — živega mrtveca...? Srednješolska nacijonalna vzgoja! Kako lahko nas premoti njena namišljena mogočnost! Kdo od stvarnih poznavalcev pa mora trditi, da je ta vzgoja res prvenstvena?! Ce bi bilo to res, potem bi morali zanikati prvenstvo naravnega zakona, ki pravi, da je prvi dom, za njim o-kolje, ki v njem mladina živi, nato šele Takozvani pridobitni krogi očitajo našemu zadružništvu milijonske dobičke in milijonska premoženja, ki so jih dobila poklonjena od države potom 1% odtegljaja pri državnih dobavah od leta 1921 do 1926. Tega denarja je res bilo v 10 letih skupno 73,000.000 Din, za celo državo in za par stotisoč uradnikov. To je ca 1000 Din na člana v nabavljalnih zadrugah, in če prištejemo še Kreditne zadruge, je to ca 700 Din na sedanjega člana v Savezu Nab. zadrug. Kakšne plače smo dobivali v letih 1919 do 1927?? Državnega uradnika niso niti povohali na družabnih večerih, za dame je bila to slaba »partija«. Takrat je cvetela trgovina, kavarne in bari so bili polni — pridobitnikov. Kakšne plače dobiva danes delavec pri železnici? 400 do 600 Din, pa tudi manj, dobe mesečno netto plače! Ali vedo pridobitni krogi, kaj to pomeni? 500 Din mesečno za 5 člansko družino za stanovanje, za obleko, za kurjavo in za hrano...? AJi se da kaj pri teh delavcih, ki umirajo pri živem telesu, ko hirajo njih otroci, ali se da pri teh še »pridobivati«? Če je dala država na razpolago za državnega nameščenca v 10 letih po ca 300 Din na enega (če bi bili vsi člani zadrug) ali če je sedaj po 700 Din na včlanjenega nameščenca — to ic zelo malo tako malo. da ni treba vpiti o milijonskih podjetjih in milijonih, ki jim jih je dala država na razpolago. Toda to ni niti za oči. Če bi nas plačevali, kakor bi se moralo, kakor se je plačevalo privatne nameščence v dobi konjunkture, ne 10 krat. temveč 50 do 60 krat bi država več izdala kot je izdala s to potezo, da je v najhujši dobi državnega gospodarstva in najboljši dobi privatne konjunkture vrgla med drž. nameščence zakon o Nab. zadrugah, da se malo zamotijo in usmerijo drugam... In sedanji milijonski dobički? Kje so? V neki številki »Trgovskega lista« še lani vehementno napada na prvi strani milijonske dobičke neke zadruge. Ponižno pa se omenja na tretji strani istega lista, da nekako ni prav. da bi imel cementni kartel v Splitu dobička na leto 400 milijonov dinarjev... V železničarski zadrugi so si člani nabrali med letom potom svoje prodajne politike pribijanja cen, po 500 Din na člana, pa že kličejo državo na pomoč — češ, če si ne znaš pomagati, če so blagajne prazne — poglej, tu so milijonarji, stegni roko in kriza bo rešena. Kjer pa je kakih 100 delničarjev, in pride na enega samega deleničarja po cele štiri milijone dobička na leto, tem inozemskim delničarjem šepa vse oprošča. 7800 članov prištedi na leto 4,000.000 Din, par inozemskih delničarjev prištedi s par potezami na račun naših državljanov, ki morajo plačevati cement dražje kot koruzo. Na te milijone se seveda ne more ščuvati državo naj jih pobere, ker gredo v inozemstvo, morda za onimi, ki so jih tudi nekateri naši pridobitni krogi dirigirali... Tovarna sladkorja v Velikem Bečke-reku je izkazala nedavno tega v svoji bilanci 53,000.000 Din rezerve za »suzbijanje konkurencije«. Že niso znali drugam in drugače knjižiti svojih velikanskih za- šola in njena vzgoja. Pa poglejmo malo v naše domove^ zlasti v one delavskih in še posebej odpadniških družin! To poglavje je bilo že večkrat na javnem krožniku. In javno življenje? Koliko dobrega nudi mladini? Tudi to je poglavje zase. Na vse to pa moramo zabeležiti nepobitno resnico, da so naše srednje šole le kovačnice mrtve znanosti, ki je že sama po sebi ovira resnične nacijonalne vzgoje. Kljub temu naj podčrtamo, da ni naša mladina tako anacijonalna kot jo nekateri slikajo. Krivično ji pripisujemo madeže, ker je s svojo služnostjo odpovedala in se na njeno mesto pomika njen stopnjevani odpor. Če ne more in noče vzporedno s pretežno že okostenelimi težnjami in si kreše svoja pota, čeprav še ne jasnih smotrov, je vzrok v splošni bolezni današnje dobe. Bodimo uverjeni, da ne bo mladina nikdar zatajila svojega lastnega doma, njegovih dobrin in svojstva. V ta namen pa moramo preobraziti splošne razmere in našo otrplo in otopelo duševnost. služkov. kar niso denarja izvedli iz države. Ali ste jih kedaj tako strupeno napadali kakor naše reveže železničarje? Vas bodejo milijoni, ki so si jih prište-dili državni nameščenci vsega skupaj v celi državi niti 34 milijonov dinarjev... Koliko je bilo avtomobilov odjavljenih, kar je izšel novi zakon, na podlagi katerega naj bi se obdavčevalo one trgovce, ki imajo avtomobile? Če'bi vzeli' samo kapital, ki je investiran v teh avtomobilih, katere so sedaj odjavili kot nepotrebne, je tega kapitala nekaj. Nehaj milijonov Din je bilo po nepotrebnem investiranih za kar se je poslabšala naša plačilna bilanca. Koliko je investiranega v nepotrebnih trgovskih poslopjih,' kdo vodi o tem točno statistiko? Kaj nas briga, koliko znaša vrednost privatnih hiš, inventarja luksuznih naprav, ki jih imajo pridobitni krogi?! Pa če bi sešteli ves ta denar, ki je bil precej im nepotrebnem investiran, nekaj bi se poznalo! S tem bi že lahko sezidali par cementnih tovarn ali sladkor nih tovarn, nekaj tekstilnih tovarn z domačim kapitalom. Itd. itd. Tako računajo Rusi, ki uvažajo stroje za ceno največjega pomanjkanja in omejitve, samo da se osamosvoje od tujega kapitala, odnosno od tuje industrije! Biti moramo ljudje, biti moramo pravični ter razumeti položaj trgovca. Trgovci so zašli danes v težak položaj. Ne da se jih preko noči spraviti s sveta. To je tako dejstvo, kakor naselbina rudarjev v Trbovljah ali pa posadka Čeljuskina. v Sibiriji. Trgovci so zašli med dva kamna. Na eni strani jih tirjajo denarni zavodi za plačila, kar so jim nekdaj posodili. Na drugi strani pa ne morejo oni podobno tirjati kmeta, ker je kmet zaščiten, pa mu ni treba plačevati dolgov. Državni fiskus postaja od dne do dne bolj rigorozen in je čisto naravno, da se vsak brani in o-teplje, predno gre s svoje sedanje pozicije. Brani se trgovec in jadikuje ker ne more več dajati ženi za gospodinjstvo mesečno po 9000 Din in mora sam prihajati že ob 11. uri zvečer. In se huduje nad zadrugami in brani se oni mali branjevec, ki ne skupi celi mesec toliko, da bi plačal lokal in luč. Nekateri so res v obupnem položaju, brez izgleda na boljše čase, drugi jadikujejo več kot je potrebno za današnje težke čase. ko ni denarja in ga ni. Z napadi na zadruge pa si ne pomagajo dosti in dočakali bodo nekaj povsem drugega, kar so hoteli. Vemo, da imajo zelo slabe informacije, da si nekaj predstavljajo, česar ni. Prišlo pa bo jutri, čez toliko in toliko let. In če ne drugega ruski dumping v industriji, v žitu. Tam se ustvarja ogromna gospodarska mašina, ki bo začela delovati in katere vpliv bomo morda čutili že čez 5, 10 ali 15 let. Ne mi, pridobitni krogi jo bodo čutili, ki so napačno investirali, zabavljali čez zadruge, delali vsak za sebe, mesto da bi žrtvovali malo več za skupnost. Ali bo ta mašina komunistična, ali se bo pokazala v pravi barvi, kot je to očrtal Ford v knjigi »Der internatio-nale Jude«, to bomo videli* Na nedeljskem občnem zboru mariborske Zveze kulturnih društev je bila pri slučajnostih iznešena zahteva našega podeželja,' da naj pride do čim tesnejših sti' kov med podeželjem in našo inteligenco v mestu. Posebna pozornost pa bi naj še bila posvečena našim obmejnim krajem. Mi smo že lani pokrenili akcijo, naj bi bilo naše narodno-obrambnn delo usmerjeno predvsem na mejo. Sedaj pa so kulturni in nacionalni delavci naših naj jim posvete Mariborčani, predvsem inteligenca malo več pažnje. Kulturni in nacionalni delavci se čutijo zelo osamljene, njih delovanje ne najde nikjer ume vanja in priznanja in ni čudno, če postanejo po brezplodnem trudu — pesimisti. Mi meščani pa kaj radi zabavljamo čez nezavednost našega obmejnega prebivalstva. Pri tem niti malo ne pomislimo, da smo vsega krivi predvsem mi sami, ki puščamo popolnoma v nemar naše obmejne kraie. Problem zase tvori naša meja na Kb-hauskem. Prebivalstvo teh obmejnih kra jev je zelo revno in navezano zgolj na skromne produkte zemlje in gozda. Kriza v lesni industriji pa je zadala prebivalstvu tak udarec, da je prebivalstvo tik pred popolnitn obupom in apatijo, ki lahko postane usodna za te kraje. Materialno do skrajnosti obubožan človek pač ne more imeti več uikakega smisla za vsako čuvstvovanje, svojo udanost bo izrekel onemu, ki mu bo nudil ugodnejšo življenjsko možnost. Mi se tega premalo zavedamo! V polni meri pa se tega zavedajo naši sosedje, ki ne samo, da skrbe za svoje obmejne kraje iti prebivalstvo, oni povsem premišljeno spravljajo s tem v dvome in izkuš-njavo tudi naše obmejno ljudstvo. Kam lahko vodi to, bo vsakemu jasno! Ponavljamo, da je naše obmejno ljudstvo na Kobanskem .obubožano do skrajnosti. Tem ljudem je treba nuditi v katerikoli obliki boljšo .življenjsko možnost, če hočemo, da bo td ljudstvo dober čuvar naše meje! Poklicane so za to predvsem oblasti. Tuisko-promet-na zveza pa naj ukrene vse, da bodo ti naravno krasni kraji prišli v poštev v pogledu tujskega prometa vsaj v taki meri, kot konkurenčno Pohorje. Ljudem se mora nudit? nov vir zaslužka! Za vzgled si lahko vzamemo Avstrijce, ki Sv. Križ nad Mariborom VEČ POZORNOSTI ZA NAŠE MEJNIKE NA KOZJAKU! Prav zelo se čudimo tujsko;prometni reklami, ki popolnoma zanemarja važne obmejne postojanke pod pretvezo, da za turiste ni tistih ugodnosti, kakor ;ili nudi Pohorje. — Vzpon do Sv. Križa, ki leži 582 m nad morjem je mogoč Iz Maribora po prijetni turi. preko Sv. Urbana v dveh urah. Sv. Križ je oddaljen od. državnih mejnikov 35 minut. Prebivalci so zavedni Slovenci. Zal pa poseda Sv. .Križ le malo naših ljudi, nasprotno pa mnogo avstrijskih turistov. — Drugi vzpon na Sv. Križ je od Bresternice (kamor vozi tudi mestni avtobus), čez Šo-berjev dvor in Tajziov vrh. Ta udobna pot, polna romantičnih krasot med soteskami, žagami in mlini pa traja celo uro! Kdor ljubi udobnost, pa ima za povratek. tudi avtobusne zveze od Kun- so s spretno propagando napravili svoje obmejne kraje za naipriljubuejše izletne točke, avstrijska vlada pa na vse mogoče načine skrbi za svoje obmejno ozemlje. Poleg materialnih neprihk, pa so tu še druge. Dobra volja učiteljev — idealistov je premajhna, da bi iz nič nekaj ustvarila. Predvsem je tu pomanjkanje udobnih šolskih zgradb, ki bi lahko bile torišče obmejne ljudske prosvete. Tako pa se tlačijo otroci po tesnih prostorih. Veliko pa je tudi pomanjkanje učiteljstva, ker le z zadostnim številom teh, bi bila v polni meri izvršljiva misija našega učiteljstva. Sedaj so primeri, ko se en sam učitelj ubija z deco od zore do mraka. Če se tak učitelj udejstvuje potem še izvenšolsko, je to brezprimeren idealizem! — Ob priliki občnih zborov CiriKMetodove družbe smo slišali o dobro upravljani dokaj ogromni gotovini te družbe. Kaj nam to po m a g a, ko pa je to mrtev kapital! Hvaležnejše in rentabilnejše bi bilo, če bi bil ta denar uložen v nekaj obmejnih šolskih zgradbah. V tem pravcu bo morala tud? CMD ukreniti vse potrebno. Uvodoma smo že omenili, da so naši obmejni kulturni in nacionalni delavci z ljudstvom vred prepuščeni sami sebi. Zato danes apeliram na vse, ki čutijo količkaj nacionalno in na vse one, ki bi se morali zavedati izrednega pomena položaja naših obmejnih krajev. Zadnji čas je, da se zavzamemo za te obmejne kraje, da si pridobimo naklonien ost in za' upanje obmejnega prebivalstva in da priskočimo na pomoč idealnim obmejnim kulturnim in nacionalnim delavcem! Tu so poklicane oblasti, Tujsko-pro-metna zveza, CMD, Jugosl. Matica ib Narodna odbrana. — Vsa ostala naci' oimlna društva pa naj podprejo obmej' ne kraje s tem. da organizirajo mngnčr ne pohode na mejo! Pojdimo med naše ljudi na mejo, d o k a ž i m ° jim, da smo z njimi eno! V tem smislu naj organizirajo svoje z vida raznih socialnih zakonov, v kaa erik je zapopadena pravična rešitev Vseh današnjih socialnih problemov. Delavstvo se že v polni meri zaveda, ia mu je organizacija nujno potrebna. ndi vrste organiziranih nameščencev te množe. Je pa med delastvom mnogo akih, ki ne verujejo več v moč organi--mane sile. Naglašajo, da so bili leta in ;a organizirani, in da so plačali že le-stotake za članarino strokovnim or-mzacijam, ki pa niso dosegle ničesar za izboljšanje. In res je na tem veliko bridke resnice, ker je bilo delastvo že od vsega početka v veliki večini včlanjeno v marksističnih ali takozvanih internacionalnih organizacijah. Voditelji teh organizacij, ki jim nekateri pravijo tudi rdeče organizacije, so pridigovali leta in leta o zmagi delovnega razreda. Krmili so jih z bajkami o zrušitvi kapitala. Razlagali so delavstvu po svoje Marxov nauk. In če je kedaj prišel čas boja za pravice delovnega ljudstva, so se glasni marksistični voditelji skrili v zatišje in popolnoma utihnili. Zgodovina pozna primere, ko so taki voditelji segli po o-rožju in ubijali delovno ljudstvo, ki se je borilo za svoje pravice. ’ Popolnoma razumljivo je. da v teh marksističnih organizacijah delavstvo ni moglo doseči svojih pravic: Marksizem absolutno odreka vsakemu nacionalizmu veljavo in povsod naglasa samo internacionalni moment, ki pa se, kakor je znano, izživlja v germanskem šovinizmu, ker je marksizem germansko-kapi-talističen otrok. Naši marksisti sicer dan na dan vpijejo, da je delavstvo po ne- Med vojno je bilo denarja kot peska in vsak pobalin je razpolagal š stotaki. Ta »raj« je trajal, seveda vedno bolj v skrčenem obsegu, tja do 1. 19?5., ko se je pričelo nad njim mračiti in po 1. 1929. pa naglo temniti. Denar se je odtekel kar čez noč. Kakor si moremo v suši nekaj časa pomagati z rahljanjem zemlje, a končno to odpove, tako je bilo s pomožnim papirnatim denarjem med vojno. Sile razmer ali bolje pomanjkanje in končno gladu ni mogla pregnati še tako visoka skiadnica novih bankovcev, in ko je razvrednotenje denarja — saj ga je bilo za isto stvar treba IG, 20 krat več kot pred vojno poplavilo celo najbolj siromašne koče, takrat je odpovedalo in se je navidezna moč sesedla. Danes, ko stojimo od takratnega stanja v primerni razdalji, moremo ugotoviti le eno dobroto denarja: Vsa njegova trenutna dobrota je bila ta, da je bila sposobna kriti obveznosti (dolg) malega človeka. Da je to res, so še žive priče oni dnevi (leta) po zaključju vojne, ko je tako nalahko in neopaženo spolzel denar iz naših nerodnih in naivnih rok; — nerodnih zato, ker naša narava ni za ta način gospodarstva, naivni pa, ker smo smatrali denar za polnovreden in takratno stanje (obilico denarja) za naravno. Danes vemo in občutimo, kako zelo smo se varali; kot ni bila iz nas in za nas vojna, tako ni bil iz nas in za nas denar. Kam pa ie izginil? Delavec ga nima, kmet ga skoraj več ne pozna, uradnik je tudi podoben »Frideriku s praznim žepom«. A to ni še tako zlo. Denar je odtekel in pustil za seboj težko oporoko pasivnega premoženja ali z drugo besedo — dolg. Komur ni znan njegov namen, je to uganka; če pa to vemo — in na naša dosedanja izvajanja o rojstvu in poslanstvu denarja moramo to vedeti —, moremo si biti na jasnem. — V kapitalistične žepe je spolzel — tja, kjer je njegovo rojstvo. Nekje se je zbiral in nabral v grmade. A bolj kot se je njegov kup večal, bolj bežen in plašen je postajal ta brezdomec, oziroma njegov lastnik. Edino tako si moremo razlagati oni velikanski kup denarja v Švici, onih 900 kod podleglo terorju, ne povedo pa, da so bili prav marksisti tisti, ki so terorizirali delovno ljudstvo, dokler so imeli moč v svojih rokah. Naše delavstvo vse to uvideva in spametovano obrača hrbet njihovim vrstam. Ne veruje več frazam druge internacionale,' ker je prepričano, da bo izvojevalo svoje pravice le tedaj, če se bo zboljšal njegov položaj v lastni domovini. Pričakovati pomoči bd zunaj je iluzorno, ker je povsod mnogo slabše kakor doma. Ce pa bo hotelo delavstvo doseči svoje pravice, jih bo doseglo edino le v nacionalnih organizacijah. Prav tako pa bo tudi naše. nameščenstvo izvojevalo zboljšanje svojega položaja, če bo šlo v boj ramo ob rami z nacionalnim duhom prežetim delavstvom. Zboljšanje socialnega' položaja vsega delovnega ljudstva bo dosegel le tisti, ki svojo domovino ceni in spoštuje in, ki mu je krvni sobrat prvi in najbližji. Zboljšanja pa ne bodo dosegli nikdar hlapci tujcev in tisti, ki dajejo prednost vsemu tujemu, in ki odklanjajo in sovražijo vse, kar je domačega. milijard, ki predstavljajo okroglo vrednost našega narodnega premoženja. Znesli so ga na »sigurna« švicarska tla z vseh mogočih evropskih kantonov prav oni veliki in težki, ki se, mimogrede omenjeno, tako radi trkajo na svojo domovino in ga ji ne zaupajo; še manj pa ga zaupajo onim, ki so jim ga nakupiČili, — delovnim rokam. Ali ni v tem nezaupanju tudi strah? A koliko je še takih tresorjev! Mi pa hromimo na pomanjkanju kapitala, mi in drugi. Tudi pri nas je mnogo take strjene krvi in imajo tuji tresorji svoje bohotne veje. Posebno ugodna tla ima industrija. Lep dokaz za to je sledeči primer: Neko riaše — reci tuje — rudniško podjetje je menda že razdelilo med svoje delničarje kot letni dobiček vsoto, ki presega nabavno vrednost delnic, torej nad 100%, Za vsakih 100, 1000. 10.000 Din itd. dobi delničar nad 100, 100, 1000, 10.000 Din dividende. Pa primerjajmo, kako gre kmetu, delavcu in drugim! Vse torej navzdol ali nazaj, le težki navzgor. Tako beži denar v njih torbe in odtod v tuje tresorje, tako mi hromimo. Na ta način se krči naše narodno pre-moženje, po drugi pa postaja denar vedno bolj negiben, mrtev. Zato sodimo, da so zaman naši glasovi o obnovljenju denarnega kroženja, oziroma o zaupanju denarja denarnim zavodom kot uravnalcem njegove gibljivosti in kroženja, zaman in sicer iz teh-le razlogov: 1. Res je med ljudstvom še nekaj denarja, a ta »nekaj« je zelo skromen in ne more poživiti obtoka. A tudi če bi ga bilo več, dvomimo, če bi se ljudstvo omehčalo in obnovilo zaupanje v denarne zavode. Temu sicer neutemeljenemui zadržanju moramo iskati vzrok docela izven njega. Če se boji za svoj denar mogotec, ne moremo zahtevati od malega človeka nekaj obratnega. 2. Naše gospodarstvo sloni na kapitalističnih načelih, ki so povzročila gospodarsko zmedo in gospodarski zastoj. Dokler pojde po tej poti, ne bo izhoda. 3. Ali ne opazimo, da vodi naša gospodarska pot v avtarkijo ali v samokrit-je? Nemčija, Avstrija, Rusija, Italija itd. delujejo v to smer s polno paro. Ta raz-vezanost (nasproti prejšnji mednarodni gospodarski povezanosti) je usoden udarec mednarodnemu kapitalu, ki moi;a na ta način skrčiti svoje poslovanje v mejah poedinih držav. S tretjo točko hočemo dokazati, da je obnova v obstoječem kapitalističnem smislu nemogoča in absurdna. Obtok dobrin — torej tudi denarja — ni prenehal le slučajno, ampak je to logična posledica kapitalistične zmede. Današnji številki smo priložili položnico in vljudno prosimo vse naročnike, da nam poravnajo naročnino za mesec maj. Posebej pa prosimo one naročnike, ki so v zaostanku z naročnino, da nam isto zanesljivo poravnajo do 10. maja, ker jim bomo v nasprotnem primeru primorani ustaviti list. Naročnike pa, ki so storili že svojo dolžnost in poravnali naročnino za več mesecev, vljudno prosimo, naj izroče položnice svojim prijateljem in znancem, da se naroče na naše glasilo, ki se bo odslej še energičneje borilo za nacionalne in socialne pravice malega človeka. Maribor KAKO DOLGO ŠE? Mariborska »Nemško-Švabska kulturna zveza« je priredila preteklo nedeljo izlet dece na Pohorje. Pri neki koči se je vsa skupina utaborila in nato ves dan prepevala nemške pesmi in obujala spomine in nade. Ne rečemo nič* če bi to bili res samo nemški otroci. Žalostno in vsega obsojanja vredno pa je dejstvo, da je bila pretežna večina otrok slovenskih poturic, med njimi značilno slovenska imena: Meglič, Brus, Jančar. Ko- lenc itd. Sicer pa taki izleti niso v interesu krepitve naše državljanske zavesti na našem podeželju. Vprašamo samo, kako dolgo ho še to trajalo ih kdaj se bo končno tudi imenovani zvezi stopilo energično na prste? NOVA DELAVSKA GODBA. Preteklo nedeljo je bil pri »Orlu« ustanovni občni zbor novoustanovljene godbe delavstva tovarne Hutter. Mislili smo, da bo to res skupna pridobitev vsega delavstva, nedeljski občni zbor pa je pokazal, da tiči za vsem nova akcija mariborskih rdečkarjev. V tem znamenju so občni zbor posetili vsi rdeči ge5 nerali vedno redkejše rdeče armade. Svo jo kulturo, s katero se vedno in ob vsaki priliki tako radi bahajo, pa so pokazali s tem, da navzočemu številnemu nacionalnemu delastvu, ki je imelo voljo do sodelovanja, sploh niso dali besede, temveč so jih na prav prostaški način ozmerjali in opljuvati. Sicer pa je godba nekaka posestrima znane Schbn-herjeve godbe. Da pa je ta godba izrazito marksistična, priča člen pravii, ki pravi, da v primeru razpusta godbe, pripade vse premoženje Strokovni komisiji. — Radovedni smo, kaj pravi k vsemu temu g. Hutter, ki je prispeval veliko vsoto za nestrankarsko delavsko godbo. Vemo pa, da je delavstvo, ki je zbiralo denar za godbo ogorčeno nad tak:m postopanjem! KRVAVA POROČILA prinaša zadnje čase »Delavska politika« o nogometnih tekmah med marksističnimi ovčicami »Svobode« in meščanskimi volkovi. In kako so brihtna taka poročila! V njih se igra nogomet »blazno«, sestavljena pa je tudi točna statistika porabljene jodove tinkture in opraskanih kolen. — Je že tako. ’Če ni drugega, morajo biti tudi taka poročila aktualna v njih boju za »delavske« pravice. NAJLEPŠA ČEDNOST JE ZVESTO-BA DOMOVINI IN ČASTNI BESEDI! Gospodarska ohromelost Na eni strani zlate gore, na drugi strani pomanjkanje Sfaan '4. »BORB A« ■■■■■■I ■■■■■■ V Mariboru, dne 4. V. 1934. Koroška pomlad Spomini koroškega dobrovoljca Koroški domačini. Večina domačinov v Rožu je simpatizirala z nami. Posamezniki so vstopili tudi v naše čete, ki so se na ta način pomnožile za 60 mož. Domačini so nam dajali tudi dragocene podatke o gibanju naših nasprotnikov tu in onstran meje. Zaradi tega pa se je prehod preko Drave po »zanesljivih« domačinih vedno ostreje nadziral. Nadzorovalo se je gibanje obenem tudi to-stran meje. Vkljub temu pa je tu in tam počil kak strel iz zasede. Pri Mariji na Žili so Nemci zvabili v gostilno na-^sdao stražo, obstoječo iz 18 mož, ter jim dali za pijačo. Naivni fantje so menili, da se jim hočejo Nemci prikupiti, ker je bilo pričakovati zasedbo po jugoslovanskih vojakih. Odložili so puške ter se brez skrbno posedli za mize. Kmalu na to pa so pridrveli Nemci iz svojih skrivališč ter so z lahkoto razorožili naše fante. Ko je četa jugoslovanskih vojakov iz Borovlj vkorakala v Žilo, so se Nemci brez boja umaknili. Zavedni koroški Slovenci so nam prijavili marsikakega proti jugoslovanskega hujskača, ki je imel zveze z Nemci onstran Drave. Naše patrulje so take elemente polovile in jih poslale v Ljubljano. Tam so te hujskače izpustili kot nedolžne, ki so se vrnili zopet na Koroško, kjer so potem še hujše rovarili proti nam. Ljubljana je namreč »boljše« vedela, kdo je nedolžen in kdo je kriv, kakor pa domači narodno zavedni koroški Slovenci! Pa so se tudi znali potuhniti in pretvoriti koroški Nemci in renegati. Na Žili je poslušala petje slovenskih fantov nekega večera stara Ziljanka, ki se je izrazila tako-le: »Če tudi držim bolj na »ono« (nemško) stran, vendar čutim, da mi gre slovensko petje k srcu.« Te starkine besede sem ohranil v dobrem spominu, ker so mi bile dokaz, da tudi starka ni mogla zatajiti svoje slovenske krvi, čeprav jo je hotela... Pri Podrožci. Novo leto 1919. nam je prineslo prve trdovratnejše in resnejše boje. Ko je padel po junaškem boju naše posadke Pod-klošter ob vhodu v Zilsko dolino v roke nemških čet, se je neustrašni naš stotnik Martinčič odločil, da ne zapusti Koroške za nobeno ceno. Zasedel je s svojo četo hribe okrog tunela pri Podrožci. Iz Borovelj mu je bil poslan vod Koroških do-brovoljcev pod mojim vodstvom, da ojači obrambo. Od 60 mož, je ostalo zvestih 40 in je bilo med njimi res nekaj vzornih vojakov, ki so dobro vedeli za kaj gre. Že prvi dan bojev pri Podrožci sta padla dva, žal, da ne vem za njiju imeni. Vse zapiske sem v poznejših bojih izgubil. Zaradi navala nemških bataljonov smo se morali, da nam niso prišli Nemci za hrbet, umakniti s hribov nad kolodvorom v neposredno bližino predora. Pred predorom. Škoda, da nimam zapiskov in tudi ne možnosti, da bi opisal požrtvovalnost in trpljenje posameznih naših vojakov in častnikov v boju za predor pri Podrožci. Dejal sem posameznikom, to pa zato, ker so bili in so morali biti posamezniki možje na svojem mestu, saj je bila celota majhna in z daleka ne tako vstrajna in zanesljiva, kot posamezniki. Stara avstrijska disciplina je prenehala in z njo tudi avtoriteta in tisti avstrijski »moraš«, ki se mu preprost vojak začetkom vojne ni mogel upreti, marveč mu je slepo in vdano sledil. Udeležil sem se bojev za časa italjanskih ofenziv na Oslaviji in Dober-dobski planoti, toda boji pri Podrožci so zahtevali od nas več, mnogo več, kakor tisoči topov laških ofenziv. Le tisti, ki so bili drzni in vztrajni, obenem pa globoko prepojeni s slovensko narodno zavestjo so lahko vstrajali. Prišel je teden v mrzlem mesecu januarju 1919. ko smo v neprestanem vetru, dežju in snežnem metežu bili vsak dan po 18 ur nepr enehoma vsi premočeni na straži in smo počivali v vlažnem predoru le po 5 ur in še manj. Pelinkovec, s katerim smo bili preskrbljeni, nas je oživljal. Bili smo prava črna vojska tudi na zunaj ker smo bili vsi sajasti od dima. Zgodilo se je, da je prišel k meni mlad vojak, ko sem stal na hribu kot častnik s puško na straži, da se mi javi. Pa se je zgrudil na tla pred mojimi očmi od utrujenosti in izčrpanosti. Nemški naval na predor. Nekega dne v januarju so Nemci nenadoma napadli predor z vseh strani. Ba- taljoni proti šibkim četam! Prišli so že do prvih hiš pred predorom. Imeli smo dva topova, ki sta čudežno funkcionirala, vmes pa so regljale naše strojnice, ki s0 storile svoje. Nemški napad je bil odbit, toda že itak številčno slaba četa je bila še bolj oslabljena, ker je marsikateri slovenski fant padel v tem boju, mnogo pa jih je bilo ranjenih. Nemci niso odnehali. Pri ponovnem; napadu je padel tudi nemški poročnik Ebert, ki ga je pogodil iz puške neki koroški Slovenec Vurca. Pi' smo, ki smo ga našli pri ubitem Ebertu je pričalo, da so se Nemci pripravili na trd b".'. Ebert je padel v trenutku, ko je nameraval zagnati bombo med naše vojake. Takrat nam je granata zasula tudi nadporočnika Vilmana in 7 mladih fantov. Na pomoč so nam bili poslani mladi, popolnoma neizkušeni slovenski dijaki, stari od 16—18 let. Greh in sramota za ves nas narod je bila, da se takrat ni moglo najti vsaj 100 zavednih odrastlih mož, bivših voiakov in da so morali na mesto teh iti na fronto — otroci. Marsikateri teh mladih je izgubil pred predorom svoje življenje, ker je prišel v bojni metež popolnoma neizkušen. Po protinapadu so se mladi ljudje nekoč postavili v bojno črto kake tri korake pod grebenom, tako, :a bi z druge strani grebena kaj lahko pridrvele nemške tolpe popolnoma neopaženo za njih hrbet, in bi v tem primeru lahko pobile s puškimi kopiti bojno črto naših mladih in vrlih dobrovoljcev. Delodajalci, spomnite se brezposelnih intelektualcev! Dajte jim dela, daite lim kruha! BMBMMBBKEBBBBMtBIlMllilMBHBHBIBIIl1 ftliP * HUBI i BBBBB V premislek Redukcija prejemkov Z vso težo je padla ta vest na prizadete. Kakor se je domnevalo, so tudi tokrat prizadeti najhujše nižji sloji, tisti, ki so bili doslej vedno izpostavljeni vsem mogočim neprilikam, pomanjkanju itd. Prav, da se je pričelo s štednjo, da se na ta način omogoči mladim, dela zmožnim ljudem eksistenca. Toda vsak čuti to nesorazmerje, ki se je vzelo za podlago uredbi. Niso prizadete državne u-službenke, katere bi brez nadaljnega lahko ostajale doma in živele ob zaslužku svojih dobro situiranih mož, prizadete so najhuje one, ki so bile tudi po poroki primorane hoditi v urade, saj prejemki njih mož (dnevničarjev, služiteljev, pripravnikov) nikakor ne zadnoščajo za vzdrževanje družine. Prav te, ki so imele že itak komaj dovolj dohodkov za svoj obstoj, je zadela redukcija z vso težo. Samo nekaj konkretnih primerov. Uradnici VIII. pol. skup., koje mož pre jema plačo VI. pol. skup., odtegnejo vso draginjsko doklado, ostane ji pa še vendar mesečna plača v znesku 1.130 Din, dočim dobiva njen mož neokrnjeno plačo v znesku 2.250 Din, tako, da znašajo skupni prejemki 3380 Din, kar že zadostuje za vzdrževanje 2—3 članske družine, posebno, ker prejemata za vsakega otroka še po 140 Din. — Večina učiteljic je poročena tako dobro, da prejemajo njih možje okrog 4000 Din mesečno in takim odtegljaj vseh draginjskih doklad gotovo ne pomeni v primeri z dru gimi nobene izgube. Malo manj elegance in odtegljaj je krit. Saj so moževi dohodki sami na sebi že tako visoki, da zadostujejo za vzdrževanje družine. Kaj pa naj poreko uradniške pripravnice in pogodbene uradnice, ki so si izbrale svoje življenjske druge iz nižjih, sebi ena5 kih vrst? Ker ne prejemajo nobenih dra-giniskih doklad, so pa izpostavili kar celo plačo udarcu redukcije. Pis. pripravnica X. skup. izgubi od svojih mesečnih prejemkov po 955 Din, celih 20°/«, če jr nje mož zvaničnik s prejemki 1040 Din — Koliko znaša potem njun skupni me sečni zaslužek? Mislimo, da se je v pre cejšnji meri okrnil eksistenčni minimum. Pri nas v Sloveniji ne poznamo zadruž ništva in ni v navadi, da bi vsa številna družina jedla pri skupni skledi ob bremenu glavarja zadruge. Vsak roditelj skrbi za otroka tako dolgo, dokler si ni sposoben sam služiti kruha, potem je vesel, če mu otrok pomaga vzdrževati mlajše brate in sestre. Mislim, da je malo družin, kjer se lahko odrastli in samostojni otroci zastonj oskrbujejo. Res je sicer, da se na domu staršev izhaja nekaj ceneje kot pa v tuji hiši, toda pravica in dolžnost vsakega posameznika nujočem v skupnem gospodarstvu z odeje, da se briga za svojo dobrobit — saj so bile že dosedaj plače tako nizke, da si nihče ni mogel privoščiti najpotreb-bencih in uslužbenkah je posegla redukcija najgloblje pri nižjih slojih. Pripravniku IX. skup. s prejemki 1.070 Din, sta-tom, ki prejema 1.300 Din pokojnine, odtegnejo 30%> cele plače, tedaj 321 Din. — Uradniku IX. pol. skup. bi pa v istem času od njegovih mesečnih prejemkov 1400 Din odtegnili 30°/o draginjskih do5 klad, kar znaša samo 157 Din. Kateri torej bolj čuti redukcijo plače? Številke naj sedaj govore. Vsakdo izmed nas čuti, kako težko je bilo življenje doslej v večnem omejevanju in odpovedovanju. Kaj nas pa čaka sedaj? nejšega. In tudi pri neporočenih usluž-Kje je ostala misel na eksistenčni minimum? Vsaj tega bi bilo treba upoštevati. Namen vsega je bil v prvi vrsti pripraviti poročene uslužbenke do tega, da prostovoljno zapuste državne službe. One. ki bi z ozirom na dobro situacijo svojih mož to lahko storile, ne marajo o tem ničesar vedeti. Boie se brezdelja, ker niso zmožne same voditi gospodinjstva — še manj pa izhajati brez služkinj in pestunj. Vse one, kojih možje pa prejemajo le malo plačo, bi želele samo zvišanja plače svojih mož in kaj rade bi ostale doma in delale za svoje otroke. Poslano* Ker ima Podporno društvo železniških delavcev in uslužbencev v svojih rokah za 300.000 Din delnic mariborske Ljudske tiskarne, in ker nas člane Podpornega društva zanima bilanca tiskarne, prosimo vodstvo, da bilanco javno objavi. Ne moremo kot takorekoč solastniki trpeti, da bi se šušljalo, da je bilanca Ljudske tiskarne deficitna in nam tudi ni seeno, kakšno je gospodarstvo tega, idi našega podjetja. Pričakujemo, da bo avnateljstvo Ljudske tiskarne upošte-alo našo zahtevo. Maribor, 2, maja 1934. Več železničarjev članov Podpornega društva. *) Za poslano uredništvo ne odgovarja. Kulturne beležke Pod tem naslovom bomo odslej poročali o vseh važnejših kulturnih prireditvah našega mesta in objavljali ocene nam poslanih publikacij. NARODNO GLEDALIŠČE. Repertoar: Petek 4. maja ob 20. uri: »Nora«. Red B. Gostovanje Vike Podgorske hi Hinka Nučiča. Operne cene. Sobota 5. maja ob 20. uri: »Stari grehi«. Zadnjikrat. V korist »Združenja gledaliških igralcev«. Najnižje cene od 15 do 2 Din. Nedelja 6. maja ob 14. uri: »Ciciban«. DR. JOSIP ŠTOLBA: STARI GREHI. Vzporedno z Ibsenovo. »Noro« je gledališki ansambel naštudiral za predstavo Združenja gledaliških igralcev Štolbove »Stare grehe«. Tihi dom starega konzula, ki ga od časa do časa motijo razni dinčji in soupeji kroga trojice starih in neločljivih prijateljev Zapotoc-kegat Kučere in Novaka. Kot pri »Vaških svetnikih«, ki so jih zanesli k nam Tegern-serji, tako postane tudi tu trojica očetje enega otroka, ki pride pozneje kot gospodinja v hišo Zapotockega. Trojica začuti poleg očetovske ljubezni tudi zakonsko poželenje, ki pa se izlije v celoti v razočaranje, ker mlada hčerka si je med tem že izbrala drugega ženina. Torej stvar, ki je prešla čez marsikatere deske diletantskega odra, ki pa ie tudi pri nas rešila v gledališču trenutno krizo, ki je nastala v repertoarju. Gg. P. Kovič Grom in Nakrst so podali kompaktno in lepo igro, ki je ugajala skoz in skoz. Dobro sta jo izpopolnjevala ga. Savinova in g. Gorinšek. Krasen lik je postavila gdč. Kraljeva v Ni-mrtondiovi. Potem še gdč- Starčeva in ga. Dragntinovičeva rn G. Blaž, kipa je na koncu zazvenel nesigurno. Režijo je vodil g. Kovič dobro. Obisk je bil pri premieri zelo lep, zato pa se je pri prvi reprizi skrčil na trideset gledalcev. -c. JOŽE KRAJNC: KATAKOMBE, založila »Dra ma«, v Ljubljani 1934. Drobna rumena knjižica nam priča, da se je Jože Krajnc, znani slovenski beletrist poskusil v drami in s tem začel novo arhitekturo obdelovanja snovi. Vsa novejša generacija, ki ubira stopinje za bolj vidnimi vrhovi socijalne svetovne literature, kot pri nas za Cankarjem, Tollerjem, Istratijem in še za mnogimi drugimi, si poskuša najti tudi v slovenskem miljeju fabrike, rudnike, posebno pa predmestne ljudi, kar je vpliv Arturja Holi tscherja. Zdi se mi, da se cepi tu pristnost slovenstva v duh časa, ki zahteva, da prekoračimo tista stoletja, ko smo sledili za drugimi narodi. Avtor zajema tu snov v »dragah«, nižavah, torej v »katakombah«, kjer rastejo, kakor v rimskih časih prvi kristjani novi ljudje, ki da bodo uredili današnje razrvane gospodarske in politične razmere in dali državi nov ustroj, ki da bo popeljal človeštvo v boljše življenje. Temne so te sobane, kjer žive ti ljudje, ki so polni bolnega idealizma, ki pa se takoj prevrže v nemoč, kakor hitro pride v dotiko s svetom. So to bolni ljudje in to časovno, ker ne morejo premostiti svet svojih idealov in stopiti v svet realnosti. Zato bi morala biti tu ustvarjalčeva roka bolj go- tova. misli bolj življenjske. Človek pa čuti neuravnovešenost, saj autor slika tu prizore z uprav filmsko naglico, Kar da čutiti, da je šlo tu bolj za kompozicijo, kakor pa za močno duševno dograditev dela samega. Stvar jc tako postala raztrgan kompleks življenja in dejanja. Osebe, ki skušajo biti bolj ali mani naše, ostanejo ie model, odsev tega, vse je plitvejše, kljub močnemu zasnutku. Autor naj bi se bolj učil pri Dos Passosu, če se misli prepusti tej panogi ustvarjanja, ker tam je močna konstitucija zgradbe, pa tudi življenja samega. Dvomim, da bi zato stvar imela kak večji oderski uspeh, če ne bo imela režiserja, ki bi ji dal vsega onega kar ji ni mogel autor-Eno ie: stvar je prišla precej prav, saj na naših odrih se bolj sliši poslovenjena'beseda, kakor pa pristno slovenska. Največ pa škoduje stvari tendenca, ki preprega celotno stvar. V tem je jasno, da se ni nobeden naših kaj bolje uveljavil in je začel prej ali slej uveljavljati svojo biscuits-literaturo, ki mu je bila bolj v škodo kot v korist. Bojim se. da bo tudi tu tako. Stvar je torej le za odre, ki imajo poleg dobrih igralcev in režiserja tudi publiko, ki bo presegala običajni niveau gledalcev. -c. ČEŠKOSLOVAŠKI NARODNI SOCIJALISTI so izdali »Majovy list« s prav zanimivo vsebino. Uvaja Hartman z »Bil sem in bom«, za čemer slede razperave in članki. Tako Vaclava Klofača »Narodni socialism na postupa všude«, »Na'prvi straž svobodjr a de-mokracie« Zeminove, »Vitezstvi ducha a prače nad hmotou a lidskou zlobu« Motyčkc. Potem še mnogobrojne razprave znanih narodnih borcev dr. Mondryja, V. Polivke, dr. Patejdla, M. Šmejcove, A. Juppe, A. Jenšov-skega, Bergmanna, J. Tume in Mistra- List krase še lepe slike. Skratka: številka je iep dokaz o moči delavnosti češkoslovaških narodnih socijalistov. Želimo, da tudi pri nas dobimo kmalu kaj sličnega. LJUBLJANSKA DRAMA JE LETOS UVEDLA PROPAGANDNI TEDEN, na katerem se bodo dajale skoro najboljše stvari, ki so bile v letošnji sezoni v repertoarju. Med drugimi bodo dela Shawa, Krleža in Klabunda, ki bo zastopan z najbolj uspelo predstavo letošnjega leta s »Praznikom cvetočih črešeni«. EDINSTVENO AKADEMIJO za študijo ras in zdravstva so pred kratkih1 ustanovili v Dresdenu kot Saško državno akademijo. *Kara Gosposka ulica 13 Bredstavjtuls in izdajatelj Ione Bajt, predsednik Narodno-strokovne zveze v Mariboru. Urejuje in odgovarja Rudolf Germ v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik ravnatelj Stanko Detela v Mariboru