Razne stvari. Iz domačih krajev. (lmenovanje.) Gg. profesorji na mariborski gimnaziji Ivan Košan, Fran Jerovšek, Ignac Pokorn, Fr. Metzler, K. Kirchlechner, Jos. Holzer so pomaknjeni v 8. plačilni razred. — Nadu6itelj na leitersberški šoli g. Mihael Nerat je dobil naslov ravnatelja. (Osebne vesti.) NaS rojak, medicinec g. Leo Kreit, je bil danes dnč 20. iulija v slavnostni dvorani c. kr. dunajskega vseu6iIiš6a promoviran doktorjem vsega zdravilstva. — Doktorjem modroslovja je bil promoviran pred kratkim na Dunaju slovenski Maribor6an g. K. Lavter. (Duhovniške vesti.) Župnijo v Laporjah je dobil kapelan slovenjebistriški 6. g. Martin Medved, župnijo v Soboti kapelan vitanjski 6. g. Martin Lah. Kot provizor v Razborje je prišel 6. g. Herman Kapus, dosedaj provizor v Soboti. — Č. g. upokojeni župnik G. Cenc je v Laporju umrl in bil danes pokopan. (Poroka.) Poročil se je dne" 18. julija v Ptuju g. Ant. Jošt, suplent na nižji gimnaziji v Ljubljani z gd6. Tinko Cilenšek. Čestitamo! (Dmrla) je v Gorici (na svojem domu, kjer se je zdravila) dne 14. t. m. po dveletni mu6ni prsni bolezni v 29. letu svoje starosti gospa Angela JanSa, soproga urednika našega lista. Naj v miru po6iva! (Delarsko gibanje v Marihoru.) Katoliško delavsko društvo v Mariboru je imelo predzadnjo nedeljo v svojih društvenih prostorih mese6no zborovanje. Društvena poro6ila pravijo, da društvo vedno napreduje. — Nemški govor je imel vl6. g. društveni predsednik. Slovenski pa sta govorila železni6arja g. Gselman in g. Medveš6ek. Prvi je govoril, zakaj in kako moramo biti navduSeni za krš6ansko-socialne ideje, drugi pa je dajal nasvete, kako se socialni demokratje najlažje pridobijo ali vsaj vženejo v kozji rog, ako napadajo krš6anske socialiste. Po govorih se je vnelo živahno razpravljanje 0 nekaterih najnovejših, ne ravno 6astnih dogodljajev med mariborskimi socialisti. Predlagalo se je tudi, da se prihodnje mese6no zborovanje vrSi v Rušah. (Nesreča v Poljfianah.) Pišejo nam: Dne 12. julija ob 4. uri popoldne gredo šolski otroci na dom in vstopijo pod kap bližnje hiše, ker je že žugala huda ura: grom, blisk, dež in to6a. Naenkrat zagrmi in ve6 fantov, ki so pod kapom na klopi sedeli, se zvrne na tla, trije so takoj mrtvi, eden brezavesten in peti, ko ga vzdignejo, prestrašen zbeži, da ga ni mogo6e spoznati. To6a hvala Bogu ni veliko škodovala. (Poskušen samomor.) V torek dnč 18. t. m. poskušala se je utopiti 191etna E. Kristov v Dravi poleg Lembaha. V bližini, kjer je sko6ila v vodo, je ribaril Auguštin Gregor in s po6etka mislil, da se dekle ho6e kopati. Ko pa vidi, da jo voda le odnaša od brega in da se potaplja, za6el je misliti na rešitev. Skočil je v vodo, ter z nevarnostjo lastnega življenja rešil sre6no dekleta. DospevSi na breg je po6akal, da se je deklina zavedla in jo potem odvedel k njenim starišem v Lembah. Ta sluSaj se je naznanil ob6. predstojniku v Lembahu, kateri je takoj celo zadevo naznanil politični oblasti. Pogumni mož dobi gotovo darilo za rešitev. življenja. (Olika celjskih Nemcev.) Preteklo nedeljo naredili so kolesarji pevskega društva »Slavec« v Ljubljani izlet v Celje. Ves celjski mob je bil vsled tega dogodka po konci. Pri koncertu, ki se je vršil zve6er na dvoriš6u Narodnega doma, tulila in razgrajala je ta ostudna druhal okoli Narodnega doma po svoji stari navadi; to nas ni presenetilo, ker so nam navade celjskega moba že davno znane. Metal pa se je ta večer iz demostrativnega namena cvibak in cele grude jedilnih konzerv — iz bližnje vojašnice! Nekaj zagrizenih vojakov (narednikov) si je namreč vzelo na civilistih, ki smejo popolnoma nekaznovano nagajati Slovencem, vzgled, misleč, zakaj bi si tudi mi te šale enkrat ne privoSčili. Toda ti gospodje so se gotovo hudo zmotili, ako so mislili, da se sme v 6asu miru mesto s puškami — s konzervami streljati. Zahteva vseh celjskih Slovencev je, da se taki, vse avstrijsko vojaštvo zasramujo6i napadi v prihodnje onemogo6ijo. Upamo, da bo vojaško poveljništvo v tem slu6aju, ki mu je znan, brezobzirno postopalo. (Boj škodljivcem!) Ker se vedno bolj pogosto in vedno v ve6jem številu prikazujejo razli6ni škodljivci in vsakovrstne bolezni na rastlinstvu, koje daje hrano našemu kmetu, in jih velikokrat kmet ne pozna ter se ne zna proti njim braniti, ustanovilo je poljedelsko ministerstvo na c. kr. poliedelskem kemi6nem poskuševališču Dunaj II. Trummerstrasse 3, poseben odsek, ki bo brezpla6no poljedelcu preiskoval bolezni ter jim dajal nasvete, kako jih zatirati. Na omenjeno mesto se naj obra6ajo poliedelci in ako ne poznajo bolezni, naj pošljejo okuženo rastlino, da se bodo z uspehom mogli bojevati zoper svoje sovražnike v vinogradih, vrtovih, gozdih in na travnikih. (Na celjskih slovenskih paralelkah) je bilo v preteklem šolskem letu 128 u6encev, izmed njih 14 odli6njakov. Na nemški gimnaziji je bilo 254 u6encev, izmed kojih je dobilo odliko 27 u6encev. (Cerkvene zadeve.) V Cadramljah bo 29. t. m. dopoldne posve6enje nove cerkve in velikega altarja, popoldne novega ^križevega pota, 30. t. m. sv. birma in 31. t. m. Se posve6enje dveh stranskih altarjev. Vsi dobrotniki in prijatelji te krasne cerkve se pri6akujejo k sve6anosti. (Kmetijska zadrnga na Cvenn) je v6eraj, v sredo, imela prvokratno žetev na svojem posestvu. (Iz Ivanjec.) V nedeljo dn6 23. t. m. ob 3. uri popoldne pride v Ivanjce g. Ivan Ka6 iz Žalca, da bode pojasnjeval, kako da ustanoviti tukaj prepotrebno kraetijsko zadrugo. Kmetje in tudi drugi gospodje, katerim vam je pri srcu blagor in razvoj kme6kega stanu, pridite poslušat! (Iz Savinjske doline.) V za6etku tega tedna je obiskal fran6iSkanski samostan v M. Nazaretu provincial 6. g. 0. Konštantin Luzer. — Dne 17. t. m. je razsajala huda nevihta po gornji Savinjski dolini; silen grom in švigajo6a strela sta povzročila mnogo strahu. Po nekaterih krajih je to6a popolnoma pobila poljske pridelke. — Dne 12. t. m. je strela ubila na Pobrežah v Gornji Savinjski dolini dve ženski, ki sta na polju pleli; in istega dne Je vdarilo tudi v kozolec posestnika Se6nika; kozolec je pogorel; omenjeni posestnik ni bil zavarovan. — V Soteski nad Litušem hotela sta dne 7. t. m. dva mlada fanta 6ez vodo z naloženim vozom posestnika Povšisnika, toda zašla sta pregloboko v vodo, ki je zanesla voz in oba konja v globo6ino. Utonila sta oba konja, in isto bi se bilo zgodilo tudi jednemu iantu, ki ni znal plavati, ako bi k sre6i ne priplul splav, na katerega sta potegnila splavarja nesre6neža iz vode. Drugi pa, ki je znal plavati, se je rešil sam. Blago, ki je bilo na vozu, in pol voza so potegnili nekaj nižje iz vode. (Očitno vprašanje) na slavni okrajni zastop Sv. Lenart v Slov. gor. glede okrajne ceste k Sv. Benediktu. Slavni okrajni zastop predobro ve, da ni pod solncem slabeje ceste, kakor je ona, ki vodi od okrajne ceste k Sv. Benediktu; vendar doslej še ni storil nobenega odločnega koraka za nje zgradbo. Je-li treba prositi dovoljenja posameznih posestnikov, katerih vsak bi rad imel cesto mimo svoje hiše? Naj vendar pomisli slavni okrajni zastop, da je ravno benediška župnija najobsežnejša in najimovitejša ter torej primeroma najve6 davka pla6uje. In 6e ta župnija plačuje okrajne doklade, ne da bi imela kakšno korist od okraja, ni li potem vredna jedne uboge eestice, dolge poldrugi kilometer?! Svojih pridelkov ne more tako spe6ati in prodati, kakor drugi in koliko trpi uboga živina; malo težek voz že morata vle6i čisto po ravnem dva para konjev ali volov. Naj že gre cesta mimo Svetih Treh Kraljev ali Sv. Benedikta, je vse jedna figa, samo da se zgradi. Zato pa Vas vprašamo: Kaj mislite storiti gledč naše ceste? Kar mislite storiti, storite brž, a to Vas prosimo, odgovorite nam na naše vprašanje v «Slov. Gospodarju.» — Več kmetov. (Dvojezični poštni pečat.) Le kar ni6 se ne 6udite, g. urednik, da je današnje pismo okraSeno z dvojezi6nim pe6atom? Kaj ne, kako lepo se bere: «Sv. Benedikt v Slov. goricah?* Toda prositi so morale naSe občine za dvoiezi6ni poStni pe6at.v Cast vrlim ob6inam, zahvala pa poslancu Ži6karju, ki je proSnje izro6il in podpiral na višjem mestu! Tudi zunanji poštni napis je dvojezi6en. (Pazite na otroke!) Oni 6etrtek se je ponesrečil pri Sv. Trojici v Slovensk. goricah Klemen6i6evega viničarja lOletni fanti6 Ant. Grager. Prišel je preblizu mlatilnega stroja, kateri ga zgrabi za hla6e in v trenotku mu zdrobi v gornjem delu obe nogi ter razpara trebuh, iz katerega se vsipljejo 6revesa. Naglo prihitita duhovnik in zdravnik, a čudež bi bil, 6e fanti6 ozdravi. (Prvi veliki shod) «Kat. polit. društva> za okrai Sv. Lenart v Slov. gor. se vrši v kratkem pri Sv. Trojici v Slov. goric. Nameravani shod mora biti vseskozi sijajen. Glavni namen mu bode: ustanovitev «kmetijske zadruge.» Požrtvovalni strokovnjak Ivan Ka6 nam je že obljubil svoj prihod in svojo pomo6! (Nemške vžigalice) prodaja in priporo6a znani veliki trgovec pri Sv. Antonu v Slov. gorie. In tjekaj zahajajo Slovenci, tam prirejajo slovenske veselice! Lepo pobratimstvo! (Pozdrav kardinaln Missii.) Duhovniki dekanije ljutomerske, zbrani pri konferenci dne 12. julija, so poslali eminenci Jakobu kardinalu Missii brzojav, s katerem so izrazili svojo udanost, pa tudi svoje veselje zavoljo odlikovanja, ktero je dosegel prvi Slovenec, sin divnega murskega polja. Še isti dan je sprejel vele6. g. dekan Ivan Skuhala iz Gorice odgovor naslednjega zadržaja: «Vsem in vsakemu mojo najtoplejo zahvalo s presr6no prošnjo, da se me tuintam spominjate v svojih molitvah.> Kardinal Missia. (Iz Braslovč) nam pišejo: Dne 10. t. m. je skušal brezdelavni Kotnik, doma iz Konjic, na limance iz cerkvene pušice denar jemati, a cerkovnik ga je opazil ter izro6il varnim rokam c. kr. orožnikov. Že štirikrat v zadnjih par letih so poskušali tatje ukrasti iz pušice cerkveni denar, a nobenkrat se jim ni šlo. (Od Sv. Marjete niže Ptnja) se nam piSe: V6asi se pri nas prikazuje 6lovek, ki se imenuje nekega doktorja; kaj pa je po svojem poklicu, ne vem. Kakor se zdi, hodi zato po svetu, da vidi omiko raznih krajev. Ko je namre6 prišel tukaj v neko gostilno ter videl, kako so delavci jedli iz ene sklede, izustil je modre besede, ki kažejo nedvomIjivo u6enega doktorja: »Dokler ljudje jed6 iz ene sklede, se ne more govoriti o njih omiki». U6enemu gospodu bi svetovali, da po6asti s svojo učenostio druge kraje, kakor tudi, da vodi svoje nemškutarske u6iteljice kam drugam na razgled, ne pa k nam. (Izpred Radgone) se nam piše: Na6elnik gornjeradgonskega okrajnega zastopa, gospod Bra6ko se rad ponaša, kadar je med Slovenci, da je tudi sam Slovenec. Kako jeti6no je njegovo Slovenstvo, nam kaže dogodek, ki smo ga izvedeli iz zanesljivih virov. Bračko je zahteval od uradov, da se mu poSiljajo vsi odloki in vse uloge le v nemškem jeziku, slovenskih da ne bo ve6 sprejemal. Glejte, tako ie Slovenstvo našega na6elnika. Sedai se ne 6udirao ve6, ako gospod Bra6ko pri Sv. Juriju v Vavpotičevi gostilni navdušen po zavžitem vinu kriči: «Heil und tiieg!» Volilci za gornjeradgonski okraj, izvijmo se iz objetja posilinemškega Bra6kota, pokažimo, da nismo mladoletni, da tudi pošteni Slovenci znamo skrbeti za okrajne zadeve! (Biskup Strossmayer.) Prihodnii ponedeljek dne 24. t. m. se pridejo Hrvati poklonit ekscelenci škofu Strossmayerju na Slatini. Ob 12. uri je poklonitev, ob 2. banket pri Leitnerju «Hotel zur Post». Tudi ve6 Slovencev pride. Društvene zadeve. (Čitalnica v Konjicah.) Po 15mese6nem boju priborili smo si prepotrebno 6italnico. — V nedeljo dne 23. julija 1.1. se vrši ob polu 4 uri popoldne v posojilniški pisarni cosnovalni zbor.» Dnevnired: Pozdrav. Vpisovanje udov. Volitev odbora. Slu6ajnosti. Po zborovanju prijateljski sestanek na vrtu gostilne g. Suterja. — Slovenci s Konjic in okolice se vabijo, da pridejo polnoštevilno k temu zborovanju. Gostje dobrodošli! — Otvoritvena veselica 6italnice se vrši 15. avgusta t. 1. na Velike maše dan. Za to veselico se delajo velike priprave. — Narodna društva se prosijo, da ta dan ne prirejajo veselic, temve6 se mnogošlevilno udeležijo našega slavlja. (Mili darovi za družbo vednega češčenja:) Pame6 e 5 gl., Slov. Gradec 3 gl., Sv. Jakob v Slov. Goricah 18 gld., Spodnja Sv. Kungota 2 gld., Sv. Kungota na Pohorji 10 gld., Velika Nedelja 22 gld. 13 kr., Sv. Tomaž 20 gld., Črna Gora 3 gld., Sladka Gora 4 gld. 10 kr., Sv. Jederta nad Laškim 10 gld., Dobova 17 gld. 35 kr., Sv. Križ nad Mariborom 8 gld. 40 kr., Sv. Janž na Pe6i 4 gld. 75 kr. (Za mntsko šolo) darovali so na pastoralni konlerenci v Marnbergu zbrani duhovniki: Avg. Hecl 2 K, Jurij Zmavc 4 K, Fr. Klepa6 2 K, Fr. Hurt 2 K, M. Trtinek 2 K, M. Stolz 1 K, Andrej Keček 3 K, Fran Mandeli6ek 1 K, J. Somrek 1 K, R. Raktelj 2 K. Skupaj 20 K. — Cast. g. Jurij Žmavc, župnik na Remšniku, 18 kron, nabranih pri odhodnici g. Kocbeka. Neimenovan padaril v isti namen 2 kroni. (Odbor polit. drnštva za vranski okraj) naznanja, da bo imelo dne 30. julija zborovanje pri sv. Juriji ob Taboru. To se raditega že zdaj naznanja, da se isti dan ne bo kje v bližini prirejal kak shod ali veselica. (Sv. Ana na Krembergu.) Odbor za naSe bralno druStvo se je tako-le sestavil: E. Trstenjak, predsednik, Jožef Seyfried, pod- predsednik, Miha * Lesnika, knjižni6ar, Josipina Stuhec, blagajni6arka, Alojzij Vakaj, tajnik, Anton Kraner, Jože Kraraberger, Fr. Feiertag odborniki. Odbor se kar najlepSe zahvaljuje za zanimanje in veledušno podporo bralnega društva, v prvi vrsti pre6astitima rojakoma Ivanu Kukovcu, župniku v Apa6ah, kakor Mat. Eferl, kapelanu v St. Rupertu pri Laškem. Vsem blagim dobrotnikom bodisi rojakom, bodisi drugim, za denarno in knjižno podporo naj velja tem potom prisr6na zahvala. (Okrajna posojilnica v Ormoži) registrovana zadruga z neomejeno zavezo za6ela je svoje poslovanje s 15. iulijem 1899. V na6elstvu so gospodje: dr. IvaD Omulec odvetnik (na6elnik), Franc Gomzi posestnik in gostilni6ar, Štefan Pernat, odvetniški kandidat, Alojz Mikl, trgovec in posestnik vsi v Ormoži, Leopold Petovar, veleposestnik v Ivajnkovcih, Ivan Kolari6 in Jakob Zadravec, oba tržana v Središ6i. V nadzorstvu so gg.: Ivan Ko6evar tržan v Središ6i (načelnik), Ivan Bohanec župnik pri Svetinjah, Ivan Veseli6, posestnik pri Veliki nedelji, Mihalj Skoliber posestnik v Stanovnem, Frane Zabavnik posestnik v Vodrancih. Vloge se obrestujejo po 4y2% od 1. in 16. vsakega mesea ter se pripisujejo obresti polletno h glavnici. Meni6na posojila dajejo se na 6% na zemljiš6a proti vknjižbi pa na 5V2%- — Uradni dan je vsako sredo od 9 do 12 ure predpoldne. Posojilni6na pisarna nahaja se v hiši g. dr. Omuleca v Ormoži. (Bralno društvo) pri Sv. Andražu v Slov. gor. bode iraelo v nedeljo 23. t. m. veselico v šoli. Vspored: Pozdrav. Podu6ljiv govor. Igra: Eno uro doktor. Med posameznimi to6kami poje domači možki in meSani zbor. Po vsporedu prosta zabava v gostilni g. Rola. K obilni udeležbi vabi odbor. (Zavžitno drnštvo v Marenbergu) je vsled sklepa c. kr. okrožne sodnije v Mariboru dne 29. junija 1899. dobilo pravico ustanavljati podružna skladiš6a in podružne prodajalnice v marnberškem okraju. Najprej se bo odprla podružnica na Muti, potem v Ribnici, kjer delavci in kmetje željno pričakujejo podružnice, ker jim je v Marnberg predale6 hoditi kupovat potrebnega obla6ilnega in gospodarskega blaga. Zadružna organizacija. Št. Ilj pri Gradiču. (Kmetijska zadruga) z omejenim poroštvorn za Št. 11} pri Gradi6u in okolico se je dne 9. julija 1.1. tukaj osnovala. Naš preblagi spodbujevalec g. Ivan Ka6, katerega smemo v resnici imenovati, da je naš kmetijski apostol, potrudil se je bil tudi k nam ter tako ognjevito govoril in dokazoval, da v zdajšnjih 6asih kmet sam za sebe ne more več shajati; pa6 pa 6e je v zadrugi, to se re6e, da z združenimi možmi se še dandanes da nekaj dose6i, do6im eden sam malo ali pa ni6 ne doseže. Cuditi se je bilo, kako veliko kmetov je k pouku prišlo in da so po istem blizu vsi pristopili. Najbolj se jim ie dopadlo, da bodo po zadrugi dobivali cenejša umetna gnojila, katere so že nekateri po prizadevanji gosp. Ivana Kranjca par let poskuSali in se jim je povsod hvaležno obneslo; potem bodo dobivali sol po jako znižani ceni; nadalje dovoli železnica po celi Avstriji 25% popusta, kar je gotovo velik pripomo6ek, da lahko naše blago, vino, žito, hmelj, živino itd. v daljne kraje cenejše dopošljemo, kakor kak trgovec. S tem imajo kmetiiske zadruge veliko bodo6nost! in ne bo se treba kmetu dati trgovcem v roke ali celo židom v pesti. Kmetijske zadruge so potemtakem denarni zavod in 6e bo kmeti6 zadružnik v stiski, dobil bo tudi na eden ali drugi poljski pridelek posojilo. Če ga ne proda po zadrugi, sme isti pridelek prodati tudi druzemu, kar pa mora pravo6asno prijaviti in izposojeno svoto vrniti. Koristi take kmetijske zadruge so jako velike, katere tukaj naštevati ne morem; pa6 pa mi je Se omeniti, da smo se pri nas namenili v prvi vrdti se pe6ati z mlekarstvom in sirarstvom. Ta misel je tudi ljudstvo najbolj razveselila, kajti 6e se na leto za mleko od ene krave po 80—120 gl. dobi, to je gotovo lep pripomoček in vsi tisti, kateri zdaj junce spodredujeio, bodo si raji krave nakupili, oziroma spodredovali, jih dobro krmili in se bodo boljši stali, kakor 6e imajo poln hlev ralade živine. Preblagemu gospodu Ka6u smo iz dna srca hvaležni za njegov pouk, kateri je pri nas rodovitna tla našel in želeli bi le, da bi se vse spodnjeStajarske ob6ine zdramile, da bi naprosile g. Ka6a pojasnila in da bi potem vse kmetijske zadruge celega Spodnještajarja se združile v takozvano «Zavezo,> potem bi se našim kmetom stan zboljšal in ne bil bi tak trpin kakor je zdaj. Da bi se to doseglo, kar upam, da ne bo dolgo, v to pomozi Bog! Kapela. (Kmečka zadruga.) Kapela je dne 9. julija t. 1. storila imeniten, da rešilen korak napredka. V Radencih se ie osnovala kmečka zadruga za celo kapelsko župnijo in okolico. Pristopilo je 39 udov vkljub mnogim omahljivcem, ki pomišliujejo, ali bi pristopili ali ne, ker ne morejo prav spoznati, kako koristno je to društvo. Med nami imamo tudi velike nasprotnike, ki nekateri kar divjajo zoper naš korak. Vidi se tudi, da nasprotna nazadnjaška liberalna stranka «agitira» zoper naše društvo, in mnogi kimovci se ji dajo voditi za nos v svojo škodo. Mi pa, ki smo pristopili k temu društvu, se ga veselimo, dobro vedo6, da nam noben nasprotnik ne more škodovati. Podpis načelništva in nadzorništva, t. j. 12 podpisov na pravilih borao si 6im prej dali legalizovati pri našem gosp. narodnem notarju in potem jih pošljemo okrožnemu sodišču v Maribor, da jih vzame na znanje, in potem bo zadruga vstanovljena in stopi v zvezo južnoštajarske zadruge. Po takem je zdaj organizovano celo Mursko polje, ker so zadruge ustanovljene: za Ljutomer na Gvenu. Za Sv. Križ ena pri Sv. Križu in ena v Bu6ečovcih, ki se bota brž združili v eno. Za Kapelo v Radencih. Zdaj še je potrebno vstanoviti zadrugo in «konsumno> društvo pri Sv. Petru v Gornji Radgoni, kar upamo, da se bo zgodilo v kratkem. cKonsumno« društvo je neobhodno potrebno pri Sv. Petru v Gornji Radgoni. Ce ga osnujete, borao tudi mi Kapel6ani pristopili. Toraj Petrov6ani, na noge! In ko še dobimo v Gornji Radgoni davkarijo in se slepa postaja spremeni v kolodvor, tedaj se sme podreti most 6ez Muro, ki veže Spodnjo «nemško» Radgono z Gornjo recimo slovensko Radgono. Iz Jarenine. (Hranilnica in posojilnica) naša začne delovati v nedeljo dne 23. julija. Ta dan se bodo prvikrat vsprejemale hranilne vloge in se upla6evali deleži. Hranilne vloge se bodo obrestovale po &l/2u/t» od posojil pa se bo tirjalo 5Vs°/V Zadružniki ali udje pla6ajo glavni delež v znesku 10 gld., oni pa, ki morajo postati udje, da lahko dobe posojilo, pa plačajo opravilni delež v znesku 2 gld.; zraven tega še pla6a vsak ud 1 gld. vstopnine. Uraduje se vsako nedeljo od 8 do polu 10. ure predpoldne. Ta novi denarni zavod ob meji slovenski je ustanovljen za župniji: Jarenino in Sveti Jakob v Slov. goricah. Zantmanje zanj je vsestransko in tako je gotovo upati, da se bo čvrsto razvijal in postal krepka opora slovenskemu ljudstvu omenjenih dveh župnij. Naša mladina bo sedaj imela lepo priliko, da doma nalaga obrestonosno prihranjen denar, kakor vsakdo, ki ima kaj preostalega denarja. Tisti pa, ki bodo potrebovali pomoči, pa jo bodo tudi lahko v domovini svoji dobili. Slovensko ljudstvo jareninsko in jakobsko, okleni se za to takoj v za6etku svoje hranilnice in posojilnice in pokaži to že prvi uradni dan prihodnjo nedeljo. Za tebe je ustanovljena, da ti pomaga, da te navaja k varčnosti, da te stori neodvisno od naše lepe slovenske zemlje lačnih tujcev in odpadnikov. Naš denarni zavod je bil ustanovljen s pomočjo celjske «Zveze slov. posoiilnic> in se seveda tudi niej pridruži. Bodi ob tej priliki izre6ena naši za razvoj slovenskega posojilništva neumorno delujo6i ^Zvezi* naša domoljubna zahvala. Zavod naS pa rasti in napreduj in se krepi v veselje in ponos vseh obmejnih Slovencev!