Siav. 331 V Trt*«, v četrtek 4. decembra 1919 Latntfc XI v i Jahala vsak dan, u(H ob eodk^th Hi pr^nikiti, «jutftj. IMiMvd: uOct •v. čiSkii A,:^ *»v- 20. L ittdl&opie. — Dopisi ntj k poUlja jo ured-r.Kivu. — NtL.ikifsni pisma se rt« »prejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj In odgovorni nredmk Štefan Oodina. — Lastnik koa-rodj lista tdhrostl. — Tisk tiekacne Ed^ost. — Naročnina wuSa na iw«e L S*—, po! let« L 13— in celo leto L 34 —. — Telefon afedotftva in Slev. 11-57. Posamezne Številke v Trst« in okoHei po 10 stoUnk. — O^i-ui s« računajo t ftrokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgoveev in obrtnikov mm po HO s*oC; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 40 stot., og1«! deuarniti aa vodov m/n po 80 stot Mali oglasi po (0 stot. beseda, najmanj pa L I'—. Oglase Ppr^erM Inseratni oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se pobijajo izldjaSr-o vprud Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v Tfttu, ul. sv. Frsu£i&u As. 2£L Otvoritev slausnsKe liudsbe Sole v Trstu. Pp's«Mnft v š;n!j3Rot:R3 CilD Soln i., 5. m 6.1 m. Po ve: let enoletnem čakanju in čakanju smo vendar dobili veselo vest, da se odpira naša šeni:" k '<* »ka šola. Bilo ;e lin', še pred zaikl uSkom šolskega leta, ko so se vsled tedaj razsajajoče španske bolezni -morale zapreti vse tržaške šole, žnji-mi vred tud? naša Ciril in Metodova šola pri Sv. Jak bu in njene paraleke na Acquedottu. Prišle so potem počitnice, prišlo je novo šolsko lelo, a bolezen ie razsajala še vedno, in tako se šc'e niso odprle. Potem pa je prišla zase >a po 11 albanski vojski m že meseca no-vom'r a lanjskoga iela je objavil uradni -*Os-servatore naredbo vrhov nega J ipoveljništva italijanske vojske, s katero se je določalo, da se mora posebej zaprosili za odpretje zasebnih šol. Z naše strani se je zgodilo to za vse naše zasebne šole, .toda odgovora -pa ni bito in ga ni bilo. In naša mladina Je ostala brez šolskega pcuka. M r-eval >je mesec za mesecem. Počasi so se začele odpirati oruga za drugo o-očinske ljudske šole v okolici, najdalje je tra.j-alo, -da se ie orlprla romanska, tcvda naše Ciril in Metodove šole v mestu so ostale zaprte, in na naša vprašanja ni bilo zadovoljujočega odgovora, pa na-; so se ponavljala še toliko in tolikokrat. Šola >na AcquedoCtu je estala zaprta pouku, šolsko peslepje »pri Sv. Jafkobu, na^modernej-šo in svojemu smotru najprimernejšo zgradbo v vsem Trstu pa je zasedlo vojaštvo in jo iz-premenilo v vojašnico. Tako je naše ljudsko šolstvo, ki smo si je zgradili, zbira^joč zrnce do zmea, polagajoč kamenček do kamenčka, v dolgih letih težkih bojev, padlo zopet tja nazaj v kulturno temo Časov pred 84. letom, ko je bil naš narod v Trstu brez šo4e in pouka v materinem jeziku prepuščen najhujšemu zatiranu in na> krutnejšemu raznarodovanju. Hudi so (bili tedanji časi, hujši pa so 'bili sedanji, kajti te-anja skoraj šeJe v prvih povojih se (nahajajoča narodna zavest še ni »dala nršemu narodu, da bi se bil v polni meri zavedaj vse bridkosti svojega položaja, d očim pa je sedaj naš narod, v pefori meri se zavedajoč izgube, !jane ob 4.43. prihod v Maribor ob 9.11) in vLik št. 39 (odhod iz Maribora ob 16.30, prihod v L'uMj no ob ?0.54). — Proga Zidani-tT^tet—Lhibrava. V3;tk 37a odhud iz Zidanega- mosta cb 5.54. prib. v Lkrbljano ob 7.28) m vlak št. 3?a (odh. iz Ljiibljr.ne ob 14.15. prih. v Zklani-most ob 15.30). — Proga Zidanimost—Logatec. Ekspresna vlaka št. 12 (odh. iz Logatca ob 2.40, prih. v Zidanimost ob 4.44) in vlak št. 13 (odh. iz Zidanegamosta ob 24.31. prih. v Logatec ob 2.45). — Proga Ljubljana—Verd. Vlaka št. 63 (cčh. iz Ljubljane ob 15.01, prih. v Verd ob 15.55) in št. (A (odh. H Verda cb 16.39. prih. v Ljubljano ob 17.30). — Proga Li- bljcna—Vrhnika. Vla&a štev. 2703 (odh. iz L'ubijane ob 13.18, prih. na Vrhniko ob 13.53) m št 2704 (odh. z Vrhnje rb 10.00, prih. v Ljubl ano ob 10.36). — Proga Marilor— Sfldlje—Ljutomer. Vla-ka št. 50/t801 (o-.lit. iz Maribora ob 5.33, prihod v Ljutomer ob 8.46) in št. l?*26a/821a (odh. iz Ljutomera ob 11.01, prih. v Maribor ob 16.08). — Proga Maribor—Grabštanj. Vlaka št. 416 (prih. v Maribor cb 9.04) in št 419 'odh. iz Maribora ob 15.29). — Proga Maribor— Prager-sko—Cakovac. Vlaka št. 35b/205 (oJh. iz Maribora ob 8.33. prih. v Cakovac ob 11.16) in št. 228b (odhod, iz Čakovca ob 14.20, p^lh. v Maribor ob 17.32). — Pro-ia Cakovac—Kotoriba. Vlaka Št. 205 (odh. iz Čakovca ob 11.36, prih. v Kotoribo ob 1?.24) hi štev. (odh. iz Kotoribe ob 13.05, prih. v Cakovac cb 14.00). ampek le ob ponedeljkih. srednh »n petkih. — Proga Zrianimost—Za- ___ ~,ka št. 508 (odh. iz Zidanegamosta ob 7.38. prih. v Zagreb ob 10.05) in št. 503 (odh. Iz Zagreba ob 13.10, prih. v Zidanimost ob 15.45). Na progi Zidaniinost—Zagreb vozita tudi ekspresna vlaka št. 512 (odh. iz Zid a negam os ta ob 4.59, prih. v Zagreb ob 7.10) in št. 513 (odh. Iz Zagreba ob 22.05, prih. v Zi'fan'most ob 24.11). — Proga Zagreb—Sisak. Ekspresna vlaka št. 512 (odh. iz Zagreba ob 7.25. prih. v Sisak ob S.32) in štev. 513 (odh. iz Siska ob 20.40. prihod v Zagreb ob 21.54), ter vlaka št. 520 (odh. iz Zagreba ob 18.00, prih. v Sisak ob 19.23) in št. 501 (odh. tz Siska ob 643, prih. v Zagreb ob 7.5S), — Poleg teh osebnih vlakov bodo prevažali osebe tudi naslednji tovorni vlaki: Prosa Maribor—L'ubijana. Vlaka štev. 810 (odh. iz Ljubljane ob 20.00, prihod v Maribor ob 4.00) m -t. 815 (odhod iz Maribora ob 20.22. prihod v Ljubljano ob 7.31). — Proga Maribor—O abštanj. Maka št. 449a (odh. iz Mari- P O D L I S T EK Z!! stnra praudo. Avgust Senoa: Seljačka buna. — Zgodovinska povest iz XVI. stoletja. -Kdo je božt}i7« ** Domači,c se je odzval zunaj glas Uršule. Verižni mest je zaškripal, vrata so se od-pila, a An ' ::,'a je bil, privzdignivši luč. ves osupajen, ko ?e videl, kaka gonja na konjih sili na dvorišče. Najprej Heningovica, gospod podban, gospoda Kerečeny in Konjski, kaštelan Gušić, ikakih dvajset plemičev in Štirideset oboroženih ko njenikov z bakljami. \adrija!- je rekla gosp>a, zaustavivša ikonja, zbudi hitro Puhakoviča, Sabova, m tudi ivpra-v Leiji nag pridejo. Opremi te konjenike, ka-k >1 najbolje znal. Da^ štiri konje osedlati. Hitro, potem pa pridi na grad.« Andrija je v začudenju izbulil zaspane oči — a isti hip se je poklonil. Zvest sluga ne vD.ašaje, ampak uboga. Zaprši velika vrata, je izvršil vse, kar mu je gospa velela. Dol^o, do blizu zore, ie žarela luč na oknih Suseda. Sence, ki so se pooiikale sem in tja, so cva-jaie. da v gornj h -dvorih fcd^o -gospoda pri c,praviku. Tupalam se je sredi noča spustil verižni mest, a iz gradu sla vsak hip drvela po dva kc njen k a v razne kraje. Eni preko vede Krapine preli Zaprešiću, drugi na sever proti Stenjevcu; Andrija naravnost v Zagreb potem, ko je dolgo govoril z gospodom Ambrozom. „ Naslednji dan je napočil mirno in je minul mimo. Ali čudno: velika grajska vrata so ostala zaprta; le toliko je bilo videti, kako gospa Uršula obhaja po zidinah. Že se je začelo mračiti in mesec »je visel nad Savo. Tedaj je bilo, kakor da so mravlje prevrvele po vseh belih poteh — a to so lji>dje, hiteči proti Susedu. Gruča za .gručo — sami seljaki, oboroženi in brez orožja, na 'konjih in peš — so hiteli po potu malo -govoreč. Dcspel je tudi gospod Stepko s štirimi konjeniki — ali, do-šel je hitno in odšel. Sredi dvorišča je gorel velik ogenj; nad njim so viseli na verigi kotli, a nekoliko oddaljeno so stali trije veliki sodi. Rdeče-rum eni .plameni an sinja svetloba meseca so igrali na dolgih železnih topovih, razvrščenih okoli zidin, v nočnem zraiku se je vila vrh gradu velika zastava, tpo dvorišču bora kor. kol. ob 6.17, prih. v Grabštanj ob 15.30) in št 472 (odhod iz Grabš tanja ob 5.58. prtlr. v Maribor kor. -kol. ob 14.17). — Proga; Pragersko— Cakovac. Vlaka št. 2S9 (odhod iz Pragerskesa ob 20.38, prih. v Cakovac ob 1.16) in štev. 272 (odhod iz Čakovca ob 2.HJ, prihod v Pragersko ob 5.43). — Zaradi pomanka-nja premoga In pa da ima uprava južne železnice nekaj premoga v rezervi, ostanejo te omejitve v osebnem prometu v veljavi najbrže do Božiča Mirovna konferenca. Vprašanje peskih rudnikov. PARIZ, 2. (S.) Vrhovni svet se je sestal danes pod Clemeceaujevim predsedništvom. Proučeval je vprašanje rudnikov »Konio* na Madžarskem, katerih izkoriščanje zahteva srbsko - hrvatsko - slovenska vlada za se. Vrhovni svet ni odobril tega načela in je sklenil, da se proizvod peških rudnikov izroči svetu za orgaaiizaojo Jkomisije za odškodnino, ki bo skrbela za razdelitev, upoštevajoč potrebe jugoslovenske države. Madžarska se odreka Reki. — Vprašanje voznega materijala bivše monarhije. PARIZ, 2. Vrhovni sve* je določil na današnji seji formulo, s katero se Madžarska odreka Reki. Formula se glasi: »Madžarska se odreka vsalki pravici do Reke in bližnjega ozemlja, 'ki je pripadalo bivši og/^ki vladi, .in sicer v mejah, -ka se določijo. Madžarska se o»bvezt*je, da bo priznala določbe, ki se ukrenejo glede tega ozemlja, poseibno kar se tiče državne pripadnosti prebivalstva, v pogodba, (ki ,je določena za priznanje tozadevnih vprašanj.« — Vrhovna »ve* je nato razpravljal o vprašanju voznega materijala ibivše avstroc T^ske monarhije o dvoje železnih vil, a na nje so postavili -težko dvcpttško proti cesti na severu. Okoii vodje je pazil člorvek, pregledujoč vsako puško — Ilija Gregorić. Pri oJkmi ge stala nemirno Uršula. Naenkrat je plosknila v dlan in je zaklicala zetu Konjskemu: »Hvala Bogu, gredo tudi bi U [Dalje) rizu, — pravi list — da se ublaH to, kar bi moglo raniti romunsko samoljubje, in vesti, ki so včeraj prišle iz Bukarešta, dajejo upanje, da pride do veljave nov spravljiv duh. Če obstoja nada za sporazum, bodo zaveznika baje dovolili Romuniji rok, v kaiterem lahko pojasni novemu parlamentu sedanji položaj. Nemški podvodniki bodo potopljeni. PARIZ, 2. (S.) Na današnji seji je vrhovni svet sklenil, da veljajo za nemške podvodnike iste določbe, Itakor za dirugo nemško brodov-je. Vsi podvodniki se uničijo, raztm 10 enot, ki se izreče Franciji. IZ RUSSJS. Boljševiško - estonski boji. STOCKKOLM, 3. (S.) Iz Revala poročajo: Boijševiški srditi napadi na estonske postojanke so bili odbiti. Lenjinova poslanica vsem državam. CURIH, 2. »Vossische Zeitung« javlja, da ima nova Lenjinova mirovna .ponudba obliko poslanice vsem narodom. Poslanica pravi, da je sovjetska Rusija pripravljena na sklep miru z vsemi narodi pod pogojem, da se tujci ne vmešavajo v ruske notranje zadeve. Bolj-ševiki se s svoje strani obvezujejo, da se ne bodo vmešavali v notranje zadeve drugih držav. Boljševiki pripravljeni na mir. CURIH, 2. Na črkovanja s strari sovjetske Rusije aaa mirovna pogajanja se .ponavljajo vsak d?wi. Te dni /je prispela v Prago brzojavka iz Moskve, v kaieri izjavljajo boljševik i, da so /pripravljeni na mirovina po.gajanja in tudi na spo-razum -glede plačanja dolgov. Nočejo pa nikakor miru, ki bi jim vezal reke in noge. Vse io kaže, da preživlja boljševiiška Rusija notranjo -krizo. Varšavska »Riječ ■ javlja, da so ibc'l|5eviki predložili pred neko!' k o neseci m onjž e v ikom in r e vol u cij onarmm -socialistom uLIažiitev svroje vladavine. Te tri stranke sc> se sestale v Moskvi ob prilika olbletnice 'boljševičke Rusije, dne 7. novembra. Na sestanku so govorili boijševiški zastopniki celo o >sen-cah« sovjetske vladavine. Izjavili so. da bi se mo^Io sedaj povrnili od preletarske dJkiature k demokraciji. Izjavili so se tudi za -ra-.pisanje volitev ca ustavodamo skupšoLno. Ustavodajna skupščina naj bi bila podiaga za zblržanje med soci j ali s t i čnima skupinami. Težkcče, 'ki ovirajo sporazum med temi tremi skupinami, obstojajo v tem, da se boljše-viki boje pokazati svojo slabost n vidijo nevarnost, ki .preti podlagi njihovega sistema, sovjetom ia rdečim stražam. Gencal Heurv zapusti Poljsko. PARIZ. 2. (S.) »Escelsior« piše. da je bil general Alordacen;e. V merodajuili krogih vlada mnenje, da se dokončajo po&ajanja na ugoden način »n da se krira kmalu reši. Državni maršal ie naznanil, da se kabinet sestavi pred 4. deoe:r?bra; tega dne se skliče parlament. Pomankanje premoga. PARIZ. 3. (S.) V svrho olajšanja premogovne kri/c jo omeni policijski prefekt porabo zasebne razsvetljave in ukrene baje tudi druge ukrepe, ki bodo vsted razmer potrebni. PARIZ, 3. (S.) >Pet:t Parisien* pise, da se na pristojnih mest;h.razpravlja že re-no o začasni omei^tvl prometa osebnih vlakov.* Iz informacij, ki iili ie icobil list na zanesljivem mestu, je razvidno, da ie skrajno sredstvo, ki bi ga porab:lo ministrstvo za javna doto, če bi pozami premog po-polnoina prlmankal. Ce bi bilo dovažanje premoga po Senni, ki kmalu naraste, onemogočeno, tse omeji promet začasno samo med Parizom in Mavrom. Izgredi v Egiptu. — Obvezna vojaška služba. LONDON, 2. (S.) Doljoja zibornica. Državni pod»tcjnik pri ministrstvu za eun-arie zadeve je v odgovoru na vprašanje o neredih, ki so se ocir»vr!i v Egplu, rekel: EVosedaj je bilo 13 Egipčanov ustreljenih in 87 ranjenih, večinoma pred posredovanijeni angleških čet. W-in-ston Churchill je odgovarjal na razna vprašanja ter izjavil, da ne namerava zahtevati obnovitve zakona glede obvezne vojaške službe; ta z?.k-en zapade 30. aorila prihodnjega leta. Skvrpno število angleških čet, ki se sedaj nahajajo v Franciji — je rekel —■ znaša 53.000 mož, med katerima .je 3500 častnikov. Wilsonov preglas. WASHlNGTON, 2. (S.) Wifexm naznanija v neki poslanici, da tpošlje -v najkrajšem času ker^resu drug -proglas glede zadev o mirovni po^godti. Danasrji predsednikov proglas se bavi edino le z vprašanji notranje politike, proračuna, davkov, del, draginje itd. Delo — pravi predsednik — se ne sme smatrati ikot blai^o. Dogovori o pojgodlbi Zveze narodov, ti-6ooi se dela, odpirajo edina pola, ki dovedejo do industrijskega miru. WASHINGTON, 2. (S.) Wirlsonof/a poslanica pravi med drugim: Vlada mora priznati delavcem pravico do etavfeanja in do sklepanja pogodeb v imenu tsfkupnega delavstva, toda pod .pogojem, da vlada sama posreduje v svrho zaščite državnih interesov proti neupravičenim zahtevam nekaterih skupin. Vojna je dala izpodbttdo za proizvajanje v Zedi-r^enrh državah. Proizvajalci sa morajo zagotoviti odjemalce, toda država, ki izvaža, mora biti pripravljena tudi na uvažapje. Carinski zakoni, kd so ščitili razvoj ameriške trgovine, se morajo izpremeniti: treba upoštevati dejstvo, da je republika Zedinjenoh držav največja industrijska država na svetu. Ker se je ameriška trgovina .povečala, je treba upoštevati tudi zahteve delavstva, toda pri tem se ne sme pozabili, da mora dobiti tudi kapital pri* memo odškodnino in zaščito s strani vlade. Edina pot k udejstvitvi kake velike reforme v Ameriki so mirna sredstva, ki temelje na poslovanju splošne volilne pravice. Kdor namerava udejstviti te reforme revolucijo nar-nim potom, je sovražnik države. Kar se končno tiče davkov na novopridobljeno imetje, so ne sme pri tem pozabiti, da se davki ne smejo zvišati v taki meri, da se odvzame podjetnikom vsako veselje do dela. Vojaški upor v Madridu. MADRID, 2. (S.) Resen vojaški izgred je povzročil ministrsko krizo. Sedemnajst častnikov vrhovnega štaba Je bilo odpuščenih iz službe zaradi kršitve discipline. Višji svet jih je zopet .potrdil v njihovi službi, toda vlada je zahtevala, da se na vsak naoin izključijo iz vojske. Dne 29. nove nbra so zaradi tega dogodka posredovali vsi pehotni častniki, vStevši generale, ki se nahajajo v Madridu. Sestal se je nato ministrski svet. da se posvetuje o položaju, ki je nastal vsled toga dogodka. Tekem rasprave je predjcžil vojni minister svojo demisijo, in ob 8 zveče - je naznanil Sanchez de Toča tk-ralju ov.!sicp celega kabineta. Alfornz XIII. se ,je .pogovarjal s Sanchezom de Toča zelo dolgo časa. Splošna stavka na Štajerskem in Koroškem. GRADEC, 2. V oe*ek se je vršila v prostorih Almen-sale seja. -katero je sklicala zveza industrijskih nameščencev; na s .'ji, ki ie l>Tla polno-štcvilno obiskana, 'e bilo enog'p^iio :-k!enJcno, da se zaC-ne 1. decembra ob 10 stavka v vseh industrijskih pctd>e!;ih na Sta'lcr le m hi Koroškem. Nanr^sčenti v plmarin h in elektrarnah, v .premo-®o«kopih in pri za votli h za živila, ne bodo stavkali do 3. decembra; če ri se •pa -do i. decembru zvečer ne rešile in podpisale posebne pogodbe -za vsa podjetja na Štajerskem in Koroškem, se začne 4. 'dt-cembra stavka tudi za izvzete sloje. Avstrija vabi ententne zastopnike na sestanek. PARIZ, 3. (S.) Z Dunaja poroCajo: Kabinet je sklenil, povabiti enter Ine -za -l;..pnike na sestanek 3. t. m., na sesti^r.ku jih bo pros-il, naj poročajo svoVro vladam in .konferenci o položaju v Avstriji in naj .pregovorijo, da bi poklali Avstriji pomoč. iz Italijanska zbornica. RIM, 3. §e preden je prevzel novi zbornični predsednik Orlando, svoje mesto, je govoril socijalist Trevcs o težki ' *zi, ki jo preživlja sedaj Italija. Korserva:' na in n 'lita-ristična stranka pripravile maščevanje zaradi eocijalistične stranice v vol'tvah. Opozarja, da br?do socijalisti vedeli, Ikaj je njihova dolžnost, če pripravljate te dve sira ki proti revolucij o še pred revolucijo. Toda vkljub vsemu temu — j'; nadaljeval Treves -— razumejo socijalisti zgodovinski položaj, zato no-čerjo hiteti, temveč osta-bi hočejo, vkljub zadnjim nasiljem, srrno v ribratrobi. Ta čin ni zmak slabost«, temveč moči; danes reče italijanska socialistična stranika prav lah.'oo, da ■ji ni mnogo na tem, ali jo ščiti vlada, flter ima za seboj drŽavo i-n pr-oletarsko solidarnost. V znamenju te tmoči nasvet tuj ete ravno sedaj delovna zveza in tsocijalistiona strarjka povrnitev na delo. Trevestt so odgo,rt>riIi razni 'govorn'iki, med njimi nti.n. preds. Nittd, ki je zagotovil, da bo vlada naredila svcjjo dolžnost mcipram večinam in napram manjšinam, in da sprejema z zadoščenjem Trevesove trezne in miroljubne besede. (Nato je pozval začasna predsednik Orlanda, tnaj prevzame svoje mesto. Ko je Orlando »topil na predsedniško meslo, ga je začasni predsednik objel in počutil. O.L"ado je držal nato govor, v katerem »e na *Iašal svojo veliko odgovornost ;n zagetav1;al, da bo (potpolnoma nepj-i iarbcdu nastalo p:a«nino. Resnica je, da se je na ta naćin trenutno res izpojmla ta praznina e. tifadam, fci ne spadajo na ona mesta, toda dejstvo, da pripadaj ta mesta enotni, -trdno stnnjem opozicijcnaini »trank: frtevje skoraii tretjino ^fcooTUce in bo gotovo tudi znala uveljavi:ati v ibormci svojo moč. ne ofceta ravno viadi, katera tvima za seboj trdne večine, najboljše bodočnosti. Za predsednika zibornice $e t*i izvoren blvii ministrski predsednik Oriando, ki ni ravno največji jprigaitei} sedanjega ministrskega predsednica Nvttija. Glasova4o je 469 poslancev od 508, kolikor jih &teje »zbornica. Štirje glasovi •o bdiš neveftjavni in fe tore; večina znašaia 233. Orlando dobil 251 glasov, torej komaj 18 glasov na*d polovico oddanili veljavnih glasov in niiti polovice glasov cele abornice. So-cijalnodemokrratski kandidat za predsedništvo Lazzari fe dofc.il 143 gla&ov. praznih glasovnic je bilo oddan žh 63, razpršenih glasov ,pa 8. Še bolj razpršeno je bilo glasovanje pri vo-fctvi zborničnih podpredsednike v. Glasovalo je vdbče samo 318 poslancev in so se socialni demokrati pcpcinoma vzdržali glasovanja. Za podpredsednike so bili izvoljeni De Nava s 170, ftderikalec Meda s 123, 4rža*ki generalni civilni komisar CiuffeSi a 82 in Berenmi z 72 glasova. Za zbornična icvestorja sta bila izvoljena Rodino s samo 122 in Sopari s 120 glasova. Osmero zborničnih tajnikov je bilo iz-dober uved v uspešno delovaje itašeja-ufitke Položaj v zibemici je, z cearom na razmerje gir.sov, ki se je pokazalo pri teli vciitvah. za vlado precej neugoden, k avti vlada ima za se-bo; pač res ve orno, taiko negolovo in nestalno, da se ne more zanašali nanjo, ker fi lahko odreče vsak oas. Pričakovali pa je v zbornici precej bu-irih časov, kaleor kažejo vsa znamenja, ka^ti že prvi dve zbornični seji ste podali nekako majhno sličico cne^a, kar brez-dvoeiMio pride, zlasti v zvez: z dogoi'k!, ki spremljajo zbornično zasedanje zunaj zbornice. Izhod socijalnih demokratov iz zbornice pred čitanijem .orestalnega govora je nimreč bil povod za demonsrtraciije pristašev vojev-ndške stranke proti socijalnim demokratom, ki so dale 'povod za precej ostre nastope varnostnih oblasti, tekom katerih je bilo ranjenih tudi netkajj socijalnodeanoirotsfvih poslancev. Posledica 4em dctfcdkcni je splošna stavka, ki je zbruhnila v R mu in se seda; razširja po ■vseh večjih delavskih središčih. Stavkajo v Milanu, Torinu, Genovi čtd. Dcčim doslej, kakor se poroča, v Torinu in Gencvi m prišlo do nemirov, je bilo v Rimu in M^ana že precej hudih spopadov z oboroženo si o in tudi več oseb ranjenih, cekcliko tudi mrtvih, kar gotovo ni nafbcljše znamcrJe za miren razvoj položaja ob otvoritvi zborničnega zasedanja. Kakor je videli, se poiašča vladnih organov nekaka nervoznost, ki prehitro in gotovo premalo preudarno poseda po najskrajnejših sredstvih za vzdrževanje javnega mJru ni reda v ireoutkih, ko je bolj kedaš potrebna največja previdnost in opreznost, ter iaiko v itak že po vofekii borfci razvr»et?h in nikakor še pomirjenih jnasaii le še pobega duha odpornosti in upornosti. Po nalotn, nezaposlenost širokih mas, vedno se posla«t>Uajoče prehranjevalne razmere, -da, kakor je rekel svoječasno ministrski predsednik Nitfci sam, celo preteča Jakota: vse to so stvari, ki zahtevajo mirnega, krepkega, smo-(renega napetega de^cvan^a ljudskega zastopništva. ne pa demonstracij s krvavimi žrtvami in splošnih stavk z enakimi .posledicami, ki le še bolj razburjajo in razvnemajo duhove, namesto da bi jrh pomirjevale. V starem Rimu bi b3i tedanji avgurji iz takih znamenj prorokovali nesrečo za državo. ALi naj smo tudi mi avgurji? Slovenskemu učitelistvu v Istri! Ker ni vlada vkljuib večkratnim utemeljenim zahtevam ljudske šolskega učiteljstva uredba do 1. decembra 1919. učiteljskih plač in nas še nadalje pušča v 4em nepopisno obupnem življecskem položaju, poživlja podpisani z ozirorn na skiop občnega zbora Slovenskega učiteljskega društva za Istro z dne 13. novembra t. I. vse slovensko učiteljstvo v Istri, da stopi takoj solidarno s hrvatskimi in dmgimi stanovskimi tovariši v stavko. Vsa nadaljna naredila, po katerih naj se iičiteljstvo strogo ravna, bodo pravočasno pri-občena v listu -Edinosti". — Odbor, Domače vesti. Generalni civilni komisar za Julijsko Bene* Čiio. čr. CiuffeUi odsU>ft)JL »tiUciaui^ poroča: CrT CiiiffeSi je predloži vsled izvolitve za p-jdpredsedmka italijanske zbornice svojo demi^o 'kot generalna civilni konrser za Jn'iV-fo Benečijo. Vlada je sćcer izraz-'a svoje obžalovanje, da se mora odreči vrlamu aode-tovanfu Čv. Ohtffedtija na politidci an izravno taiko va&em «nevtu, toda ^poitevafoč upravičene vwroik«, je reda ojegovo demisijo na znanje. Hrvatskim u Istri. Pozivnu se po- novno svi hrvatski itčitetii(oe), koji se nalaze u kakvom Izvanrednom položaju bito štede name-štenja b'Io glede plače, da se čini pre jave usmeno ili pkme«o potpisanomu »Odboru za promicanje učiteljskih »uteresa — za Istru« u Pazinu, da taj uzmogne po mogučnosti podirzeti na kompetentnom ntesti! TVrirebite korake, da se njihov a4"nior-mu4n položaj s^-trira. Toni primkom iiua se opa-zkt, dri naš Oćbor liiie n»kakav ^lraforinaticnis-■Eureau'. koli bi r,w>rao po mnenju koga da saui vroJi pregled o stanju hrvatskih iićite!Mk:)a ii Istri, fcez suc opet svakcuga učkeJ.a i učiteljice, da vvaki svoj slučaj, gde misli, da bi mu Odbor .pomoći morao i mogao, odmah javi Odboru, koji če na temelju prMirijenife podataka na svaki način nastojati, da se na kompetentnom me^tu popravi eventualna krivica, nanesena učitelji (caVn a. — 0.*4>or. K<>*ncert Pepe Bartoiia. Nekdo, ♦ci se ►€ udeležil koncerta, nam piše: Umetnižki uspeh bil seveda sijajen. Občinstvo — kolikor ga je fciio — je bilo vzhačeno in obsipalo mladega umetnika z navJa-šemm priznan jej h. Ali tega občinstva je b»k> te malo v ogrormiem gledališču. Galerija dobre zasedena. tudi v ložah je bilo še precej občinstva, ali iz parterja je ievaia — praznota. Tisti, ki so pripravlj-Ii ta koiicert. so se pač krvavo zaračunali mene j. da z osteutativnim preziranjem naJega žsvlta — T4i to menda z ozirom na sedaiije čase — dosežejo velik obisk. Kar ie prišlo občmstvti, yt bilo po devetdeset odstotkih — naše. O tem je priča! viharni, navdušeni aplavz, ko je umetnik sviral motive iz veličastne himne: Kje dom jetnoj? Lanjski koncert Pepe Bartoiia v istem gledališču 'c bil Prtira^vost ogromno obiskan. Približno tako bi bilo tudi letos, da so posvetih nekoliko pozornosti našeimi občinstvu. Računali so drugače »n se — zaračunali! In podjetniki so morali gotovo drago plačati to svo.io zmoto. Do3??H so lekcijo. — Z czirotm na našo pripombo zaradi nepravič-Ijive rietaktnosti, ki jo- je za«rešil tržaški prireditelj koncerta iproti našejnu listu in tako tudi proti našemu cboHistvu. omo prejeli naslednle pismo v češkem jeziku, ki je objavljamo, .prav radi. v prevodu. Pismo se glasi: *V Trstu, 2. decembra 1919. Slavno uredništvo! Z ozirom na pogreško prirediteljstva koncerta 1. decembra v Politeama ^ossetti zaradi katere sc slavno uredništva pritožuje v »današnji recen- si dovoljujem pripomm-iati, da koncerta priredil faz sain. temveč tukajšnji/ Stalrjansiki aranžer, ki me je povrbil za doVočcn honorar. Zato me ni mogoče delati odgovornega za pogreško, ki se je morda zgodila. Prišel sem iz Prage v Trst rian pred koncertom, ko sem bil tri dni in tri noči na potovanju. Ob dcaiašnjih velikih težavah, ki so spojene s potovanjem, sem vesel, da prišel zdrav, dasiraviio zelo utrujen, in da sem se v en-ern dnevu toiiko opomogel od te grozne utrujenosti, da sem sploh mogel igrati. Negiede na nemožnost, da b> se umetnik brigal ?za tehniško stran pr ejanjn koncertov, ko le vendar vedno na potovanju in se mora popolnoma zanašati na krajevnega araužeria. bi v tem primeru zadnji dan niti ne bilo času za popravitev pogreške. ki mi \ ostalem pred koncertom n: bila zjKina, in sem čas od prihoda v Tnst do koncerta moral popolnoma posvetiti počitku, da sem si opomogel pr> tridnevni in trinočni dolgi vožnji. Prosim slavno uredništvo, da blagohotno sprejme te vrstice kot opravičilo in oprostilo z zagotovitvijo, do. pogreške, po kateri se slavno uredništvo čuti res po pravici prizadeto, nisem kriv jaz. Z i-zrazffin najodfičneišega spoštovanja, vdani Pepa Barto«, virtuoz na goslih.« Z resničnim zadoščenjem obavijamo to pismo in takega sploh ne bi mogli mi-Le žal nam je. da je netaktnost tržaškega laškega araažerja bUu kriva, da mladi češki u-metnik s svojim nastopom v Trstu n» dosegel tistega velikega vnanjegsi usoeha, ki fci m-a bil brez-dvcnno zagotovljen, da te netaktnosti -ni bilo. Da notranjega uspeha vse to ni mog^o zmanjševati, je omliivo samo po s-ebi, k.iSti umetnik ostaja umetnik. pa nai na^stopa pred večjim ali manjšim številom poslušalcev. Pepa Bartoii naj je le prepričan, da t>o vkljub temu, kar se je zgodilo ob te; pri&ki proti tiatn, 'n*cl v nas vseh najiskrenejše častilce iivoje umet-nosti! Predavanje v Narodnem doiiiu 2. t. m. je privabilo veliko prijateljev odra in umetnosti. Gdč. Hočevarjeva ie z jasno, vsakomur umljivo besedo analizirala Ibsenovo »Noro*. opozorHa na lepote v igrokazu, prešla na posebno markantne prizore ; i osebe v drugih lbsenovih dramah ter opisala »Norlno« zgodovino. Kulturni cilj, ki se hoče doseči, s takimi predavanji, je hvalevreden in zasluži, da ga posebej poudarjamo, čeravuo je jasen in občeznan. Odrezani od bratov po jeziku, smo navezan! na samopomoč. Niti s knjigami se ne moremo preskrbeti, ves kulturni napredek onstran kitajskega zk?a, ki mu pravijo nova meja. ntm je tuj; in prehitel nas bo, ako si ne bomo sarni pomaga-H. »Svoboda* nam je .prinesla plese in poJetne zabave. Zaradite ga toplo priporočamo, da se naše občinstvo u-deležuje takih in enakih izključno kulturnih prireditev. Slovensko gledališče. Danes, v četrtek, 4. t. m.. točno ob 20, se bo -vršila premijera »Nore«, Ibsenovega igrokaza v treh dejanjih. To krasno delo norveškega modernega dramaturga fai pesnika je pravi biser moderne dramatske Jitenature in jc stalno na repertoarju največjih svetova gledališč. Prepričan'- smo, da je bo tudi naše občinstvo znalo ceniti in da poseli to predstavo v velikem številu. V naslovni ulogi, nastopi gdč. Me%rc-Čeva, v glavni moški u'cugi, njenega sopTo^a Z-Mikolič; Zdravnika igra g. Terčič, Qrtintherva g. Kralj, Undenovo ga. Silova; manjše uloge gdč. Voukova, Kraljeva in g. Oorhip. — Vstopnice so od danes naprej v predprodaji pri gieć 'iški blagajni v veži Narodnega doma. Tit(H časopisje na Cešltem v nevarnosti. Iz Prage poročajo, da so vse zaloge rotacijskega papirja izčrplJane, in ker je večina tovaren papirja vsled pomankanja premoga ustavilo obrat, utegne Praga prihodnje dni ostati brez Časopisov. Šentjakobska podružnica CM D. Vabim vse odbornike in odbornioe k nocojšnM odborovi seji ob 30 v navadnih prostorih. — Predsednik Iz sv. Ivana. Nedeljska predstava »V Ljub!:ano jo dajmo« v svetoivanskem Narodnem domu je i>rrvabi£a zopet toliko hvaležnega občinstva, da je bila dvorana polna. Tudi takrat so se naši domači diletantje potrudili «n nam podaii ta igrokaz kar najbolje. Z veseljem ugotavljamo, da smo videli pri predstavi tudi take naše ljudi, katerih sploh n' bilo niktfar videti pri takih prireditvah Prepričani mio. da jfan ni bilo lak da so preseo-frtK prag našega (doma. — Seja vVrdetskega Sokol* bo v petek, 5. t m. ob 20 Vt. — Prosta ^ »Vrdetaki Sokol« priredi svojim m a fen in velikim prijateljem 7. t. m. »Miklavžev wčcr« pri katerem sodehjjeio izključno naraščaj. Pelo se bo. deklamovaio ki igralo, nakar bo nastopH Mikiavž s spremstvom in razdeljeval darUa. Stariši, ki hočejo razveseliti svoje otroke, naj pošljejo darove, dobro zavite iu z natančnim naslovom — v nedeljo zjutraj od 9—12 v Nar. dom. Začetek ob 16. Angleški hi francoski tečaji. Opozarjajo istega »dne. Kdor se še misli vipisati, naj ne čaka zadnjega, kajii če bodo tečaji prenapolnjeni, se na pcvz4>ešše prijave ne bo moglo ozirati. Tečaji za deco se otvore tudi v ponedeljek in torek od 16 do 17, «n sicer v ulici Giov. Boccaccio 3 vrata št. 14. Z ozirom na važnost poznanja teh dveh svetovnih jezikov, in posebno pa z ozirom na to, da je sedaj, radi zatvoritve naših šol, mnogo naše dece brez ŠoJe. se gorlmenovani tečaji najtopleje priporočajo. 0 Prosi se, ako b* kdo vedel kaj o Francu Kovaču iz Postojne, ki se je nahajal meseca oktobra 1. 1918. v bolnici v Pioskurovem v Ukrajini. Kdor ve kaj o njem, naj blagovoli naznaniti njegovi materi v Postojni, št. 251. proti odškodnini stroškov. Dramatično društvo v Trstu, priredi v soboto, 13. t. m., ob 20.45 svoj prvi »Pevski večer«, na katerem nastopijo člani našega gledališča gdčna. Mesečeva ter »gg. Šimenc in Bratirž. Ker bo ta »Pevski večer« na korist gospoda Šimenca, se ]e nadejati številne udeležbe. Spored, ki l>o obsegal najboljša dela naših in tujih skladateljev, objavimo pravočasno. Pogreša se že del j časa vojak 17. polka bivše avstro-ogrske armade, ki je bil svoječasno ujet po italijanski armadi, Ivan Zaje, ter se je naliajol v ujetništvu pod »Soklato 17. Cotnp. Prigioniere di gu^rri, Brescia«. Kdor bi kaj vedel o njem, se prosi da sporoči na Edinost. Ljudska knjižnica pri Sv. Ivanu je odprta vsako sredo cd 19 do 21; vsak petek od 19 do 21 in vsako nedeljo od 11 do 12>=. — Knjižničarka. Mestna zastavljalnica. Danes predpekne se bodo prodajali razni dragoceni predmeti, zastavljeni meseca marca t. 1. na zastavne listke serije 144 od št. 10201 do št. 10900, popoldne pa nedragoceni predmeti ise bila od roditeljev popolnoma zanemarjena, a vendar lopa in zdrava. Mati je izražala ljubezen do -*.voje hčerke edino tedaj, ko je sjala navadno pred hotelom »Savoku in ginila srca mimoidočih ljudi, ki so ji iz usmiljenja do matere in lepe in nedolžne hčerke darovali kaj denarja. O očetovska ljubezni ni bilo sploh govora. Predvčeraujim je mati s pomočjo svoje ljubljene« hčerke zopet nabrala nekaj denarja. Nesla je •potem hčerko domov in jo postavilo na posteljo; potem pa je šla v igostilno, kjer jo je že čakal unož. Bila sta >n pila v gostilni pozno v noč in se v mik1 popolnoma pijana okoli 24 domov. Na iičerko nista seveda mislila ne oče ne mati; iegla sta na posteljo Hi kmalu zaspala m smrčala, ne da bi bž!a opazila da leži pod njima bitje, ki ni ničesar zakrivilo in je sedaj obsojeno v tako grozno smrt. Zjutraj sta se prebudila in zagledala mrtvo hčerko na postelji. Žalost, ki sta jo čutila, je bila ta, da je on šel takoj v gostilno, ona pa je s-topila k oknu, gledala na -ulico in mirno kadila cigareto. -Ljut;je v hši so izvedeli, da je dete umrlo in ker so poznali mater, ki se ni nič brigala za ubogo žrtev, so javili to orožnikom, ki so krute roditelje aremaK. Nato je prišla sodna komisija, ki je dala odpeljati truplo v mrtvašnico pri Sv. Justu. Samomor. Včeraj ob 13. je prišla neka gospodična v liotel slstria« v ulici delle Acque, kjer je najela sobo m se zaprla vanjo. Proti 20 Še ni od-pria sobe. Trkali so. a ona se ni odzvala. Nato so odpr*i vrata s silo in našli Marijo Senigaiija, staro 25 let, iz Rima, mrtvo na postelji. Na omarici kraj posteije pa je stala majhna steklenica in kozarec, v katerem je ostalo še nekoliko karbolne kiseline, s katero se je tuika umorila. Poklicali so zdravnika rešilne postaje m sodno komisijo. Truplo so prenesK v mrtvašnico pri Sv. Justu. Poizkušen satnoinor. Snoči ob 21 je sedel Alojzij PeHizon, star 31 iet, tehniški nadzornik pri -za-varovahaci proti nezgodam, stanujoč v ulici Giu-1-ia 12, s svojo zaročenko na neki klopi za resta-vrantom v boškeiu; nato sta vstala s klopi in se sprehajala po gozdu. Cez nekaj časa jo je prosil, naj gre nekoliko sama naprej, kar je dekle tudi storilo. Kmalu potem je pa počil strel m Pellizon e padel na tla. Iz restavranta so telefonirali na rešihio postajo, odkoder je prišel zdravnik, ki je ugotovil, »da se je Peilizon ustrelil v prsa in da mu je krokija obtičala na levih pljučih. Prepeljali so ga v mestno bolnišnico, kjer se nahaja v zelo nevarnem stanju. Hotel s» je baje vzeti življenje, ker ;e sirihtioen. ZnoreL Včeraj ob 16 se je postavil neki Andrej B„ i>tar 30 let, ia. Rovinja, na borznem trgu na tramvajsko progo In prisilil tranrvaj, da se je »stavit Uganjal je še druge neumnosti, iz katerih so ljudje sklepati, da je revež znorel. Z avtomobilom Trevesove postaje so ga odpeljali v anestno bolnišnico; sprejeli so ca v 8 .oddelku. Na delu. Minulo noč je padel Mariji Pcčkaj. stari 48 let, dirfnarcS na postaji pri Sv. Andreju, stanujoči pri M. M. Zg. 553, med delom težek kos železa na hrbet. Dobila je precejšnje poškodbe. Na Tešihd postaji ji je dal zdravn'k prvo pomoč; sedaj se nahaja v 4. oddelku'tukatvn:e bolnišnice. Radi tatvine je bil aretiran Ivan Morovich, ki je v službi pri Francu Sterteju na trgu G. B. V-ico 2; iz Steriejevega hleva je zmankaio že večkrat razno blago: Konjska oprema, 1 koza, i. dr. Ster-leju je izginila listnica s 1700 lirami m več perila, katerega so deloma usadi pri Morovichu. Skupna svota škode, ki io trpi Sterie znaša približno 4000 «r. Z nočem h ranil Karel Simich. težak, nekega fvana Cšpoiati v trebtrh; vzroki so neznani. Ci-pofcat se nahaja v mestni bolnišnici. Sulfidi pa v jetnišnici. SufišcJui so vzel« orožniki tudi revolver, ki so ga našli pri njem. Aretirali so včeraj več možakarjev, ki so se udeležHi pred enim mesecom tatvine, ki so jo neznanci izvršili v hlevu Martina Dranc-iča rz Kan-šanara, kateremu so irkradii 17 ovec, v skupni vrednosti 2009 Ur. Možakarji so: Simon ViduJin. Simon Matovč. Gregorij Korenič, J:::ij Drandič in Anton Rabar. vsi iz kanfanarske okolice. Vsi oni, kateri nam po prejemu računa od našega inseratnega oddelka pošljejo denar, naj blago vole napisati na odrezek poStne nakaznice, — Številko dotlčnega računa. — Psrofe© sodišče. Morilka lastnega očeta. Včeraj se je imela vršiti Tazprava proti Štefaniji GellusichevI, ki je obtožena očetomora. Odvetnik Rossa je v"jied svoje nenadne nerazpoloženos-ti prosH odgoditev razprave; njegova prošnja bila sprejeta in razprava se je odgodila na čas, ki se pozneje določi. LISTNICA UREDNIŠTVA. Čitatelju v Kopru: Za potovanje v Jugoslavijo ne zadostuje takoimenovani »passa-porto per lanterno« temveč ie treba potnega lista za inozemstvo (za osebe, ki so pristojne v Judijski Benečiji italijanski potni list, izdan v imenu ikJiian-sk-ega kralia od glavnega civilnega kcinisarijata, za osebe, ki niso pristojne v Julijsko Benečijo, pa prepustnica (lasc-i apa>sare), izdana o J iste oblaste). Poleg tesa je treba pritrdila (visuma) delegata vlade SHS v Trstu. Ker pa ta do 14. t. m. vsled naloga vlade SHS ne izdaja pritrdila v nikakršnem slučaju, je -potemtakem potovanje v Jugoslavijo do 15. t. in. nemogoče. Kdor" potujte brez »visuma«, se mu laliko zgodi, da ga zapro na oni strani. Borzna poročna* Trst, dne 3. decembra 1919. 1 ečaji: Jadranska banka Cosuiich (Austroamericana) Dalmatia (Parobr. dr.} Gerolimich Lloyd Lussino Martin olich Navigazione Ltfbera Trlestma Oceania Premuda Tripcovich Ampelea Cement Dalmatia Cement Spalato CisLilnica petroleja Čistilnica riža Krfta Tržaški Tramway Tržaška tvornica olja Švicarski tečaji. 2ENEVA, 2. (S.) I tali a 43.70; Avstrija, nova 4 25, stara 3.S0; Francija 54.60. Edino Is PERTOT mgr 8 Trstu ul. S. Francesco d'Assisi št. 15, II. (nasproti tiskarne Edinosti) Rapuig usnKovrstno zlato in SF2t?t4o po Kdjuiijiii cencli. ire^^a^rigca ulics Msc onrti^a št. 4, II. n« Naročila, zastopstva, pogodbe usak« yrsie v italijanskem, francoskem, slovenskem In nenr.jk. |ez«ku. Uvažanla in Izvažanja.-- PitlO, zlatarnica-urarnlca Trst, Corso Stev. 15 Kupujem srebrne krone in goldinarje p 3 najv&lih cenah. 250— 255 500— 505 310— 320 1300— 1350 j 890—oodnpr. 1400— 1450 340— 350 1370— 1390 405— 420 535— 550 500— 510 420— 430 285 360 2100— 2150 260— 270 340— 350 226— 230 825— 850 Nemčia 12.40; Anglija 21.65; Bogata ratog« vseh potrebMia. Mou&UEa delavnica za vsak j popravljanja. za šIvMja ni vtrasje pfavl uiiki ttzorci Seldel & Neuinann in »Singer* Gast & Gasser Tvrdka ustanovljen t. 1873 FRAHCESCO BEDHAR Ttst, ul (^ampanile 19 290 370 HALI OGLUŠI se računalo po 10 slot. beseda Najmanjša pristojbina L V—. Debele črke 20 *tot beseda. Naimanjša priStuibina L 7*—. SPREJMEM takoj učenca za trgovino jest vin. — Prednost imajo oni z dežele. Kuret, Settefon-tane št. 1. 4429 PRODAM celo opremo za trgovino, voziček in drugo. Antonija vd. Gregorič, Rocol-Molin a ven t o §t. 51. 4432 GOSTtLNA v bližini Trsta se o.da v najem. Pismene -ponudbe na ins. odd. Edinosti pod »Ugodnost« 4430 imi ft-flLBGfl UR IH ZLflTflt!I:lE m na veliko izbero aa vdobi pri POVM v Trstu TRG GARIliALDi (HARRlEItA) 3. m žuszobozdravnik msi Corso 24, I. nadstropje Ordinira od 9-12 dop. in od 3-6 pop. BrazDolsstno izfei-2 zoX 0t\m]i ia niitoi ittlt Kdor želi posestva, hiše, vile, prodajalne itd. mu da pojasnila im JAFIKO mil Maribor Ferdinandova ulica 3, III. MISS TROYER podučuje začetnike in nadaljevanem v angleškem jeziku. LH. Gaspare Štampa št. 5. IU. nadstr. vt. 12. ^ 4431 MLADENIČ. 30 let star, v stalni tioižbi, želi znanja v svrho ženkve z gospodično enske starosti. s premoženjem al: r^otovmo. Pismene ponudbe na ins. odd. Etfno^ti pod ^4434«. 4434 PLOSCE zu štedHnike več kosov 56X73 cm, tri luknie, se predajo. Ul, Carpjs-cn št. 16. Verčon. 44.35 KRASNE lisičje ovratnice od 80 lir naprej, se prodajo. Gokionijev trg 11. Salon peres. 4426 VISOKI in nizki elegantni čevlji št. 38, 39 .se prodajo po nizkih cenah. Goldonijev trg štev. 11, I. nadstr. vrata 11. 442( SREBRN DENAR kupujem po najviš ih cenah v vsaki množini. Pridem lahko poni. Alojz Povh. Garibaldijev trg št. 3 (prei Barriera.) 3341 -.TMi (a za kmetijsko rabo in ra niran za industrijsko rn Ponudb] na JSfin WJIE Trst — Borzni trg št. 2 — irst Jj —fe? ZOBJE R MOŠKO ali žensko krojaško moč iščem nkurenčn h cena :. Delil. gu*. K 30. Rtiir^i Ccr.tr it T4tf HaCim ii Sipini) ; - ful Ml 9 Podružnice: Dubrovnik, Du ia), Cjtir. Ljutt" Ijana, Metković, >pitiji S,: it. Si v-lit ZaJa1' Ekspozitura: Kranj Obavlja vse v b^nč.io sto o spiliji:a pjsie Spraje na vIojb na Hranilne knjižice proti t/JJ, l^tii n o'ire-stim v oan.-ogiro prometu proti t > let jI n o-bresti n I Ia odpiveJ n.i^ezite zieate sprejema po najugodi>ejs ii posoji l, a is iniijo pogoditi od slučaja do sUČJja Čajev oajea vjt«sI52 jnlili (iiin Jiiiiifisi Blagajna posluje od 9.80— -».30 ia 14.:k)—Iti Slike - povečanje - slike ns pcrceS. ploščad, umetno sl:ka v vzK V^ o: :3ikah. Trst — uSica Aceguedo&lo štev. 27 — Yrct Pozor! — Govori se slovensko in hrva ik -srbski! — l ozor! -t-