llrednlitve ia oprava i LJubljana Kopitarjeva L Telefon »61-J3 64, Mesečna naročnina H Ur. — Cek. ra6. Ljubljana 10.650 aa naročnino ln 10J94 sa Inserate. Izključna sa-atopatvo sa oglaae ta Italija la tnosematrai DPI 8. A. Milano.
Bokoplaov aa Tratama-
APRIL - 1945
1
NEDELJA
S
Harte Abwebrkampfe in Ungarn
Wiederum eriolglose Angrilfe der Sow|ets bei Schwarxwasser nnd Leob-schutz — Deutsche Gegenangrilie am Niederrhein — Feindliche Panzer-spitzen nordwestlich Hersleld—Fulda zuriickgevvorfen — Nene Erfolge unserer Kleinst U-boote nnd U-Boote
DNB. Aus dem Ftihrerhauptquartier, 31. Miirz 1945. Das Oberkommando der VVchrmacht gibt bekannt:
In Ungarn fingen unsere Truppen den aus dem Raum beiderseits N a g y -b a j o m vorgedrungenen Feind in vor-bereiteien Stellungen zwischen der D r a u und der VVestspitze des Plattensee s auf. Siidvvestlich K o r m e n d und im Gebiet nordlich G fi n s konn-ten die Bolschevvisten nach harten Kampfen vveiter vordringen. Nordlich der Donau behaupteten unsere Verbande ihre Stellungen an der N e u t r a und Watfg gegen zahlreiche Angriffe. An den vvcstlichen Auslaufern der Hohen Tatra vvurden durch Gegen-stbsse feindliche Einbriiche beseiligt
In Oberschlesien griffen die Bolschevvisten erneut siidvvestlich Schvvarz-vvasser und siidlich Leobschutz ver-geblich an, konnten jedoch unter Ein-satz starker Kriifte und hohen Verlusten in R a t i b o r und Katscher eindringen. In den erbitterten Abvvehr-kiimpfen vvurden 77 Panzer vernichtet. Die standhaften Verteidiger von Glogau behaupten sich vveiterhm in der Alt-stadt und im Schloss.
Die Festung K a s t r i n ist nach schvverem Ringen der feindlichen tlber-macht erlegen.
In westlichcm Kustengebiet der Dan-ziger Bucht sind nordvvestlich Goten-hafen heftige Kiimpfe um die O x h o f -ter K e m p e entbrannt. Am Westrand der Weichselniederung vvurden starke Angriffe abgevvahrt.
Bei znnehmender Verschlammung des Gelandes in Kurland setzte der Gegner seine Angriffe nur nordvvestlich Doblen ohne nennensvverte Erfolge fort.
Am Niederrhein traf der Feind, der mit starken Kraften aus det Linie Stadtlohn-Coesfeld-Dulmen und siidlich davon nach Nordosten und Osten stiess, auf Gegenangriffe unserer Verbande. Am Nordrand des Industrie-gebietes drangen die Amerikaner ge-
gen unseren ziihen Widerstnnd in ottrop ein. Der Gegner verlor gestern in diesem Kampfabschnitt Z9 Panzer.
Siidlich Sie gen nnd M den Ost« auslaufern des Rothaar - Gcbirgea
stehen unsere Truppen in erbitterten Abvvehrkampfen mit den nach Norden angreifenden amerikanisehen Verban-den. Schnelle Krafte des Feindes dran-
§en ans dem Raum Brilon-Kor-ach in das Gebiet siidlich Pader-born und aus dem Lahn-Tal nach Osten bis in die Linie Bad W i 1 d u n -gen-Treysa — vvestlich Fulda vor. Gegenmnssnahmen sind getroffen. So vvarfen herangefiihrte eigene Kampf-gruppen dic feindlichen Panzerspitzen nordvvesllich Hersfeld-Fulda zuriick und brachten auch die nachfol-
Senden amerikanisehen Kriiften zum tehen. Auch im Kinzig-Tal, vvestlich Gelnhausen und bei A 1 z e n a u behaupteten sich unsere Truppen und verniohteten erneut zahlreiche Panzer.
Wi»hrend der Fein am Main siidlich Aschaffenburg seine Gegenangriffe einstellte, vvird flussaufw8rts bei Miltenberg und im Odenvvald bei Amorbarh und Buchen gekiimpf. In Ileidelberg und Schvvetzingen *ind die Amerikaner eingedrungen, vvurden jedoch am Rhein siidvvestlich davon im Gegenangriff vvieder gewor-fen.
In Mittelitalien lebte das Ar-tillericfcuer und die Aufklarungs 48-tigkeit von der ligurischen Kiiste bis zu den Bergen von Montese auf.
Terrorangriffe amerikaniseher Bom-berverbande verursachten schvvere Schadcn besonders in den Wohnvier-teln von Hamburg, Bremen und Wilhelmshaven. Andere Flugzeuge vvarfen Bomben im Grossraum Wien und auf weitere Orle iu Sud-ostdcutschland. In der Nacht flogen schwiieli/ere Verbande die Reichs-hauptstadt und Erfurt an. Luft-verteidlgungskriifte brachten, vorwie-gend durch Jiiger, 33 Flugzeuge zum Absturz.
Kleinstunterseeboote versenkten aus dem Themse-Schelde-Verkehr einen vollbeladenea Nachscubfracbter von 1500 BRT.
In Fortsetzung ihres zlhea Kamp-fes gegen den feindlichen Nachscbub versenkten Unterseeboote aus stark gesicherten angelsachsischen Geleit/.ii-gen einen HilfsflngzeugtrBger, vler Schiffe mit 20.000 BRT nnd drei Zerstorer.
SLOVENCI m SLOVENKE!
Sin božji je moral trpeti in je moral biti križan, da je smrt premagal in vstal ter tako vsemu človeštvu odkupil upanje, da trpljenju sledi poveličanje. Božji Zveličar je s svojim vstajenjem izpričal in blagoslovil pravi smisel trpljenja.
Z živo vero ▼ tega Boga-človeka je slovenski narod dojel smisel svoje trpeče zgodovine in se ohranil do današnjih dni.
Zato so bili, so in bodo velikonočni prazniki za naš narod dnevi najbolj doživete pobožnosti in iskrenega praznovanja, povezanega z upanjem v rodovitno prebujenje matere zemlje.
Z idejno podkovanostjo vere v Boga, ki so ga lastni bratje razpeli na križ, da je smrt premagal in zablestel v vstajenju, praznuje naš narod letošnje praznike. Vstajenja sredi viška boja za biti ali ne biti s satanizmom istega rodu, ki je opljuval, izdal, bičal in križal Dobroto, Pravico in Poštenje. Z globoko dojetim smislom za pomen teh praznikov doživlja te dni slovenski narod skrivnost upanja — na križu, kamor so ga razpeli lastni bratje, da v veri okrepljen prestane svoj veliki petek in vstane v sijaju srečne bodočnosti rasti, procvita in napredka v
tvornosti bratske ljubezni, ki jo bo ožarjala s krvjo tisočev nedolžnih odkupljena svoboda.
Rojaki in rojakinje!
K vsem, prav vsem hitijo prav posebej te simbolične dni moja topla čustva iin srčne želje za slehernega izmed vas. V svojih voščilih za lepe velikonočne praznike bi rad priklical poživljajočo tolažbo vsem trpečim in blagoslov božji vsem, ki delajo in se trudijo za obstanek slovenske narodne skupnosti.
Moja najbolj vroča želja je, da bi prav vsi zvesti Slovenci opustili vsa morebitna nerazumevanja in vse druge — v primeri z blaginjo naroda drobcene interese in združili vse svoje sile za svojim domobronstvom v enotno pripravljenost in skupni udar vseh Slovencev po komunizmu, ki prihaja v znamenju smrti.
Potem naš veliki petek ni bil zastonj!
Potem bo naš mali narod doživel svoje poveličanje in vstajenje svobode na častnem mestu med — ▼ krvi in ognju preizkušenimi narodi nove Evrope,
To vam, dragi rojaki in rojakinje, ob letošnji Veliki noči želi
general Rupnik.
DKEVNO POVELJE
generalnega inšpektorja slovenskega domobranstva za Vel. noč
Trdi obrambni boji na Madžarskem
Zopet breznspeSni sovjetski napadi pri Schwarzwasserfn in Leobschfitzu — NemSki protinapadi ob vzhodnem Renn — Sovražne oklepniške osti vržen« nazaj severnozapadno od črte Hersleld—Fulda — Novi nspehi naših najmanjših ia običajnih podmornic
Fiihrerjev glavni stan SI. marea 1945-DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil
javlja:	'
Na Madiarslcem so prestregle naše čote sovražnika, ki je prodrl is področja na obeh straneh Nagjrbajoma na pripravljenih postojankah med D r a-v o in zapadnhu delom Blatnega jezera. Jugozapadno od Kormenda ia severno od 6 ii n s a so boljševiki po trdih bojih dalje napredovali. Severno od Donave so obdržali naši oddelki svoje postojanke ob N i t r i ter W a a g u kljub i-tevilnira napadom. Ob capadnib obronkih V i s o k i h T a t e r smo s protisunki odstranili sovražne vdore.
V »gornji Š1 e i i j i so boljševiki ponovno brezuspešno napadli jugozapadno od Sehvvarivvasserja in južna od Leobschiitia, vendar so lahko a uporabo močnih sil ter a visokimi izgubami vdrli v R a t i b o r in Katscher. V ogorčenih obrambnih bojih so uničili 7.7 oklepnikov. Vztrajni branilci Glogaua so se obdržali nadalje ▼ starem mestu ter v gradu.
Trdnjava Kustrin je po teikem boju podlegla sovražni nadmoči.
Na zapadn- obalnem področju Gdanskega šaliva so se razplamteli severnozapadno od Gotenhafena siloviti boji za Oihofter Kempe. Ob zapadnem robu nižine ob Visli sme odbili močne napade.
Pri naraS^ajočem blatu je nadaljeval nasprotnik s svojimi napadi v Kurlandiji samo severnozapadno od Doblena, ne da bi dosegel omembe vredne uspehe.
Ob spodnjem Renu je naletel nasprotnik, ki je s močnimi silami prodiral is področja Stadtlohn — Koesfeld — D ii 1 m e n in južno od tod proti severovzhodu in vzhodu, na protinapade naših oddelkov. Ob severnem robu industrijskega področja so vdrli Amerikanci kljub našemu žilavemu odporu v B o 11 r o p. Nasprotnik je izgubil včeraj na tem vdornem odseku 25 oklepnikov.
Juino od Siegena ter ob vzhodnih obronkih pogorja Rothaar so naše čete v ogorčenih obrambnih bojih s proti severu napadajočimi ameriškimi oddelki. Hitre sovražne sile g« prodrle ii področja Brilon-Korbaeh na ozemlje juino od Paderborna ter is doline Lahna proti vzhodu do Črte Bad Wildungen-Tr»ys« zahodno «<1 Fulde. Podvzeli smo protiukrepe. Tako so novo dovedene lastne bojne skupine vrgle sovražne oklepniške ogti nazaj severnozahodno od črte Hersfeld-Fulda ter zaustavile tudi njim sledeče ameriške sile. Nemške čete »o
se ebdriale tudi v dolini Ki ml g «a-hodno od Gelnhausena ter pii Alzenau ter uničile ponovna Številne oklepnike.
Med tem ko je sovražnik ob M a i -n u južno od Asehaflenburga prenehal s svojimi protinapadi, se borimo vzdolž reke pri Miltenberga in v Odenwaldu pri Amerbaeha in B u e h a n u. Amerikanci so vdrli ▼ Ileidelberg ia Sehwetsingen, vendar smo jih ob R e i n n jugozahodno od tod zopet potolkli s protinapadi.
V	srednji Italiji je oživel topniški ogenj ter izvidniško delovanje od Ligurske ebale de ger pri Mea-t e u.
Strahovalni napadi ameriških bomb-niSkih oddelkov so poviročili težko Škodo predvsem v stanovanjskih okrajih Hamburga, Bremena in W i 1 -helmshafena. Druga letala so odvrgla bombe na velepodročje Dunaja ter na nadaljnje kraje v jugovzhodni N e m č i j i. Ponoči so prileteli Šibkejši oddelki nad. Berlin in Erfurt Zračnoohrambne sile, preteino lovci, s« sestrelili 33 letal.
Najmanjše podmornice se potopile med Temzo in Seheldo neko polne natovorjeno oskrbovalno tovorne ladjo s 1500 tonami.	>
V	nadaljevanju svojega žilavega boja prod sovražni oskrbi so potopile podmornice iz" močno zavarovanih anglosaksonskih spremljav eno pomožno letalonosilko, 4 ladje s 20.000 tonami in 3 rušilco.	^^^
Kratka poročila
Ženeva. Kot javlja romumaki radio, je komunistična vlada Groze prepovedala nadaljnje časopise Taiko ao prepovedali izhajanje lista »Tribuna Romana< v Aradu, ki ga je vodil Lucian Emandi, list »Unikea« v Blaju, ki ga je vodil Augustim Popa ter list »Vantuitea« v Bukarešti. Prepoved izhajanja teh listoiv utemeljujejo s »fašističnim obnašanjem«.
Amsterdam. Kakor poroča britanska poročevalska služba, je v četrtek zahteval lord Stnubolgi v Zgornji zbornici, da se taikoj izdajo židovskim beguncem posebna dovoljenja u vselitev v Palestino. V svojih izvajanjih je bil proti predlogu, da bi meeto tega poslali židovske begunce v neko »UNkRA« koncentracijsko taborišče v Alžiru.
Ženeva, 30. marca. General Eisenho-wer je imenoval generalnega majorja Lu-oiuea Ckay-ja, kot svojega namestnika za civilne zadeve v zasedenih nemških krajih-
Slovenski domobranci!
Z nastopajočim pomladnim prebujenjem življenja obhajamo spomin zmage nad smrtjo, zmage Dobrega nad zlim, spomin vstajenja Odrešenika človeštva.
Za bogaboječi in Bogu vdani mali slovenski narod je bil praznik Velike noči vedno globoko občuten praznik upanja in tolažbe.
V	težkih časih, ki jih preživljamo, nam je praznik Vstajenja še bolj simbol naše vere v zmago Pravice, Dobrote in Poštenja. V trdni veri v od smrti vstalega Zve-ličarja dobiva svoj pravi smisel naša vera v zmago slovenske miselnosti nad tujo zablodo satanskega boljševizma. V tej veri je postavljen tudi nai granitni ideološki temelj pripravljenosti za neodjenljivo borbo s komunizmom do njegovega uničenja, ko bo zablestelo vstajenje
slovenskega naroda ▼ vsej sreči in lepoti prav tako ne-odjenljavega dela za blaginjo in napredek vseh Slovencev, ki verujejo ▼ to, za kar se borimo ih kar daje slovenskemu značaju pristno avojskost:
Bog, narod« domovina)
V	tem smislu želim vsem častnikom, podčastnikom in vojakom Slovenskega domobranstva za praznike zmagu-
jočega Boga mnogo tihega veselja, zadovoljnosti discipliniranih borcev in sreče junaške, ki naj jo blagoslavlja vstali Bog Dobrote, Pravice in Poštenja, za kar se borimo, se bomo borili v vseh okolnostih in bomo tudi zmagali, kakor resničen je Bog, čigar redu jc židovski boljševizem napovedal boj.
Zato, domobranci, strnite sile! Ojeklenite svoje vrste, ker je od vas edinih, ki boste nekoč imenovani najboljši Slovenci .odvisna zmaga in lepša bodočnost slovenskega naroda v svobodi! Utrjujte svoje prepričanje, svojo pripravljenost, disciplino, vzdržljivost in enotnost, ker je v tem obsežena naša zmaga nad boljševizmom in s tem v vsem, zakaj boljševizem je edina ovira na naži poti v zasluženo in pravično srečo naše bodočnosti.
Boljševizem pa bo končno podlegel tako zatrdno, kakor resnično je Bog premagal smrt! In prav tako resnično bo vstal in živel naš narod! — Dajmo mu svoje zedinjeme sile na razpolago ▼ zvestem izpolnjevanju svojih domobranskih dolžnostil
Domobranci, zdravo I
Generalni inšpektor: general Rupnik-
Položaj na bojiščih
Berlin, 81. marea. Na zapadu bo Angloamerikanci nadalje močno pritiskali ob spodnjem Renu ter ob Lahni. Pri poskusu, da bi prodrl i« svojega epodnje-renakega mostifiča, je utrpel sovražnik težko izgube. Britanski napadi med Em-merichom in Bocholtom proti severu so se izjalovili Ob odporu nemških padalskih lovcev, medtem ko so Nemci s protinapadi zaustavili Amerikance, ki so vdrli južno od Lippe pri Dorstenu. Pri teh napadih eo izgubili Amerikanci veliko število oklepnikov. Sovražaiik. ki je po krvavih bojih napredoval ob vzhodnem robu mostišča pri Bork emu in Halternu, ee je ustavil ob nemSkih zapornih postojankah pri Stadtlohnu in vzhodno od Dtllmona, tako da se je tudi tukaj izjalovil nameravani operativni prodor. Medtem ko so nemške čete odbile sovražne poskuse za prekoračenje Rena med Duis-burgom in Bonnom ter potisnilo ob srednji Siegi krajevno prodrle severnoameriške sile s protisunkom nazaj proti jugu. je prodiral nasprotnik iz področja Marburg—Giessen z močnimi oklepnimi oddelki proti severu v pogorje Rothaar, proti vzhodnemu SauerlaTidu ter proti vzhodu proti severnim in južnim obronkom Vogelsberga. Nemci pa so s protiukrepi ovirali sovražne premike. Predvsem so preprečili nemški zaporni oddelki med Hanauom in Gelnhaiisenom z energičnimi protisunki učinkovito zavarovanje severnoameriškega jugovzhodnega boka. Med jlananom, ki ga je sovražnik zaman napadal in Miltenborgom ob Mainu se je ojačil nemški odpor, tako dia eo Sevemoamerikamei pri Seligenstadtu le malo napredovali, južno od Aschafen-burga pa so jih Nemci s protinapadi zopet vrgli nazflij. Pri trdih bojih v Oden-waldu s težiščem ob cesti Michelstadt— Eberbach ter ob spodnjem Neckarju .je sovražnik zaradi odpora nemških zapornih oddelkov le malo napredoval.
Na Madžarskem so se premestili boji vsled nadaljnjega močnega boljše-viškega pritiska od gornje Rabe na mejo Reicha pri Giinzu. Sovjeti, ki so napadali ob spodnji Rabi, ob Donavi pri Komarnu ter ob Nitri severno od Novih Zamky, so bili zajezeni na vdornih mestih.
Bitka za nemški lok na obeh straneh Ratibora je bila v znamenju nemških napadov. Ogorčeni boji za Ktlstrin so se nadaljevali z nezmanjšano trdoto. Hrabra posadka je vzdržala kljub napadom nadmočnih sovražnih sil ter je celo severno od kolodvora Altstadt uničila neko obkoljeno sovražno boino skupino. Ob Gdanskem zalivu so se bili v Gotenhafenu in Danzigu, na Western-piatte ter v nižini ob Visli ves dan ogor-
čeni boji za vsako ped zemlje. S tem, da so bile prepeljane zaščitnice od Kahlholzer Ilorna na ozemeljski pas Frische Nehrung, so bili zaključeni lOtcdenski boji v jedru vzhodne Prusije. V zglednem izpolnjevanju svoje naloge, prestreči in razbiti močne boljševiške napadalne skupine, je zadala četrta armada, ki ji poveljuje pehotni general Miiller, sovražniku izredno visoke izgube. Uničila je od !2. januarja toliko oklepnikov, da bi lahko s tem izpolnili 13 sovjetskih oklepniških zborov. Boljševiki so utrpeli tudi zelo velike krvne izgube. Nemški kurlandski borci so ponovno dokazali svoj neomajen bojni duh. Severnozapadno od Doblena so dosegli nove obrambne uspehe ter uničili glavnino že več dni obkoljene sovražne skupine.
Sliko bojev na zapadn je določala v četrtek velika krajevno vezana materialna bitka ob spodnjem llenu ter premikalna vojna med pogorjem Rothaar ter Odenwaldom. Skozi vrzel med Giessenom in Marburgom so prodrli hitri severnoameriški oddelki proti vzhodu in severu. Sovražne oklepniške sile, ki so prodirale iz Marburga, so dosegle s svojimi ostmi področje vzhodno od Saucrlanda ter odsek Lderja pri Bri-lonu in Bud VVildungenu. Iz Giessena so prodirali drugi oklepniki ob severnih in južnih obronkih Vogelsberga proti vzhodu. Nasprotnik skuša sedaj z napadi ob spodnjem Siegu in v dolini Kinziga zavarovati občutljive boke svojih na prostem področju se nahajajočih napadalnih klinov. Na obeh mestih pa jo doživel občutno poraze. Nemške čete so vrglo nazaj sovražne sile, ki so prodrle pri Wissclu in v dolini Kinzig so zajezile nemške čete sovražnika, ki je prodrl do Gelnhausena, ter uničile številne oklepnike. S temi uspešnimi boji so bili istočasno ustvarjeni pogoji za protiukrepe proti sovražnim oddelkom, ki nastopajo med področjem izvira Ruhre ter dolino Kinzig. Vsled trdovratnega odpora branilcev Hanaua ter energičnih protinapadov pri Aschaf-fenburgu je sovražnik ob Mainu le malo napredoval. Tudi med kolenom Maina pri Miltenbergu ter ob Neckarjti so se ustavili Amerikanci ob obvladujočih višinah v Odenvvaldu, predvsem pri Michelstadtu in Beerfeldenu. Prav tnko kot so v sredini zapadnega bojišča vzdržali boki sovražnikov pritisk, so se obdržale nemške čete tudi ob severni in južni strani spodnjerenskega mostišča kljub močnim sovražnikovim nnpa-dom. Napadi močnih britanskih sil, ki so hoteli po težki topniški pripravi v varstvu megle iztrgati Emmerich iz
nemškega bojišča, so se izjnlovili s težkimi izgubami ob odporu nemških padalskih lovcev.
Na vzhodnem bojišftu *© bile Madžarska, gornjn Slezija ter obrambna področja ob obali Vzhodnega morja težišča težkih bojev. V scvernozapadni Madžarski so pritiskali boljševiki z nadalje močnimi silami z jugovzhoda in vzhoda proti ravnini, ki jo zaključujeta Donava in Raba med gozdom Bakony, malimi Karpati ter pogoriem Loitha. Ti napadi med znpadnim delom Blatnega jezera in Zalo ter ponovni sunki med Dravo in Blatnim jezerom so se zrušili po majhnem napredovanju v obrambnem ognju, ne da t)i dosegli svoj cilj. Glavni sunek je bil izveden ob gornji Rabi, kjer je sovražnik pri Sarvi prekoračil reko ter dosegel preko Stein-mangerja nemško mejo pri Giinzu. Proti ozkemu vdoru, ki so ga Sovjeti doslej zaman poskušali razširiti, so v teku nemški protiukrepi.
Z zgledno hratbrostjo ee Je borila posebno posadka trdnjave Kiistrin. Med Odro in prekopom se ie z vsemi svojimi silami branila pred neprestano napadajočimi boljševiki.
Kot v Kiistrinu so branili tudi nemški oddelki v Gotenhafenu in Dnnzigu vsako hišo in vsak predel ceste. Močne boljševiške napade, ki so bili izvedeni s podporo oklepnikov in bombnikov, so prestregli zapadno od črte Gotenhafen-Kielau in na obeh straneh Danzign ter se borijo sedaj po temeljitem uničenju luških naprav na VVesternplatte ter ob nižini Visle. Na vzhodni strani Gdanskega zaliva je bila » odmikom nemških zaščitnic iz Kahlholzer llornn zaključena lOtedcnska težka bitka v Erm-landu. Tamkaj se boreča 4. nemška armada je do poslednjega vzdržala zvezo bojišča ter uničila alt vezala odgovarjajoče svoji nalogi močne sovražne sile. Pri teh bojih za vsak meter vzhod* nopruske zemlje so se borili oddelki vseh vrst orožja ter tudi oskrbovalne čete in štabi vedno v prednjih črtali. Ce se je kljub veliki sovražnikovi nadmoči vedno znova posrečilo skleniti prehodno nastale vrzeli ter do poslednjega preprečiti sovražni prodor, potem je bilo to možno le vsled zadržanja vsakega j>osameiznega vojaka, njegovega zaupanja v vodstvo ter požrtvovalnega duha v prvih črtah zgledno se borečih častnikov.
Lizbona. Vojaški guverner španskega obmejnega okraja Badajoza, general Arevalo, je prijateljsko obiskal portugalsko obmejno mesto Elbas, ter istočasno teijočil portugalskim oficirjem pokal, ki ga je darovala šola generalnega štaba v Madridu.
Stnro g
»SLOVENEC«, nedelja 1. aprila 1945.
Uradni razglas obveznicam delovne službe
Na podlagi poziva, ki ga je izdal Hoherer SS- und Polizeifiihrer im ^ehrkreis XVIII, SS-Obergruppeafuh-rer und General der Polizei Rosener, se morajo vse neporočene ženske v starosti 16—45 let javiti na vpisovanje in to na istih zgluševališčih, kakor so l)ilu določena zn mcške.
Javiti se morajo: Dne 3. aprila 1945 ženske z začetno imensko črka A—G
dne 4. aprila 1945 ženske z začetno imensko črko H—L in N;
dne 5. aprila 1945 ženske z začetno imensko črko M, O, R, P;
dne 6. aprila 1945 ženske z začetno imensko črko S, Š, — Z, Z.
Zglaševališča poslujejo v teh dneh od 7 zjutrai do 20 zvečer. Zgluševn?išea so:
Okraj I. Mestno središče in Bežigrad. Tn okraj je znotraj sledečih meja: železniške proge na Kamnik, Gorenjsko in Trst, Erjavčeva cesta, Gradišče, Kongresni trg. Dvorni trg, Ljubljanico, Resljeva cesta, Črtomirova ulica, Rižarna, Dečkova ulica proti severu pa mestnu meja. — Zgiašcva-lišče: Miklošičeva 20, sobi št. 200 in 201.
Okraj II. Vodmat - Moste. Obsega
prebivalstvo znotraj sledečih meja: Resljeva cesta, Črtomirova ulica, Rižarna, Dečkova ulica, mestna meja proti severovzhodu do Ljubljanice pri Fužinah in Ljubljanica do Resljeve epste. — Zglaševališče: Buča Anton, Šlajmerjeva c. t.
Okraj 111. Poljnne-Kodel jcvo-ste-panja vas. Znotraj sledečih meja: proti severu Ljubljanica od Tromost-ja do Fužin, proti vzhodu mestno meja do vrha Golovca, proti jugu Golovec, cestno križišče Dolenjske železnice s Uradeckega cesto. Grajska planota, Grad, Mestni magistrat in Stritarjeva ulica do Tromostja. — Zgiaše-vaMišče: Lauter Jožko, Poljanska c. 21.
Okraj IV. Stari trg-Prule-Trnovo-Rakovnik. Znotraj sledečih meja: Tro-mostje, Stritarjeva ulica, mestni magistrat, Grad, križišče Hradeckega ceste z Dolenjsko železnico, Golovec, blok proti vzhodu in mestna meja proti jugu (vzključno kraj Črna vas).
proti vzhodu do Malega' grabna in vzdolž njega do Zelene poti, od tam čez Kopališko ulico, Grudaščico, Go-rupovo ulico, Gradišče, Kongresni trg, Dvorni trg in nazaj do Tromostja. — Zglaševališče: Ražem Zoran, Žabjek 3.
Okra j V. Rožna dolina - Vič - Brdo. Meje: proti severu Rožnik, Drenikov vrh, šišenski vrh, grad Tivoli, Erjavčeva cesta, proti vzhodu: Gradišče, Gorupova ulica, Gradaščica, Kopališka ulica, Zelena pot, proti jugu: Mali graben, proti zahodu mestna meja. — Zgluševališče: Hrovatin Maks, Rimska cesta 24.
Okraj VI. šiška-Dravlte. Meje: železniške proge na Kamnik, Gorenjsko in Trst do križišča z Erjavčevo cesto, grad Tivoli, šišenski vrh, Drenikov vrh, Rožnik proti zahodu do mestne meje in zatem do kamniške žel. proge. — Zg-laSevali&če: Sane Jurij, Go-sposvetska (Celovška) 72.
Vse mejne ulice spadajo v okraj, kjer se prvič imenujejo, in sicer: Er-
iavčeva cesta, Gradišče, Kongresni trg, )vomi trg, Resljeva cesta, Črtomirova ulica. Dečkova ulica — vi. okraj.
—	Hradeckega cesta, Stritarjeva ulica
—	v III. okraj. — Zelena pot, Kopališka blica, Gorupova ul. — v IV. okraj.
Vse pozvane ženske naj se javijo na zglaSevališčih pravočasno, da se bo moglo vpisovanje gladko in čim hitreje opraviti. Javiti se morajo vse neporočene ženske navedenih letnikov razen tistih, ki so že v delovni službi.
Ob času, ko ee tudi naš mali slovenski narod z vsemi silami bori, da odvrne od 6ebe grozečo komunistično nevarnost,
morajo tudi ženske roke krepkeje poprijeti, da tako doprineso svoj delež za blagor domovine. Znatno je število žensk tako iz mesta kakor^tudi z dežele, ki so bilo že pred meseci poklicane na delovno službo- Rade so se vpoklicanke tedaj odzvale, čprav zimski čas delu na prostem ni bil naklonjen in je bila prav zato zasluga njihovega dela tem večja. Sedaj pa so na vrsti, da se prijavijo tudi tiste neporočene, ki ao mogle biti doma in opravljati svoje opravke v kuhinji ali drugje. Ze čut tovari&tva zahteva, da tiste, kl doslej niso bile prizadete, vzamejo delež skupnega bremena na svoja ramena in tako osvotoode vsaj nekatere, ki so delale do sedaj in jih morda kliče nujno poljsko delo ali druge dolžnosti. Zlasti velja to za oprostitev poročenih žena v delovni službi.
Jasno je, da vsesplošni popis ženskih delovnih moči in sicer le nesporočenih še zdaleka ne vsebuje odločbe, da t>odo vse ženske, ki se bodo priglasile, tudi res vpoklicane. Pristojni činitelji bodo vpošte-vali, da tudi vnaprej gospodarsko in družinsko življenje pokrajino ne bo trpelo zaradi vpoklica ženskih delovnih moči-Isto velja za ženske delovne moči v življenjsko važnih podjetjih. Nadalje bodo tudi ženske delovne moči vpoklicane postopoma, kakor bodo zahtevale razmere.
Prvenstveno bodo zajete take ženske delovne moči, ki niso imele važnih opravkov. Delovna dolžnost bo zanje gotovo lažja, saj jo pomlad pred vrati, tako da eo skrbi glede zdravja že neutemeljene. Vest in čut skupnosti narekujeta torej vsem, ki se jih poziv tiče, da izpolnijo svojo dolžnost v trenutku, ko je vsakdo dolžan, da prispeva po vseh svojih močeh za dobro domovine.
Razdobje premikalite vojne na zahodu
Kakor je bilo razvidno iz razvoja vojnih nastopov v sredi marca, je v resnici vzplanitela do skrajnih viškov zavezniška veleofenziva na zahodu ob vsem toku reke Rena od nizozemske meje do franco-sko-nemške meje ob Renu. Na štiristo km dolgem bojišču so skušali izkoristiti An-gloamoričani nekatere prehode čez reko Ren in na desnem bregu izpeljati «m večje prodore proti vzhodu v upanju, da bi dosegli podoben uspeh kakor lani v Franciji. Na vzhodnem bojišču je ostalo težišče bojev še vedno ob Baltiku ln tudi v Šleaiji- Na novo so dobili znaten poudarek boji v Slovaški in severno od Blatnega jezera, kjer so Sovjeti sprožili močne napade, ki s svojimi oklepnimi klini merijo proti nižini, v kateri leži slovaška prestol ica in proti nekdanji avstrijski
meji ob Nežiderskem jezeru. Mirno je bilo ^ ^ ^ ltl u„	.........
v glavnem bojišče na Balkanu in prav ta- I ko ^ MSedle Wetzlar in Oies. ko tudi v Italiji,	« i............. ----J1Xi.
Za zahodno bojišče pravi vojaški sodelavec DNB-ja dr. Maks Kruli: »Dogodki ob Spodnjem Kenu spominjalo na petkrat ponovljeno veleo'enzivo na aacbenskem področju; zdi se pa, da namerava Eisen-Lovver med Siego in Lahnoin ter na področju Maina ponoviti oklepniške bitke, ki so bile v Franciji 1. 1944 Gotovi prvi uspehi kažejo na uspeh tega načrta in očividno so upali, da bo nemško vodstvo izgubilo živce.«
Premikalna oklepniška bitka se je namreč minuli teden razvila iz mostišča pri Remagenu in južno odtod ob prehodih čez reko Ren pri Mainzu in čez reko Main pri Franklurtu. V tej preinikalni bitki so oklepniki prodrli do Siegena ob reki Sieg ter do vzhodnih obronkov pogorja Ro-thaar. Južno od tega so oklepniške sile ob reki Lahu prodrlo do področja Marhur-

Anglija je kriva Titove strahovlade
Ob zarji vstaienia
Zmagoslavje velikonočnega jutra je v naših čustvih skoraj obledelo in v trpljenju, ki nas zadeva, nam je postala bližja bolest velikega petka. Ze štiri leta stiska bolest ves naš narod, že četrta velika noč je prišla, pa se zdi, kakor da smo doslej vedno ostajali v mraku velikega petka, ne da bi nam posijala zarja vstajenja. Toda čas prihaja, ko bo tudi nam trpljenje dopolnjeno, ko bomo vstali, s trpljenjem očiščeni, v svetli dan srečne prihodnjosti.
Naša vera v vstajenje ne more biti ogoljufana, ker ta vera ni samo lepo čustvo, ne le simbol naše neomajne volje do zmage, marveč je resnično nadnnravna vera v zmago Boga pravice, ki nas je reševal doslej v zgodovini, in zaupamo, da bo tudi za naprej naša rešitev.
In naš veliki petek ni bilo le telesno pomanjkanje, vsa neizmerna materialna škoda, vsa pogorišča naših domov, nešteti grobovi in kosti mrtvih nedolžnih žrtev komunizma, ki brez križa čakajo na zadnji blagoslov. Naš veliki petek je bil resnično in grozotno podoben prvemu velikemu petku, ko je od farizejev nahujskana množica zahtevala, naj bo križan Kristus in naj se izpusti razbojnik Baraba. Kakor takrat, se je zdaj pri nas dvigalo vpitje proti Bogu in proti vsemu, kar je božjega. Kakor takrat v Jeruzalemu, so se tudi zdaj pri nas našli nevedneži, ki so se dali peljati zločinskim vodnikom komunizma v krvavo revolucijo, v ubijanje nedolžnih bratov, v hinavsko zavijanje resnice in v direkten boj proti njej.
Naš veliki petek, ki smo ga doživljali štiri leta, je bil podoben liturgič-nemu velikemu petku, ko zvonovi molče, ko je cerkev brez maše in je taben-nakelj prazen, brez Najsvetejšega; tako je bilo in je še ponekod po naši zemlji že dolga štiri leta.
Nnš veliki petek, to so bile zmote, ki so vanje nekateri zašli, in so zaradi njih zabredli v najhujše zločine, to jc bilo trpljenje vseh nedolžnih, ki je sledilo zmotam in zločinom zaslepljen-cev; to je bila bolečina, ki smo jo občutili ob zavijanju resnice in teptanju pravice.
A za vsem tem trpljenjem že vstaja iz mraka zarja, ki nam napoveduje dni vstajenja. Kolikor strašnejše je bilo trpljenje, kolikor bolj grozen je bil mrak, toliko večja bo radost vstajenjn.
Našemu narodu se bliža vstajenje in ko bo prišlo, se bo čisto razkadil dim pogorišč, bodo pogašeni krvavo rdeči plameni, ki jih je po slovenski zemlji zanetil komunizem. Bliža sc čas vstajenja, ko bodo osramočeni vsi, ki so pripravljali narodu smrt, in nam bo z mirnega neba blestelo sonce svobode.
Toda ne smemo pozabiti, da vstajenje naroda ni le zmaga nad zlom komunizma. Vstajenje bo od simbola prešlo v resničnost in bo moglo biti vstajenje k trajni sreči le takrat, če bo združeno z globokim notranjim pre-rojenjem, s silno, življenjsko vero v Kristusa, ki je za nas križan bil, pn je tndi TA nas od mrtvih vstal in bil poveličan ter bo privedel k vstajenjn .vse, ki so mu v trpljenju ostali zvesti.
Ženeva, 80. marca- Cesar niso zmogle grške tolpo, se je posrečilo komunističnim Titovim tolpam, namreč doseči popolno vlado v »osvobojenih« delih Jugoslavije, poroča britanski list »Nineteenth Century and After«. Značilno za sovražno razpoloženje jugoslovanskega naroda proti Titovim tolpam je dejstvo, da jih je v septembru leta 1914, ko so te tolpe prvič zasedlo Belgrad, in izvajale tam svojo strahovlado, prebivalstvo pregnalo, vendar so po treh dneh s sovjetsko pomočjo Belgrad zopet zasedli. Potoki krvi, ki so temu sledili, so bili pričetek terorja, ki vlada danes v onih krajih, v katerih sta bila odpravljena zakon in red in kjer vlada Tito po boljše-viškib metodah. Anglija je v veliko večji meri kakor Sovjetska zveza odgovorna za obstoj Titove vlade, kajti samo z britansko pomočjo ln propagandistično podporo je mogel Tito zasesti Jugoslavijo, deželo, katera komunizem odklanja in vidi v Titu odvratnega in krutega uiurpatorja, tirana
in izkoriščevalca. Jeza prebivalstva je tako velika, da bi lahko prišlo do narodne vstaje, katera bi uničila Tita z njegovimi tolpami, če te ne bi več prejemale podpore od zunaj. Kakor vsi večji pokreti tolp so si tudi Titove tolpe prilastile znani boljševiški princip, da se mora modna-rodna vojna spremeniti v državljansko vojno. Vsled tega je bilo do danes umorjenih v Jugoslaviji nešteto ljudi. Tito sistematično iztreblja srbsko elito. Prebivalstvo večjih predelov beži pred to strahovlado v gore. Po konferenci v Teheranu vladalo zmotno mnenje, da bo gverilna vojna zadostovala za resno ogrožanje Nemcev na Balkanu. V tej gverilski vojni je Tito Nemcem zelo malo škodil. Zato je pa prebivalstvo utrpelo tem strašnejše izgube. Istočasno s tem je bil prvič v novejši zgodovini Velike Britanije njen vpliv na Balkanu izključen in Anglija stoji pred novimi in ogromnimi problemi, ker vojna no bo vzpostavila evropskega ravnotežja.
Ameriške zmote
Berlin. Ce storijo ameriške sile nekaj, kar ni v redu, če ravna pra<v tako ameriška politika, potem v Washingtonu izjavijo z najbolj nedolžnim ohrazom vsemu svetu, da je bila to pač zmota. — Takšne zmote, ki pa imajo za prizadete najtežje posledice, so v ameriški zgodovini prav pogoste. Nikdar pa v VVashing-tonu niso resno mislili na to. da bt te posledico popravili. Takšna velika zmota je bila n. pr. eksploziija, ki se je dogodila v Havani L 1898 na krovu neke ameriške vojne ladje, ki je bila nalašč v ta namen poslana tjakaj. Ta vojna ladja se je nato tudi »pomotoma« potopila, nad čemer pa v Washingionu ndao bili užaloščeni, nasprotno, kajti ta majhna pomota je bila za Amerikance povod, da so napadli Španijo ter Jo na najne-sramnejši način oropaU poslednjih ostankov nekoč tako velike in ponosne kolonialne posesti. Ta vojna nudi celo vrsto takšnih ameriških pomot. To je predvsem metoda sistematičnih strahovalni h napadov iz zraka ne samo na nemška in japonska mesta, otroke, žene in starce, marveč tudi če jim je to ravno prav, na povsem nevtralne kraje kot Schaffhau-sem, Zlirich ali Haag, glavno meflto zavezniške Nizozemske in končno dvakratno bombardiranje portugalske kolonije Makao v vzhodni Aziji. Vse te najmanij lahkomiselne, gotovo pa brutalne zločine označujejo v Washingtonu kot brezpomembne zmote. NajgroMviteiša zmota pa je brezdvomno proslula unkka, ki
jo vodi žid Lehmann. Zmota so tudi zveneče obljube Francozom, Italijanom, Nizozemcem in še drugim nairodom, da jih bodo po Izvršeni invaziji zadostno preskrbovali z živili, toda notiena zmota ni izročitev teh zaupnih bedakov grozoviti smrti zaradi lakote. Zmote je tudi, kot ste to točno dokazali Casablanca in Jalta, tako imenovana Atlantska listina. Kmalu se bo izkazalo, da je zmota tudi trditev Združenih držav, da se borijo za svobodo in življenjsko pravico majhnih narodov, kajbi v Dumbarton Oaksu so že jasno pokazali, da se Wallstreet in ameriška vis<yka financa požvižgata na majhne narode ter so jih že prodali Sovjetom. Zmota, h kateri spada tudi politika Roo-sevelta, Morgenthaua, Stettiniusa in drugih, Je sploh vae, za kar 6e Združene države baje borijo. Toda nobena zmota nI brutalna uničevalna volja ter načrt ves svet podrediti dolarju ter zasužnjiti nemški narod. Cim dalje traja vojna in čim trše so borbe, tem bolj neusmiljeno bodo odkrite »zmote« Združenih držav. Da bodo vsi videli, da so te zmote v resnici le prevare in zločin v službi morilske zverinske lin izsiljevalne, zasužnjevalne politike. Tega dejstva — in to je edino, česar se v Wa«hingtomi resnično bojijo — ne bodo mogli v Washingtonu več dolgo prikrivati. Razkrinkati jih pred vsem svetom,V to je eden izmed ciljev, za katerega se borijo Nemci in za katerega se izplača boriti.
Izmišljena poročila
Berlin, 30. marca. V nasprotju s sovražnimi poročili, ki naj bi izzvala zmedo, ugotavljajo od nemške strani, da so celotno ozemlje vzhodno od Asr.haften-buraa popolnoma očistili sovražnika. Medtem ko je mesto Achaffenburg trdno v nemški posesti, so bile 10 km južno od mesta proti Sulzbachu napadajoče ameriške bojne skupine težko prizadete in za tem krajem odbite z visokimi izgubami. Poročila, da je sovražnik prispel v področje med Wilrzburgom ali Ntirnbergom, so prosto izmišljene.
Komunistična volilna agHaeiia
Ženeva, 80. marca. Zunanjepolitični sodelavec lista »Daily Herald« piše, da je pričela romunska vlada z veliko vnemo razdeljevati veleposestva med ro-munsfike kmete. To je v vzhodni Evropi zelo popularna politika. Vendar se to vrši 5 tako obupno naglico, da se mora zunanji opazovalec vprašati, če ne gre tu v glavnem za pridobitev čim več glasov za bodoče volitve. V Poljski izvršeno agrarno reformo te vrste ne moremo označiti kot posebno uspešno. Tam n. pr. posestvo, ki je poprej preživljalo celo delavsko vas, sedaj ne more po razdelitvi na male dele prehraniti novih lastnikov. Ta način agrarne reforme izgleda, kakor da bi raiztroall velik parnik'"^'"majhne koščke Tn te razdelili med posadko, da bi si iz teh napravil
:
Zahodno bojišče: Nekaj dni pred minulo nedeljo se Je na zahodnem bojišču sprožila silovita zavezniška ofenziva ob Spodnjem Renu, nekako med mestoma \Vcscl in Rees ob nemško-nizozemski meji. Nemško poveljstvo je to ofenzivo pričakovalo in pripravilo primerne protiukrepe. Zato so I. kanadska, II. britanska in še ena ameriška armada kljub uporabi najmodernejših vojnih sredstev za prehod čc-z reko Ren, ki je na teh mestih ponekod široka do 800 metrov, v tednu dni komaj izvojevala na desnem bregu mostišče in nekaj uspehov. Zanimivo je, da sta ob začetku prehoda čez Ren bili izkrcani iz zraka in z brez-motornimi tovornimi letali pristali dve anglo-ameriški padalski diviziji daleč na desnem bregu v glavnem nad mestom Borken in Dorsten (kakih 80 km vzhodno od mesta Wesel ob reki Lippe). Do konca tedna so na tem odseku prodrli Anglo-američani do Emmerieha, njihove oklepniške konice pa so prodrle vzhodno od ceste Borken-Dorsten in sicer 20 km severna od Dorstena do mesta Stadtlohna in vzhodno od Borkena do mesta Dtilmen (na sredi pota med Dorstenom in Miin-strom). Neprimerno slabši pa so bili uspehi prodorov iz tega mostišča proti jugu v Porurje. Vzhodno od Dorstena in Glad-bocka so Angloameričani le malo napredovali, proti jugu pa so vdrli v Hamborn in v 6meri proti Essenu
sen. Iznad Marburga so prodrli ameriški oklamiški oddelki proti severu in severovzhodu. Dosetrli so mesto Brilon (70 km severno od Marburga) in Bad Wildung (na pol pota med Marburgom in Kasselom). Vzhodno od Giessena pritiska,© Angloameričani na obeh straneh gore V ogel s-berg (v sredi med Giessenom in Fuldol proti vzhodu. Vzhodno od Frankfurta in llaiiau so Amerikanci naleteli v dolini reke Kinzig pri mestu Gelnhausenu na močan nemški odpor- Južno od Hanaua so pri Seligenstadtu Američani nekoliko razširili svoje mostišče na Mainu, vendar so boji sedaj vzhodno od črte Michelstadt in Eberbaeh ter ob spodnjem teku reke Neckar.
Vojaški sodelavec DNB-ja dr. Makg Kruli pripominja k tem bojem, da pri premik al nih bitkah zoperstavlja nemško vodstvo sovražnikovi nadmoči v ljudeh in gradivu umetnost improvizacije in nad-moč nemškega borca posameznika in pravi: »Vzpostavitev ravnovesja bo torej zahtevala nekoliko časa, Prav tako kot se je to pokazalo na vzhodnem bojišču po sovjetskem prodoru do Odro-«
Vzhodno bojiSže
Zadnji teden je na severnem deln vzhodnega bojišča potekel po starih načelih katerih so se Sovjeti držali že ves mesec. Stiskali so mostišča v Danzingu, Konigsbergu in Kurlandiji ter povečali zlasti pritisk na Danzig. kjer eo v Gdi-nji in Zoppotu prodrli do morja in proti koncu tedna vdrli tudi v Danzig. V Kurlandiji so se ponovili sovjetski napadi, ki so dosegli vzhodno od Win-dann manjši vdor. V Vzhodni Prusiji so hudi boji v niižini ob Visi. Na bojišču ob Odri so se Sovjeti zaman zaletavali ob nemško mostišče ob Spodnji Odri nasproti Stettina. Nasproti Oder-brucha se na desnem bregu vrše siloviti boji za nemški mostišči pri Zeh-denu in Langenbcrgu. Branilci trdnjave Kiistrin so se proti koncu tedna upirali v težkih bojih v starom mestu od hiše do hišo. Na šlezijskem bojišču so
v	minulem tednu Sovjeti zaman poskušali prodreti iz področja južno od Leob-solititza in v »meri pnoti Moravski Ostra-
vi	južno od Ratiborja.
Hujši so postali boji v SlovaSki ln na madžarskem bojišču. Severno od Donave so nemške čete zajezile sovjetske vdore med Novimi Zamky in Nitro. Severno od Blatnega jezera so vdrle sovjetske oklepniške sile proti reki Rabi ki so jo prekoračile pri Sarvarju. Tu so se nemške čete umaknile preko Stein-mangerja (Szombathcly) in Gttnsa na mejo Rajba.
Mtjdtem ko je severno bojišče ob Baltiku in O^ri še ves čas v znamenju predpriprav, je bila edina večja premikalna bitka severno od Blatnega jezera, kjer so Sovjeti za ceno velikih žrtev povečali svoj pritisk na južno nemško mejo' ter hkrati skušali doseči ob Donavi nižino, ki se odpira proti slovaški prestolnici Bratislavi. Uspeh, ki so ga dosegel, seveda ni v nikakršnem razmerju z žrtvami.
Eisenhewer svari pred optimizmom
vsak svojo lastno ladjo. Po romunskih navodilih naj M dobil vsak kmet 5 ha svete, kar predstavlja obupno majhen košček, s katerim naj bi se številna družina preživljala vse leto.
Povračilno orožje nad Anglijo
Amsterdam. Nemško zračno delovanje je bilo usmerjeno, kakor poroča britanska poročevalska služba, v zadnjih 24 urah proti južni Angliji. Poročali so o škodi.
»Times« se pritožuje nad razvojem v Romuniji
Stockholm, 80. marca. List »Times« jasno izraža svoje nezadovoljstvo nad najnovejšim razvojem v Romuniji. Opozarja, da so se v Jalti sporazumeli, da bodo trije zavezniki vodili skupno politiko, da bi s tem postavili v zasedenih dežeiah zaželene vlade. V Romuniji je nastopil takšen položaj. Toda kaj se je zgodilo? Moskva je poslala v Bukarešto znanega krvnika Višinskega in Radeecu je takoj odstopil ter prepustil svoje mesto vladi tako zvane demokratične narodne fronte pod vodstvom Groze. To ime je bilo prej povsem neznano, čitalo se je o nJem le nekoč, ko ste ga v nekem bukareštanskem hotelu pretepla dva njegova rojaka. Z eno besedo v Romuniji ima v rokah politično nadzorstvo agresivna boljševiška manjšina, tako da Velika Britanija in Združene države niti nista imele priložnosti, da bi uporabili na tem področju dogovor iz Jalte,
Ženeva, 80. marca. Kot javlja agencija Reuter, je podal Eisenhower v svojem glavnem stanu zastopnikom angleškega in ameriškega časopisja sliko o vojaškem položaju, ki je bistveno drugačna kot pa angloameriška agitacija. Eisenho-wer je izrecno opozoril, da obstaja problem oskrbe za Angloamerikance še nadalje ter svaril prevelike optimiste, ki so že govorili o neposrednem 6unku na Berlin. Opozoril je. da stoji Montgomery na-sprotrnajmočnejši nemški sili ter da bodo te čete z vso žilavostjo branile svoje postojanke. Razen tega je pripomnil, da ni nobene možnosti, da bi prekinili obstreljevanje z nemškimi letečimi bombami.
Vedno znova je poudaril Ei?enhower, da so Nemci v poiožaju, ustvariti novo bojišče ter da je treba angloameriško oskrbo ojačati do skrajnosti- Kot je poudaril,
Posvet pri Rooseveitu
Amsterdam. Kakor poroča britanska poročevalska služba iz Washingtona, je Roosevelt včeraj sprejel britanskega ministra za proizvodnjo Lytteltona in prehranjevalnega ministra Lievvellina v spremstvu britanskega veleposlanika lorda IIalifaxa, da bi se razgovarjali o do-baVah življenjskih potrebščin. 0 izidu teh razgovorov še niso poročali.
Morilski napadi na Berlin
Ženeva. Z morilskimi napadi, ki jih britansko letalstvo sedaj dnevno izvaja nad Berlinom in drugimi nemškimi mesti. v katerih iščejo begunci z vzhoda in zahoda varstva, dokazuje Anglija sama, da ima dr. Gflbbels prav, če svari pred britansko brutalnostjo, piše list »New Leadcr« in vprašuje, kaj pričakujejo zavezniki od teh množičnih umorov. Sami sebi morajo priznati, da bodo želi samo neukrotljivo sovraštvo. Tega sovraštva ne bodo čutili samo vsi Nemci, temveč s časom tudi vsi evropski narodi, ki 6e da-
imajo Nemci možnost na najučinkovitejši način uporabiti svoja obrambna sredstva. »Prišlo bo še do vražje trdovratnih bojev,« je zagotovil Eisenhovver zastopnikom angleškega in ameriškega Časopisja. Ni niti govora o tem, da za zaveznike ne bi obstajale nobene težkoče več.
Značilne so Eisenhovverjeve pripombo
0	vedenju angloameriških vojakov na zasedenem nemškem ozemlju Eisenbower je izjavil, da smatra za povsem pravilno, čo bi skušali vojaki »vtihotapiti se skozi zadnja vrata, da bi dobili vino ali kar že potrebujejo«. S tem daje torej svojim četam popolno svobodo ropanja, ko! jo je imela boljševiška soldateska na zasedenih nemških vzhodnih predelih. Angloameri-ške čete se torej lahko sklicujejo na svojega vrhovnega poveljnika, ki jim je sam svetoval, naj ropajo in kradejo kot jih je volja.
1	—
nes prav dobro zavedajo, kaj se pravi biti »osvobojen« po zaveznikih. Naraščajoče spoznanje, da so bile vse dane obljube pred osvoboditvijo same laži, jih navdaja z vedno večjo grenkobo.
Dejanja govore
Ženeva. Čeprav poskušajo svetu dokazati, da Stalin nima več namena razširiti komunizem, oziroma uprizoriti svetovno revolucijo, dokazujejo dogodki ravno nasprotno, ne samo da ribari Moskva še naprej v kalnem temveč da si celo še prizadeva zasejati povsod nemire, ki naj bi ji njeno delo olajšali. V deželah, v katerih je bila ta sovjetska taktika uporabljena, so se katastrofalne posledice kaj kmalu pokazale. Romunija predstavlja zadnji primer. Nesrečni dogodki v tej deželi so posledica iz Moskve zavedno provociranih političnih, socialnih in gospodarskih nemirov kot predznak za bodočo boljševiško revolucijo. Vsi Romuni, ki se bodo zoperstavili tej revoluciji, bodo likvidirani enako kakor v Bolgariji.

Hdl. Hi
»SLOVENEC', nedelja 1. aprila 1945.
Stran 3
Ibomolfub
< Ljabljana, 1. malega travna 1945.
Aleluja! Kristus je vstal. Včllka nedelja jo največji krščanski praznik, dan zmage življenja nad smrtjo, zmage svetlobo nad (emo in dobrega nad zlim. Če bi Kristus ne bil vstal, bi bila zastonj naša vera v njegovo božjo moč. zastouj naše hrepenečo upanje, da za velikim petkom pride velika nedelja. Toda Kristus je zares vstal, aleluja! Smrt strašna nima več moči, premagana je vsa hudoba, pyje slovenska velikonočna pesem- In zmagoslavno procesijo so vije,jo po slovenskih vaseh, drobni glasovi zvončkov cingljajo med hišami, ponosna bandcra plapolajo r pomladnem vetru, možnarji pokajo in oznanjajo vsemu stvarstvu: Kristus je vstal, veselite se!
Misli moje, kam ste se zagledale? Vse to jo nekoč bilo, zdi se mi, da je bilo žc davno: vesela velikonočna pesem med slovesno procesijo, zvončkljanje in po-kanjo mnžnarjev, zastave in handera-.: Danes pa, porušene hiše božje in požgane vasi; po vaseh in mestih kriki strahu in groze; namesto srebrnega pozvanjanja tulijo sireno, veselo pokanje možnarjev so zamenjalo eksplozijo granat in bomb. Naša lepa zemlja se je spremenila v veliko dolino gorja, in bolečina je toliko hujša, ker so naš bridki kelih čez rob • bratsko krvjo napolnili s satanom svezani slovenski ljudje sami. Pri nas je povsod strašen veliki pelek, povsod ogenj in smrt. In rešitve nikjer.
Nikjer rešitve? Kristus Je vstal, aleluja! Z lastno močjo se je dvignil iz groba in bil spot, kakor poprej, tudi s svojo telesne naravo med svojimi učenci. Poznalo so se rane, brezsrčno mu zadane, a On je bil kakor pred velikim petkom, le Šo poveličano in poduhovljeno je bilo njegovo telo. Nič se ni spremenilo. Kristns pred trpljenjem, Kristus po zmagoslavnem vstajenju — isti Bog — človek.
01» velikonočnih dneh človeka v sedanjih trdih časih še posebno rado uhajajo misli na njegov trpeči narod. In čeprav je primerjava netočna, se vendarle vsiljujo človeškemu srcu občutek In razumu spoznanje, da je tudi narod mogoče za nekaj fasa položiti v grob, a zdravega naroda ni možno umoriti, pa naj poedinci in narodna skupnost šo toliko trpijo.
Zadnja leta jo slovenski narod na križ razpet in doživlja dolg, za svojo moči predolg veliki petek. 2e so ga polagali in ga še polagajo v grob. Zakaj vsem njegovim sovražnikom i boljševizmom na čelu jo ta pridni iu kullnrni narod hudo napoti, posebno še zato, ker šivi na tako važnem koščka evropske zemlje.
Toda, dvignite glave! Približuje se vstajenjo, zakaj za včlikim petkom pride gotovo velika nedelja. In narod bo vstal poveličan in izčiščen po neznanskem trpljenju, in sicer v bistva tak, kakor je bil stoletja. Duša naroda, njegov značaj in nač in občestvenega sožitja jo nekaj, kar se ne more kar tako menjati. Slovenski komunisti so to hoteli doseči: ■ velikim bobnom so oznanjali, da je vsa narodova preteklost zanič, komaj vredna, da »progresiven« človek nanjo pljune- Oblatiti so skušali vso našo zgodovino, nmaznli so vse velike slovenske možo ii političnega, gospodarskega in kulturnega življenja; opljnvali so slovensko tvornost prejšnjih časov na vseh po. ljih, tako da po vsem tem ni ostalo nič, po čemer bi naš narod sploh še bil narod. Razen toga so slovenske ljudi v množicah morili. S tem so narod začeli polagati v grob. da bi na njegovi gomili vpostavili boljševiško oblast; zakaj ta oblast po osnovnem marksističnem nauka narodov sploh ne pozna in ne prizna-
Na žalost je bilo tndi med drnglmi Slovenci mnogo in prevet takih, ki so hote ali nehote, r najusodnejših trenntkih s komunizmom prepevali glede naše preteklosti isto melodijo. Tudi njim je bila slovenska preteklost kar poče* vredna graje. Narod so sicer hvalili, a v isti sapi so napadali kar povprek in brez izjeme vodstvo naroda na vseh poprišfih javnega dela. Niso pomislili, da vse velike pozitivne vrednote in dobrine v narodu, ki so mu v usodnem trenutka bile v rešitev, niso od danes, marveč so deset in desetleten sad vnetega narodnega dela vprav onih vodilnih plasti, katerim odrekajo njihove zasluge. Naroda namreč ne obrneš v enem dnevu, niti v -enem letu. Treba je premišljenega, urejenega in dolgotrajnega vzgojnega, socialnega ln kulturnega dela, da se dograjen narod sploh posreči prevzgojiti. A duše naroda in njegovega značaja sploh v bistvu ni mogoče zlepa spremeniti.
Naj se nihče ne vara! Ne tisti, ki pod vodstvom kominterne hočejo položiti naš narod v grob, ne ti, ki hočejo narod reševati pred boljševizmom, pa bi ga radi imeli čez noč drugačnega kot je (tudi vodilne plasti so namreč iz naroda in zato zrcalo njegove duše in njegovega hotenja!): oboji bodo doživeli razočaranje. Narod slovenski, ves in kjer koli živi, bo vstal in brezna, kamor ga je pahnil ko munizem, tako gotovo kot gotovo za vč likim petkom zašije velikonočno jutro. Vstal pa bo tak, kakor je in kakor po svoji narodni duševnosti in svojem enačaju drugačen biti ne more. Le za eno strahotno preizkušnjo b« bogatejši in zato bolj kritičen in zrelejši. Pripravljen in dovzeten bo za obsežne socialne reforme, za reorganizacijo gospodarskega življenja, za preusmeritev vzgojstva in za podobna javna vprašanja. Prečiščen bo stopil v nov čas. Veliko težkega dela čaka vse in vsakogar mod nami, ko bo treba eeliti narodu rane in ga skladno * njegovo dušo povesti v novo, srečno obdobje njegove zgodovine. Toda to bo veselo delo včlike i nedeljo!
Bodimo pripravljeni na to dela vsak aa svojem mesta, da nas najde čuteče trenutek, ko se bo po vsej slovenski zemlji uresničil pesnikov preroški klie:
' Le vstani, borni narod moj, do danes v prah teptan; pepelni dan ni dan ve« tvoj, tvoj je vstajenja d&nJ.
V STA]E NJ E
Velikonočna
Vedno daljši dan postaja, sonce spet topleje sije; saj pomlad ie k nam prihaja in cvetlične vence vije. Vetrič veje čez dobravo, zemlja se iz sanj prebuja; ptički pojejo z naravo skupno pesem: AlelujaI
Zmagovalca po napornem boju ne ovira kamen; vstal je Jezus v jutru zornem bolj blesteč kot sonca plamen. Kot rubini se žarijo Njemu zdaj petere rane; pred lepoto to zbledijo zemlje vse krasote zbrane.
Jezus ran je pet ohranil: dom miru so in svetišče. Vsak se greha bo obranil, kdor v njih išče zavetišče. Ko golobu trda prede, v skalnato zbeži votlino; o Tvojih ran —. o teh dnevih zmede — skrijem varno se globino.
Velika sobota
Pesem pomladi in vstajenja doni ia zvonika vaške cerkve, pesem, ki jo vsako loto oznanjala vaščanom Vstajenje Gospodovo, jim vlivala radosti v srca in raz-plamtevala duše v pomladnem veselju. Le zakaj zvonovi nimajo več tistega zvonke-ga glasu, zakaj no vzbujajo več v srcu starega mlinarja veselja, ki ga je čutil vsekdar ob tem dnevu?
Sedi ob potoku, sklonjene glave zre v tolmun, včasih mu oko zastrmi v mlinsko kolo, kjer so z lat usiplje votla, ki iskri ob žarkih zahajojočega sonca- V stari glavi so mu vrste misli in ob spominu na minula leta mu spreleti lice rahel nasmeh.
Prav tako je sedel pred leti, Bog ve, koliko jih je preteklo od takrat, in gledal v rako, kjer jo iskrila voda v penastih mehurjih. Takrat mu čelo ni bilo nagubano, lica so bila gladka in zagorela, lasje so se krotovičili po glavi, da jih je moral spravljati s prsti večkrat v red. Čakal je, nestrpno čakal, kdaj bodo prišla dekleta po griču navzdol, kdaj se bodo prikazala pisana krila, frfotajoča v vetru, da bo mogel tudi on za njimi, da se l>o pridružil dekletu iz vasi, ki mu je obljubilo velikonočni dar-
Se danes, ko je oložnost prekrila njegov zguban obraz, vidi listo sončno veliko soboto. Zatrepetalo mu je srce, ko je vi-
Kmet, pomagaj kmetu!
V teh časih vedno znova slišimo meščana, delavca, uradnika, kako kliče kmeta na pomoč, češ, pridelaj, pomagaj, saj vidiš, da ni dovolj kruha. Tudi oblasti in najvišji zastopniki oblastev so že ponovno pozvali kmeta, naj stori vse, kar ja v njegovi moči, da bo vsa slovenska semlja dobro obdelana.
Bolj redko pa slišiš klic kmeta, ki a« obrača za pomoč do svojega stanovskega tovariša; tembolj je ta klic pretresljiv fn mora segati do srca vsakemu pravemu kmeta, ki se zaveda, da je bil sam obvarovan pred nesrečo, po kateri je njegov — skoraj bi rekel — sosed zgubil hišo in gospodarsko poslopje, živino in orodje, semena in živinsko krmo. Kako naj tak obdela svoj borno zemljo, ko nima ne živine, ne gnoja, ne semena? — Kako se bo preživljal v prihodnjem leta?
Neizmerna ja ljubezen slovenskega kmeta do rodne grude, skoraj nepojmljivo zaupanje do njegove zemlje. Kdor bi hodil po občinah, ki so šele ▼ teh tednih bile očiščene, bi videl kmeta, ki sadi krompir na nepreorano in nepogno-jeno njivo v zaupanja, da jo bo a svojimi pridnimi rokami že še toliko obdelal in zrahljal, da bo vsaj nekaj zraslo. Videl bi družine, Id se stislmjo po napol požganih poslopjih, ki imajo svoja redka preostala živinčeta skupaj postavljena v istem edinem hleva, In ki si v vsej nesreči še vedno med seboj pomagajo pri delu z orodjem in živino.
Ali more to mirno gledati kmet Iz krajev, ki po vojnih dogodkih niso bUi prehudo prizadeti, pa bi ne imel želje pomagati?
Rekli boste, kako pa naj vendar pomagam? Kdor ima dobro voljo, bo našel za to pot, zlasti še, ker bodo bržkone še sledile razne akcije za pomoč najbolj prizadetim krajem.
Če bodo na primer od tebe zahtevali krompir v zamenjavo za semensko blago, ki si ga dobil iz Nemčije, oddaj tak krompir, ki bo res za seme sposoben, ako veš, da bodo tvoj krompir dodelili naprej kot seme v prizadete okoliše.
Ako ne moreš dobiti novega orodja zatOi ker se bo pičlo blago, ki je še na razpolago, poslalo v prizadete kraje, ne jezi sel Nasprotno, morda bi mogel celo še sam pogrešati kako orodje, recimo starejši plug, ki ga ne potrebuješ več toliko, in ga poslati v kraje, kjer so jim plugi pogoreli in niti orati ne morejo.
Najhujša pa je stiska za delovno Sivino. So občine, ki ne premorejo niti enega para konj, morda le nekaj vo-ličev, a imajo več sto johov orne zemlje. Kako naj obdelujejo njive sedaj spomladi, ko delo pritiska še tistega, ki nima posebnih težav zaradi vpreg ali delovnih moči? Kcko naj obdelajo vsak košček zemlje, ki bi ga radi, o kako radi obdelali, ko pa ni vprežne živine?
Ni ta druge pomoči, kakor ta, ki jo lahko nudi kmet kmetu. Nikar ne čakajmo na oblast in na stroge odredbe, ki bi sicer lahko hudo pritiskale, a vendar ne bi toliko dosegle, kakor resnično dobra volja. Sami organizirajmo pomoč ter jo pošljimo sosednjim ali pa tudi bolj oddaljenim vasem, za katere vemo, da so v stiski za delovno živino. V vsaki občini so možje, ki imajo srce na pravem mesta. Ti naj skličejo sestanke prostovoljcev ln sporazumno določijo, koliko vprege in za koliko časa bi morda bilo vendarle mogoče poslati v najbolj
prizadete kraje. Prepričani smo, da bi kljub vsem težavam ie marsikje sestavili lahko nekaj parov konj, ki bi jih aa nekaj dni mogli poslati v najbolj potrebne kraje. Razume se, da bi za tako poiftoč mnogo bolj zalegli konji, kakor pa voli, čeprav bi tndi ti prav prlšlL Z vpregami naj bi po možnosti šli domači ljudje, ki bi skrbeli aa ta, da bi a« zdrave in v reda zopet vrnil«.
Zavedajte te: tega m zahtevamo mi — ne, od vas pričakujejo pomoč vaši nesrečni stanovski tovariši — kmetje. Ali ae temu klica na pomoč ne boste odzvali? Odločite ae in uporabite praznike za to, da se o stvari med seboj pomenite. Takoj po praznikih pa priskočimo na pomoč njim, ki brez naše pomoči niti ne bi mogli pridelati kruha zase na svoji lastni zemlji. — Kmetje! Sedaj je udarila ara, da se ▼ dejanju izkaže vaša stanovska kmečka zavesti	Ok.
Sad j ar jeva skrb
Sadni vrt, kakor smo ga ▼ prejšnjih člankih opisali, je prav za prav celota zase, zalo mora hiti ograjen. Brea ograje si ga v naših razmerah ne moremo misliti in je tudi vsako obdelovanje nemogoče. Predvsem moramo zavarovati vrt s primerno ograjo proti tatovom- V drugi vrsti pa tudi pred zajci. Zajec nam lahko napravi velikansko škodo samo v eni noči, celo v predmestjih, kaj šele zunaj daleč od selišč- Star zajec postane zelo predrzen ter si poišče ležišče tudi kar za poslopji prav blizu hiš. Ne briga se dosti niti za privezanega domačega psa, in ne za mačke. Zato narekujeta previdnost in dolžnost, da zavaruje sadjar pred zimo svoj sadni vrt; ako to ni mogoče v celoti z ograjo, vsaj posamezna drevesa.
Ograja naj bo vsaj 1.50 m visoka. Najboljša je žična ali pa lesena ie krajnikov, to se pravi: ograja naj bo poceni narejena, pa tudi trpežna. Glavno je, da služi svojemu namenu. Les je treba zavarovati s karbolinejem, to je, da ga namažeš s karbolinejem. Stebre pa, ki emo jih postavili-na 3 do 4 m narazen, pa moramo dobro ožgati in namazati ter dobro pri-čvrstiti v zemljo. Navrhu ograje napni še dve vrsbi bodeče žice, po 25 etn narazen, da je nihčo ne more preplezati.
Posebno skrb moramo zdaj spomladi posvetiti obdelovanju kolobarja, ki ga napravimo okoli dreves. Vsako drevo mora imeti svoj kolobar, ki naj bo vsaj 1 m širok, če no več, pri starejšem drevju širji, pognojen, sploh obdelan. Ne sme nam biti žal krme, ki jo zgubimo s kolobarjem. Razvito drevo nam z redno rodovitnostjo to izgubo poplača z deseterim donosom samo v enem letu. V 6adnih vrtovih s pritlično vzgojenim drevjem pa mora biti zemlja vedno odprta in obdelana. Kolobar moramo tudi med letom obdelovati, to se pravi, da ga prekopljemo. Prednosti Obdelane zemlje okoli drevja so na dlani: mlado drevje ne trpi suše, enakomerna in zadostna prehrana, ker je delovanje zemeljskih bakterijev pospešeno, zemlja razpada v prah, kjer ee delajo za prehrano drevja važno rudninske snovi.
Zdaj spomladi zatirajmo z vsemi sredstvi tudi voluharja (krtico), ki nam dela velikansko škodo po sadovnjakih. O tom pa prihodnjič-
del dekleta, zaplala mu Jo kri v obraz, ko jo zagledal dvoje mehkih kit, ki so se nagajivo stresale po ramah dcklotu, ki. jo stopalo čez brv. Radosten snteh jo plal iz mladih grl, tu in tam se je pridružil še fant dokletu, da jo bo spremil do cerkve.
Mlinar je vstal, stopil k dekletu, čeprav si jo dopovedoval, da tega ne bi smel tako nenadno storiti. Pa ni mogel drugače. Preveč mu je razbijalo srce v prsih, v sencih je čutil, kako so se mu napenjale žile, kolena so mu skoraj klec-nila, tako se je čutil šibkega. Kako no bi bil Šibak pred to lepoto, ki je počasi šla proti njemu, kako naj bi mu srce ostalo mirno ob pogledu, ki ga jp žgal in mu poganjal rdečico v lica- Njemu, mlinarju, ki so je šalil z dekleli, kadar so prinašala žilo v mlin, ki mu nikoli ni zmanjkalo besede, je tokrat jezik otrpnil.
»I^e kaj tako strmiš,« ga je smeje vprašala Lenka. »Mar ti je beseda zamrla?«
»Da... da, kaT govoriti ne morem. Ne vem, slina se mi je zataknila, pa ti še ,Dober dan' nisem ntogol reči. Saj smem s teboj, kajne, Lenka?«
»Smeš, kajpada smeš, čeprav bodo oče hudi, pa mislim, da me vsaj za velike praznike ne bodo kregali?«
»Mar se hudujojo, če te vidijo z menoj?«
»Pa še kako! Pravijo, da mlinarjev ni kaj prida. Jaz pa mislim, da ti le nisi takšen kot drugi.«
»Pa prav zaros misliš tako?«
»Da, Tinčo, prav tako mislim-«
Prijel jo jo za pas in jo zavrtel ter dvignil, da je kar poskočila, ko je zopet z nogami dosegla tla.
»Tak ne nori! Saj Bog še v grobu leži. Le kaj bodo ljudje rek Irk <
»Ljudje? Teh mi je malo mar- Lenka, kar naravnost te vprašam: Hočeš biti mlinarica?«
Lenka je povesila glnvo, da bi skrila rdečico, potem pa ga je od strani pogledala.
»Pa misliš prav zares?«
»Kajpak, pa še do pusta ne bova čakala. šo jutri le zasnubim, na samo veliko nedeljo.«
Lenka se je v svoji sreči amebijnla ln še sama so ni zavedela, dn sta že pred cerkvijo. Pridružiti so je moral dekletom, medlem pa je Tinče stopil k gruči fantov. Toliko sreče je bilo v njegovem
Dela v malem travnu
AH je res io prišel april? Koliko dela nas čakal Pa nikar se no plašimo, vse ee bo uredilol Mesec je dolg in dovolj jo časa, da bomo posailili krompir in peso, koruzo in fižol. No bo nam treba niti preveč hiterti, zakaj šo lahko nn-stopita mraz itn vlaga, ki utegneta več škodovati, kakor nam koristiti, če je bilo delo prej opravljeno. Vse te rastline hočejo toplo zemljo isi zraik ter uspevajo tudi, če jih sadimo šele v maju. Zflto ae ne bomo prenaglili tor zemljo lepo v miru gnoj i h in pripravili za setev in saditev.
Prav posebno ae bomo letos pobrigali še za oljne rastline, to so zlasti sončnico, lan in buče, morda tu pa tam tudi za mak ter jaro repico in ogrščiro Za vse te rastline je sedaj čas, da jih sadimo ali sejemo. Po njih pridemo najhitreje in najccneje do dragocenih maščob. Oddati bomo morali gotovo količino, a tudi nam bo praiv prišlo, če bo kaj več olja pri hišL
Ozimine so ponekod hudo trpele zaradi obilnega snega, ki je predolgo ležal na njivah. Pšenice so redke, vendar jih pobranajmo, ko zemlja ni presuha, a tudi ne premokra. Zemljo pri tem rahljamo in prezračimo, plevel uničujemo, pšenica se pa močneje obraste. Brane ji nič no škodujejo. Kdor more dati slabi pšenici, preden jo prebrana, kaj apnenega solitra, morda tudi amonijevega sulfata ali razredčene gnojnice, bo lahko še mnogo rešiL Bogatejši pa smo za skušnjo, da se semena iz južnih krajev pri nas ne obnesejo. Italijanske sor te j>5eimce je letošnja zima večinoma vzola.
Sadna drevesca sedaj lahko sadimo
in izpopolnimo vrzeli, ki jih je more biti zapustila zima v naših sadovnjakih. Vendarle no sadimo prego^tol Tudi za precepljanj« in gnojenje v sadovnjaku imaimo šo nekaj časa. Za vinograde je sedaj čas saditve in podsajovanja. Kdor še ni opravil prvo kop, bo to sedaj storil in obenem gnojil.
Za vse vrste živine, posebno pa še za mlado, so važni zrak, sonce in gibanje na prostem. Celo koklja s piščanci naj hodi pridno na pašo, svinjo mladiči pa spuščajmo ob lepem vremenu v tokališče. Najbolje pa bi bilo, če bi imeli tekališča za vse vrste živine, kamor bi jih spuščali, hlev pa med tem dobro očistili in belili. Isto volja za izpraznjene kleti, ki jih moramo takoj očistiti, prezračiti in pobeliti. V vinskih kleteh pa drugič pretočimo ter Jfcivamo sode.	▼
Na vrta nas čaka mnogo dela. Nadaljujemo s spomladanskim delom, to je setvijo, saditvijo in presajanjem vrtnin. V gozdu pa je podobno. Tudi tu sadimo in pogozdujemo, kolikor bo pač v da našnjih razmerah mogoče, da obnovimo, karkoli in kjerkoli se le obnoviti da.
Moskva krši dogovore v Jalti. Ameriški listi prinašajo zadnje časo hude napada na Moskvo ter naglašajo, da je Moskva že drugič kršila dogovore v Jalti. Pod velikimi naslovi prinašajo ameriški listi novico, da hoče Sovjetska zveza napasti Turčijo, ne dn bi poprej bila obvestila o svojih zahtevah Ameriko in Anglijo. Moskva je namreč Turčiji odpovedala dosedaj veljavno prijateljsko pogodbo, kar pomeni, da hoče izsiliti turško dovoljenje, da bi Sovjetska zveza smela porabljati Dardanele. To pa Angloameri-kanc&ni ne gre v račun. Zavezništvo so krha,
____& 61 Ja a prgiSfem araglm 'delil.
Vse'k rog njega Je bilo praznično, sončno in svetlo, vse v njem jo plalo od srečo. Velika sobota, sobota Vstajenja.
Koliko lot je preteklo od tedaj? Mlinar jo holol šteti, pa ni mogel, kor moral bi šteti leta srečo in leta gorja, ki so prešla. Osi al je sam, sam v tej hiši, v kalero je privedel Lenko, sam ob potoku, kjer so 6o igrali otroci, sam v mlinu, kjer sta delala dva sinova. Kako trpko je to ■ oliko soboto v njegovem srcu, kako težko ob spominu na tisto Veliko noč. Nje, ki jo jo takrat spremljal, ni več, odšla jo k Večnemu Očetu, preden je mogla preživeti gorje, ki ga je prestajal on. Sinova so odvedli in ni'kd-. več so nista vrnila, šo tega ne ve, kje trohnijo njuno kosti, saj bi .jih rad sam, s svojimi starimi rokami poli jel v blagoslovljeno zemljo. Hči je oglata sama s kopico olrok, kje je mož. je li živ ali mrtev, ne vo. Zdaj jo mlinar sam, čisto sam, s polnim srcem žalosti in tožbe. Zagrebo svoj obraz v dlani, zapre oči in ob zvoku zvonov, ki njemu prinašajo le bol ob spominu na daline velike sobote, zatrepeče v srcu molitev starca, ki ljubi dom ii zemljo, ki ljubi vso, kar je ustvaril Bog:
»Gospod, Ti, ki si trpel za ras nn križu, Ti, ki si vslal od mrtvih, da bt odrešil ves svet, prinesi mir v srca bratov, ki jih je zaslejiilo sovraštvo, daj, du bo zavladala mod njimi sloga, ohrani nam to borno domove, odreši tudi nas, o Gospod!«
Zvonovi pn s svojim zvonjenjem oznanjajo vsem. da je vstal Gospod, Odrešenik in Zveličar od mrtvih.
Bartol Jelka
Od tedna do tedna:
DOMA
Grobove komunističnih žrtev na Go« ronjskoin so začeli odkrivali. Pretekli teden so pod Tehovcem nad Medvodami odkrili več grobov, v katero so komunistični morilci zasuli trupla svojih žrtev- Izkopali so trupla Krecarja Pejveta, Kregaria Jožeta, Cvrtnika Martina in Duhovnika Mihaela Iz Vižmarij, ki so jih komunisti odpeljali dno 17. decembra leta 1043 V nekem drugem grobu pod cerkvico sv- Jn« koba eo našli trupli Antona Novaka ia Duhovnika Avgusta Iz vasic« Vaše pr! Medvodah. Pod Sv. Marjeto so odkriH grob Janka Sinka, ki so ga komunisti od-i peljali skupaj z njegovo ženo in doma pustili le nekaj mesecev starega otroka. Trupla Sinkov« žene 5« niso odlepil. Bil« »m tam so odkrili grob, v katerem sta ležali tnurvli Erjavca Karla in Erjavca Fran-ea iz Vižmarij. Nedaleč odtod so odkrili grob, v katerem sta ležali trupli Karla Skalarja in njegove sestre Marijo Skalar iz Mednega. — Vsi ti so morali kot pošteni Slovenci umreti, ker so uvideli, da jo komunizem zlo in ga niso hoteli podpirati.
Nagrade slovenskim pesnikom ln pisateljem je preteklo sredo 28. sušca razdelil prezident general Rupnik, in sicer najboljšim delom lanskega leta. Nagrajeni in odlikovani so bili pesnik Gradnik, dr. Majcen in E. Cevc. Najboljši mladi pesnik, ki so njegova dela izšla lanskega leta, France Balantič, pa ni mogel biti nagrajen. ker jo padel v Grahovem dne 24. novembra leta 1943. Zato pa je g. preiziidoirt odredil, da bo njegov spomin počaščen s tom, da je ustanovil Balantičevo nagrado, ki so bo vsako leto izjplače.ala najboljšemu mlademu pesniku.
PO SVETU
Ljudsko vojsko so ustanovni Japonci,
da tako okrepe svojo vojno silo, čo bi sovražnik skušal izkrcati se na Japonskem. Japonci se zavedajo, da je nastalo novo obdobje vojske, odkar je sovražnik zasedel majhen, toda vojaško važen Zvepleni otok.
Amerikanci se nezadovoljni, ker so
ameriške čete o<b Renu imele preveliko izgubo.
Lloyd George Jo nmrl. V preJSnJi svoj tovni vojski Je bil predsednik angleško vlade ter vodja liberalne stranko. Sitar j« bil 82 let.
Filipinom ne dajo samostojnosti, Čeprav jo ameriški predse,Inik Roosevelt Filipinčanom obljubil, da bodo postali samostojni, vendar zdaj, ko bi bilo treba obljube izpolniti, Amerikanci trde, da bi to bilo šo prezgodaj.
Francoski jezik izgublja veljavo. Doslej so že poldrugih sto let v diplomaciji rabili le francoski jezik pri raznih mednarodnih konferencah- Ko se bo prihodnji mesrc sešla toli napovedana konferenca v San Frančišku, bodo na njej govorili lo angleško. Francozi sicer ugovarjajo, toda Amerikanci in Angleži ee za te ugovore ne zmenijo.
Klanje u- Bolgarskem komnnlsti nadaljujejo. Kakor poročajo, so krvava sodišča doslej izrekla In izvršila samo v Sofiji 1.027 smrtnih obsodb. Istočasno pa taka sodišča »delujejo« tudi po deželi.
Nekaj vojnih ladij so Angleži in Amerikanci sposodili« boljševikom, in sicer med drugim eno angleško bojno ladjo, eno ameriško križarko ter nekaj rušilcov in podmornic. To so storili, da Jim nI bilo treba oddati tretjine italijansko morna. rio«, kakor so se bili lani dogovorili.
Argentina je klonila pred Združenimi državami Severne Amerike ter je zdaj kol zadnja ameriška država napovedala voj« sko Nemčiji in Japonski. Nemški narou sjl vojno napovedi ne jemlje rcsr.o.
PRED PETDESETIMI LETI JI LJUBLJANSKI POTRES PRIPRAVIL NOVO LJUBLJANO
Na velikonočni ponedeljek leta 1895 — pred petdesetimi leti — je bila Ljubljana pozorišče velikih podzemskih razdiralnih sil ter je kazala tako obličje in še mnogo, mnogo groznejše, kakor pa smo vajeni na sedanja razdejanja iz-podnebnih sil. O potresu se je Slovenec spomnil že v svojem Koledarju, kjer je po spominih in tedanjih Časopisnih poročilih podana podoba potresa. Danes pa podajamo svojim bralcem nekaj slik, kakor jih je napisal epik tega potresa
pisatelj Maselj Podlimbarski leta 1000. v svoji Potresni povesti. Leposlovec si je svojo zgodbo in osebe seveda izmis-Lil, toda [>ostavil jo je v čas ljubljanskega potresa, ki ga je-doživel.
V reprodukcijah fotografij iz tis4ega časa pa hočemo oživiti spomin na nekatere stavbe, ki jih je obnovitveni čas podrl in na novo pozidal. Iz ruševin poganja novo življenje: ia potresne Ljubljane je vstala — nova Ljubljana.
špitalska ulica — sedaj nova Stritarjeva ulica.
Zgodbe iz potresnega časa
Na deželi
Ugasnila ie luč v Smoletovi podstrešni sobi. Tone je položil trudno glavo na vzglavje, naredil križ, hoteč se posloviti od burnih misli. Pritegnil je suknjo na glavo. Podgana jo zacvilila v kozolcu. Nekaj kovinskega je zadelo ob kolo in cvenknilo. Kaj vraga... ali res lianirkaj podaanji meče denar iz kozolca ali kdo? Dvignil je glavo izpod suknje kakor želva izpod svojega oklepa. Strmeč v temo jo zapazil, da se nekaj črnega pla/.i okoli domače hiše. Kaj bi to bilo? Ali gredo oče gledat v hlev, ali rokomavh stika ol<oli poslopja in gleda, kaj bi uprabil, ali res izkusnja-vec seje denar, kakor verujejo kmetje?
Tone je zvesto gledal, ali nič pravega ni mogel razbrati. Po postavi in po hoji je uganil, da to niso oče. Pri-kaizcn je pogledala za hišo, kjer je ležal kup dosek in druge lesene šare, ozirala so po dvorišču in hlevu, kakor bi iskala nečesa. Potem je stopila k čeSplji pod pristreSno okno, za katerim je ležala CijazovČeva Lenka. Prikazen je lahno
>Viž gale je dejal Tono ob taki grožnji. »Ta Anžič je gorjača, pomaza-na r. medom: najprej udrihne, potem da oblizali, izprva požuga, potem potolaži in poboža. Nekateri kritiki so takšni. Potrpljenja treba z njimi. Pri Smoletu je pa dejal, da premišljuje o pra-scih. O slovečem T. trde životopisci, da jo umel s Črno nakano v srcu kazati odsev svetosti na licu. Takšen lisjak!«
In 7, nekako vznesenostjo je zaklical trubadur v zaprto okno: »Bom tako za-ukal, da se bo krov zasukal--c. Dalje že ni več mogel — zabučala je zemlja in se silno zazibala. Anžič se je prijel za češpljo; na smrt bled je stal poleg nje, gugajo se, kakor da plošein mu smrt odplesava. In suče se ž njim dom in krov in ves svet Lasje so mu stali pokoncu. Se preden je mogel razbrati, kaj to pomeni, se mu je zapra-šil kos ometa na glavo in ga omotil. Nikdar 5e ni izmolil tako hitro očemaša, kakor se je vse to prigodilo.
Tudi radovednemu Tonetu je ob podzemeljskem bučanju zamrgolelo v glavi. Položil je glavo na slamo in strmel ▼
Špitalsko cerkev na Ajdovščini _po potresu podirajo — sedaj je tu Kmečka hranilnica. — Spomenik sv. Trotice stoji sedaj pred nunsko cerkvijo
zakašljala, a ne kakor od prehlajenja, in Tone je spoznal, da tu hoče fant v vas k Lenki in da bi rad dobil lestvo. Ker temni neznanec brez lestve ni mogel priti bliže do svojega posvetnega raja, je poskusil e tistimi kolikor toliko vezanimi besedami, ki se v Gabroveu imenujejo »fantovske litanije«, privabiti dekle k oknu. »Al' spiš — al' kar taiko ležiš — al' se name kaj jeziš?« S temi krilatimi besedami je temni mož šepetaje ogovoril ljubo Lenko in Tone je precej po govoru spoznal, da tod rogovi! i mladi Anžič.
»Slog ni slab,« je dejal ali mislil Tone, ki je začutil včasi v sebi poklic ostroumnega kritika. »Dikcija je narodna. Takoj iz prvih vrstic se vidi, da pride na dan nekaj, nekaj, nekaj ... Da bi le tako neznosno ne rimal na same glagole. Pa nas je učil nekdo, da sta alkohol in nikotin na veke zatrla vir dobre narodne pesmi!«
Anžič je gledal v okno, pričakujoč, kakšen učinek je napravil njegov ogo-vor. Lenkino okno se ni ganilo in moderni trubadur je i7.nova napel zvonko pevsko žilo. Slaje ne grguta v spomladanski dan golob golobici, nego je žgo-lel Anžič, milobno gledaje v zaprto okno. Njegovo srce ie splavalo v morje ljubezenskih želja. No, kakor bi prileteli hudourni oblaki na jasno nebo, se je omračilo duševno obzorje njegovo, pa je udaril na drugo struno, ker je videl, da prilizovanje nič ne izda. »Ce se ne boš oglasila, se ne boš nikdar onvožila!« je šepetal. Tone se je zavzel ot> takem grobijanstvu. »Bom tako za-vpii — da se bo dom razril — samo tista dilca bo ostala, kl boš ti na nji ležala!« -n
vrh. Kozolec je zaškripal, ko da se hočejo preklali mogočni stebri od vrha do tal. Zdelo se mu je, da se vse: hiše, kozolec, drevje in gora ziblje in trese liiki rž, kadaT jo maje veter.
Natanko je slišal, da je padlo več tolarjev poleg kozolčeve babice na tla; dobro je razločil njih beli migljajoči blesk. Ponehalo je zibanje, le neko votlo grmenje mu je šumelo še po ušesih, kaikor buči zadnji akord kratko odsekane, mogočne simfonije po veličastni dvorani. Domislil se je zagrebškega potresa, o katerem je toliko čiital, in stra-homa je pogledal na domačo hišo, na onega pri čeSplji in na Smoletovo okno. Bog ve, kaj deia zdaj ona? Ali je tudi nje groza? Njeno okno je temno. Pri domaČi hiši še odpirajo vrata. Morda se je prigodila kaikšna nesreča, in on leži' na vozu in ne pomaga! Koliko nesreč se je prigodilo v Zagrebu, koliko ljudi je bilo tam ranjenih I Brž si je nategnil suknjo, nataknil klobuk — pa nov 6unek ga vrže nazaj na voz. Obenem ee usuje cela ploha kovinskega denarja na tla im tudi nanj je padlo nekaj komadov. Pa ta trenutek že ni utegnil pogledati okrog sebe, ker zdajci je zdrdral njegov voz, kl so mu kolesa bila prišla ob silovitem sunku izven podloge, po močno nagnjeni trati proti Smoletovi gostilni. Vse je zaplesalo okrog njega ob godbi strašnih podzemskih demonov. Zdelo se mu je, da drevesa skačejo drugo k drugemu in zopet nazaj na svoje mesto in sam da se ziblje v vozu, ko da je v leteči zibelki. Voz je letel kakor ptica, zadel ob vogel goetHn« odskočni, ra obrnil v stran in zavili na travnik' pod cesto, kjec se je ustavil.	. ,. -........-
V Ljubljani	j
Danič j® sedel še pri knjigi, ko se je prvikrat pot r ©slo, in ostalo mu je šo toliko razsodka, da je nategnil nase vrhnjo suknjo, dasi ie vse ropotalo in šklepetalo v sobi. Ko se jo prigodil drugi sunek, je bil že sredi trga pred rotovžem. Tu ga je prevzela neznanska groza. Zgrudil se je na 6topnico pred vodnjakom in kakor omamljen je obsedel za nekaj časa brezčutno. Kmalu ga je predramil hlad. Opotekajo se jo vstal in ves drhtel, vsi živci so mu bili pretreseni in razburkani. Prva njegova jasna misel je bila Rezikji. Kaj bi bilo, da je ona v Ljubljani! Umrla bi, koprneč v grozi. Zavil je nazaj v Špitalsko ulico; tam je bilo njegovo stanovanje. Dandanes, ko žo ni več prejšnje Špilal-ske ulice in ne Daničevega stanovanja, pripoveduje profesor, kadar pride govorica na potresno dneve, da ne more razumeti, kako ga je tisto uro obšlo toliko hladnokrvnosti, da si jo upal nazaj v svoje stanovanje po palico. Potem pa je bežal preko razbite opeko in gramoza, ki je na debelo pokrival tlak nesrečne Špitalsko ulice, nazaj na trg. V 6vitu redkih svetilnic so hiteli ljudje mimo njega. Vse je vrvelo, kakor da je vsakemu za petami ljuti sovražnik, ki je 6redl noči pridrl v mesto. Vse so seli, vsem je nebeški gospodar odpovedal bivališče! Plahih lic in strmečih oči je šel Danič in negotovih korakov, ko da je zdajci prišel v tuje, neznano mesto, kjer je vse drugače nego doma — ljudje niso tisti, govorica ni tako božja ln način življenja je ves drug in noga se nehoto obotavlja stopiti v ta neznani svet. Povsod 6e mu je 7.delo, da je poteptana človeška sila. Kadar se potrese, se mu zdi, da zemlja uhaja njegovemu koraku, da ne moro dobiti trdne točke, kamor bi stopil. Celo uro je taval po mostu. Mnogo je mislil o hčerki in mnogo nniko so mu prizadele te misli; sedaj ga je nekoliko ogrela nada, da v Gaibrovcu ni tako, kmalu zatem pa jo nov sunek podrl-1o nado in neskončna bolest mu je zatrepetala na očeh in na trdno stisnjenih ustnicah; blagroval se je, da hčerke nima pri sobi, a kmalu zalem je zopet koprnel po njej, čuteč grozno osamljenost.
Prišel je na prostor pred šentpotersko vojašnico. Tam je že nrrgolelo ljubl.ian, Sndga nasoljenja, ki je vrelo izmed te»»-nega zidovja na takšne prostrane kraje. Kako raznovrstnih stanov in poslov ljudje so v teh trumah! In noooj noben slan ni tako visok, da bi prezrl bodo zdolaj, in noben posel nI tako nizek, da ne bi videl trpljenja zgoraj. Velika nesreča je zlomila oholost zgoraj in zavist rdolaj in poravnala vse razlike, ki cepijo človefttvo, in iaginila je vsaka osebna prevaga in rnržnja in vsak razloček kakor v termitih grobih. Delavec se je utaboril poleg gospoda, berač poleg bogatina, vse jo udarila ista šiba, vsi imajo isto molitev v Brcu. Bogotajec je naSel starega Boga, s srcem se ga je spomnil oni, ki je prej vero hinavsko hlinil: Ves način življenja se je na mah irprememil: siromaika in prvaka bivališče sta {»stala trg iin ulica, obeh postelja jo trdi tlak in rosna trava. Ljudje, ki so se prej sovražili in psovali, bo si padali v naročja in prosili odpuščanja; oni, ki so se prej prezirali in zatiTali, so se našli in so našli j>o grozni katastrofi v svojih prsih pravi človeški čut in struno medsebojne ljubooni.
Šel je iskat voznika, da bi ga peljal ▼ Gabrovec. Spotoma je jxyzvedaval, se li kaj ve, kako daleč sega po! res. Ali se kaj ve, kako je na deželi?« je vprašali navsezadnje gručo ljudi, ki je bila zbrana pod kostanjem za Ljubljanico. Iz gruče se je izluščil izza privzdignjene okajeno evetilnice piškljiv ženski glas: »Tukaj na oglu stoji baba in prerokuje iz kart, da se trose ves svet in no samo zemlja. Veslo, svet in zemlja ni isto; svelu pripada zemlja in vse, kar vidimo na nebu, vse zvezde, vidne in nevidne, vse to je svet, ako še ne veste; tako so bero v bukvah; zemlja pa je edino ta kepa, ki stojimo na njej. In ista baba prerokuje, da se bo treslo tri dni in tri noči; četrto noč se bo pa tudi še treslo in padla l>o zvezda na zemljo, pravi baba, in gorje nam, če pade na suho. Zalo molimo, da bi zvezda padla v morje in da nam prizanese neskončno usmiljeni Bog, ki vlada na nebu, na zemlji in pod zemljo!« V tolpi so uda-
rili v glasno molitev. Odkrit se je Danič ločil.	.. , ., .
Za Ljubljanico je videl sedeti poleg svetilnico na sodčku sključenega in mr-šavega človeka, zavitega v havelok. Profesor se je ob pogledu na to zvito postavo spomnil slike našega Stvarnika, Katero je božji slikar na stropu eikstin-sko kapele zaradi nedo6tatka prostora tako mojstrsko sključil, da se ji čudijo kristjani in nekristjani. Pa jo šel blizo k zgrbljeni osebi. V njej je spoznal učenjaka Goremiko, tistega, ki se je ž njim prepiral pred leti zaradi slovni-ških oblik. Izza onega prepira sem nista, razen mrzlih službenih pozdravov, še nikdar govorila. Nocoj pa so je ota-jalo v led zakovano srce in z neko gor-kolo v naglasu je Goromika zaklical: »Bog te živi, prijatelj Danič! Glej, dolgo sva so prepirala, kako se piše prav: čevelj ali črovelj; pa glej me, nocoj nimam na sebi ne Črevlja ne čevlja, ampak v copatah sem odnesel življenje iz razsute hišo. A življenje jo tudi v copatah še življenje.« Danič se je smeje poslovil z učenjakom.
Slišal jo o vozniku, ki se je pripeljal o jiolnoči ves pohabljen s Črnuč, z zlomljenim ojesom in hromimi konji; nekateri so pravili, da Je bil tako vinjen, da ni vedel, kako in kod vozi, drugi so trdili, da so se mu ob potresu konji splašili in vozili, kakor so sami hoteli. Danič je verjel drugim in 6ilno ga jo udarila v srce vest, da je tudi deželo zadel potros in to baš na ono stran, kjor je on doma.
Prišel je na Marijin trg. Tudi tukaj je bilo dosti ljudi. Glasno molitev je tu
nju pod zemljo je blagoslavljal one, ki so delili dobrote, ln one, kl so lih prejemali. Vsa tolpa je padla v prah na kolena in vsem so prišle solzo v oči, ker do takrat še nihče ni bil priča, da bi bilo veliko delo usmiljenja deležno takšnega javnega blagoslova, in vsak jo bil prepričan, da je sama božja previdnost, hoteč pokazati človeku, katera Je največja čodnost, pripeljala semkaj duhovnika v njegovi vzvišeni službi. Danič jo skušal goreče moliti, a ni mogel. Dušila ga je bolest, da ne ve, kaj je s hčerko, in vedno se jo dvigal njen obrazek pred njegovim duševnim očesom, kakor bi ga klical k sebi na pomoč. V takšni duševni burji ni mogel zbrati misli k onemu, kl smatra že skrb ljubeče duše za gorečo molitev. Skoraj v obupnosti je bežal nazaj na Marijin trg.
Vedel je za voznika, ki ga je že vozil in jo stanoval v Frančiškanski ulici blizu cerkve; tega je holel poiskati in najeti. Ko bi pa voznik no hotel ponoči zapreči, bi si rad zagotovil, da zapreže precej, ko se zazna dan. Pa do-tično hišo jo našel razbutano. Postal je pred njo in oprezoval, ali biva živa duša v njej. V hiši je vladala mrtvaška tihota in tudi na dvorišču so ni ganil nihče.	,v „
»Ali iščete morda koga iz te hiše?« ga je vprašala zasolzena žena, ki je prišla od Ljubljanice gori in skrivala roki za obprsno ruto. »Vsi prebivajo nocoj tu zdolaj za vodo.«
Danič je povedal, kaj bi rad.
»Pa niste vi gospod profesor Danič?« je vprašala žena.
»Sem.«	' ' '1
»Oh, moj mož je tisti, ki ga iščete. Pravil je, da vas je že vozil. Kje j>a imate svojo gospodično hčerko?«
»Na kmetih.«
»Potem bi seveda radi na drželo, Bog se usmili! Pa naš jo napregel žo pred pol ure. Neka gospa je pri.šla sama jx>nj in nemudoma je moral ž njo,
Središče stare LJubljane. — Marijin trg. — Trgovina »Pri Bučarju«, kjer je sedaj Prešernova kavarna.
!n plaho govorjenje. Poslušal je
neza, nekoliko izpitega človeka,
slišal
radovodn__, --------- „
ki je pravil, kako se mu je ob prvih sunkih sanjalo, da je pri vojakih topničar-jih, da njegova baterija besno vihra preko polja, in on da sedi j>oleg težkega topa in pod njim bobni zemlja, pe-ketajo konjska kopita, roži ja jo težki vozovi in se on v divji dirki premetava na trdem sedlu. Videl je drugega človeka, ki je nepremično kakor panj stal poleg ženske, ki je zibala dete, ter topo zrl prodse, kakor da mu je zastala misel, prenehala ljubezen, želja in življenje. Trop vojakov je hitel preko trga in zavil v Frančiškansko ulioo; slišalo se je od tam hreščanjo opeko in gramoza, lomečega 6e pod njih trdimi koraki. In glej, na stopnicah frančiškanske cerkve je zapel tenko in enakomerno zvonček in za njim je nesel duhovnik popotnico umirajočemu bolniku. Vseh oči so se obrnile na duhovnika, ki je že s stopnic blagoslavljal vernike. S sklonjenimi glavami so je uvrstil narod za duhovnikom, ki je zavil proti Zvezdi. Na vsakih trideset korakov je postal in dvigal odrešenje. Danič se je pridružil izprevodu in ga spremil tja do Zvezde. Tam sta biji dve prodajal-nici razsvetljeni in odprti in njiju gospodarja sta stala s svojo postrežbo na pragu in delila jedila in krepila in ob lelto ljudem, ki so bili teh stvari željni in potrebni. Pred prodajalnicania je duhovnik postal in blagoslavljal; ob buča-
namreS moj brat )er peljal mesto mo-ega moža, ker imamo bolnega otroka.« »Kaj pa mu je?«
»Bolan je bil že poprej, nocoj se mu le pa shujšalo, ko vso noč ni miru. Edinega otroka nam nebesa ne sinejo vzeti. Ali ne veste, gospod profesor, katera lekarna bi bila nocoj odprla?«
»Nič ne vem, mati, mimo nobene menda nisem šel, ali pa je nisem videl.«
licej in gimnazija za Vodnikovim spomenikom — ki so ga podrli po potresu. Sedaj je tn — živilski trj.
»Moj Bog, morda bo treba čakati do jutra. Ce želite, kakor pravite na deželo proti Domžalam, bo najbolje, da stopito na Posavje; na kmetih bost© nemara dobili priložnost, da se izpeljete naprej, kamor hočete, Pogledala bom k mestni hiši, je li ondi lekarna odprta. Bog vas obvaruj in naj vam da srečo!
DaniČ ni več omahoval. Edinega otroka nam nebesa no smejo vzeti! — te besede eo se mu zasadile v dušo. Bolezen tujega otroka ga jo tako ©plašila, da več nI mogel odoleti svojemu srcu. Ne temna noč rie utrujenost ga ni mogla več zdržati v mestu. Napotil so je na Dunajsko cesto, da stopi nemudoma na Posavje. Čim dalj je šel, tem bolj je pionehavala utrujenost, tem bolj je rasla telesna sila in ž njo bodrost duha. Ze beži mimo Sv. Krištofa, kjor mu j>očiva žena, in zdi se mu, da gleda materino oko iz nebes nanj in ga izpod bu j a k vztrajnosti na trnjevi poti. Ze hiti preko ravnega ljubljanskega polja, kjer se je tolikokrat izprehajal s hčerko. Krog in krog leži debela megla, kakor siv zid mu zastira pogled v dal jo. Ali caruje za njo nebeški mir velikonočne noči ali strašno gorje ljubljanskega meela? Dohitevajo in* srečavajo ga ljudje, no, on se ne zanima za nikogar, no jiogleda nikogar; trese se zemlja, no to ga no ovira v begu: le eno žal jo neguje v duši in ta ga ženo naprej. Ves upehan je prišel na Jožico. Tu je jnratal pri vsakom človeku, ki ga je videl za cesto; ali po vozniku jo iz-pra£eval zastonj. Posavei bo niso zmenili za fijakareki dobiček: bodisi da niso bili vajeni ga jemati v svoje proračune, bodisi da jih je potresni strah tako prevzel. Vsak je imel svoj poseben izgovor, da so je odkrižal prosilca. Skoraj v nič se je zgrudila njegova duševna sila, ko je videl, da ee je pol uro zastonj zamudit v vasi. Podobno se mu je godilo na Črnučah. Tudi tu jo videl prizore in slike potresa in razgreta domišljija mu j© v podobne slike in prizore stavljala hčer. Oko se mu je pomračilo in zasolzilo. Z bodrostjo duha je upadla tud-i njegova telesna moč. Zopet eo opešale noge in jx>časno se ja I*>mikal daljo.
W	M
Zgdibe pisatelja Maslja Podlimbar-skegn nam živahneje kot vsaka reportaža prikazujejo tisto dni grozote, ko so nas je dotaknil pred pol stoletjem prst božji, da smo molili kot danes: Vojsko, kuge, lakote in zemljo potresa — reši nae, o Gos;)odl '
Ure bomo premaknili
Tudi letos bo uveden poletni čas. Za Bno uro bomo pomaknili ure naprej r noči od 1. na 2. april in sicer 2. aprila ob dveh ponoči. V noči od nedelje na velikonočni ponedeljek homo torej prikrajšani za eno uro.
ZATEMNITVENI ČAS
za ta teden, ki se začne 2. aprila in
traja do vštetega 8. aprila je
od 20.25 do 6.20
Pripominjamo, da se je pri zatemnitvenem času že upoštevala pomaknitev ure za 60 minut naprej.
V	pomoč bombardirancem
Tvrdka A. E. R., lastnica ea. Auersparg, Nov4 tre 5/II.. ie obvestila »Socialno pomoč«, da Je pripravljena za dobo dveh mesecev sprejemati v brezplačno popravilo perilo oškodovancev po bombnem napadu.
Vsi prizadeti, kl se telijo posliižttt te ugodnosti, naj se javijo v pisarni Socialne pomoči, kjer prejmejo posebno nakazilo za tvrdko.
Obvestilo
podplrnncem LJublj. podpornega odbora.
V	mosecu aprilu naj predloiijo podpirane! svoje podporne knjižice v naSl pisarni v Frančiškanski ulioi 6-1. po abecednem redu, ln sicer:
Pno 3. aprila črki A, B, 5. aprila črke O, 0, D, E in F, 6. aprila črka O, H,
9.	aprila črki I, J, 10. aprila črka K, 12. »urila črki L, M, 15. aprila črko N, O, P,
10.	aprila črke R, 8, fi, 17. aprila črko T, U, V ln 19. aprila črki Z, 2.
Zamudniki vlagajo knjižice dne 20., 2.1. ln 24. nprila. — Novi prosilci morejo vlagati prošnjo vsak delavnik rnzen sredo ln sobote.
Podpirano!, ki jim je biin podpora v marcu dostavljena na dom po komerkoli, bodo prejemali podporo na dom tudi v aprilu ln v bodoče.
Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih
Stanovanje za oškodovance po vojnih dogodkih
Kot je bilo žo objavljeno, manjka mnogo stanovanj za družino oškodovane ob letalskih napadih. Ker hlSnl lastniki ln nnjemnikl kljub pozivom niso prijavili prostorov, kl hI jih lahko odstopili, bo na novo ustanovljena tričlanska komisija za rekvlzioijo stanovanj v torok, S. aprila, pričela s pregledi stanovanj po mestu. Vsa stanovanja, kl niso dovolj zasedena, bodo rokvirlrana In dodoljo-na oškodovancem po vojnih dogodkih. Hišni gospodarji in najemniki lahko sami naznanijo nezadostno zasodena stanovanja pri stanovanjskem uradu na magistratu ln tam sporoča tudi želje, katerim oškodovancem naj bi se njihovi prostori dodelili.
Nekakšno nmetniško razstavo
lahko ogledujejo na strehi enonadstropne hI. še vsi, kl so zanimajo tudi za škodo povzročeno po letalskem napadu na Ljubljano. Sredi podrtih vil stoji mirni dom mojstra prof. M. Slemena, obdan od globokih žrel bombnih zadetkov. Vila jo zato skoraj razkrita, oguljena ometa, vsa razpokami ln s slepimi okni Za silo jo sedaj umetnik streho prekril z dvoma svojima velikima slikama, ki smo Ju občudovali leta 1937 na Novinarski razstavi na velose.imu. te tedaj sta obe sliki •V Mandoljčevl tiskarni« ln »Zoisov krožek pred izidom Lublansklh Novtz« Iskali meoe. na, ki bi jo poklonil za okrns vseučiliški knjižnici. Morda se bo oboh slik sedaj vendarle kdo usmilil, Jih zamenjal za opeko in dal obesiti v prenovljeno veoučiliSko Knjižnico.
Letopis mestnega fizikata
Kakor druga leta, Je tndi za loto 1044 Izdal mestni flzika-t zanimivo statistlčno-adrav-stveno poročilo mesta Ljubljane. V uvodu poudarja mostni fizik, da so v sploAnam bilo zdravstvene priliko Ljubljane v teh izrednih časih Se vendar primerno zadovoljive. Prebivalstvo Je bilo kljub raznim težavam, kl so njogovo odporno silo v izdatni meri zmanjševale, vendarle še obvarovano raznih težjih obolenj, posebno epidemij ln smrti, čeprav se Je povUalo fitevilo smrtnih prime-
KULTURNI OBZORNIK L. van Beethoven: »Kristus na Oljski gori«
Na tihem, za lako delo skoraj preveč na tihem sta pripravila operni zbor in orkester Beethovnov oraiorij »Kristus na Oljski gori« za soliste, zbor in orkisior ter gu nu Vol. četrtek in Vol. petoV Izvajala v veliki m onski dvorani. Tega oratorua sicer n» Sto-joiuo mod vrhunska llcothovnova deja, ki bi na primor vzdr/.ul primeru z »Missa so-lomnis«, z devet« simfonijo ali z opero >Fi-dolio«. Lahko bi ga imenovali Beethovnovo mladostno ali vtaj nt-akj dosetletij mlajše delo kot so našteto umetnino. Toua kot so njegove prvo simfonije zuanilko poznejših monuuientalnih dol. tako tudi v t»m orato-riju v zauiimvih posameznostih čutimo roko, ki je pozuoje pisula »Misso solemnis«.
Izvedbo je vodil K. Samo Hubad, to pa s tako prepričljivo suge»uvnostjo, da ie kmalu nismo slišali kouourta, ki bi nas tako vsestransko zadovoljil. V Širšo analizo tehnične iu unietuiške izvedbo so ne morem spu. ščatl; ie b| liotol čim krajšo odgovoriti na vprašanjo, kaj jo glavna oznaka Hubadove interpretacijo, bi rekol: pod llubadovo taktirko potoka glasba povsem naravno, v njej ni nič nnrojonega; kot. dirigent vodi poslušalca po ravni poti do cilju, izogihljo so po. gubuih ovinkov; kar poslušalko sliši, vso se mu zdi podimo tako, kot v svojem zdravem čutu pričakuje, pa naj bodo io posamozni instrumenti « svojimi vstopi in lulonacijo ali orkester in zbor kot celota; isto velja za posamezno motive, ki so bili tudi na gostejših mestih podaui z vso plastiko, pa tudi za celotno obliko dela. Orkester in zbor očividno čutita sugoslivuost Hubadovega muziciranjn, zato polje, kadar stoji Hubad za pultom, tudi v njima povsom novo, svežo življenjo; oba sta izvajala svoj del kar so da eksuktno, vendar bi zbor na zaokroženosti še pridobil, če bi bil ženski zbor številčno nekoliko moč. nojSi; v razmerju do moškega zbora je nekoliko prešibek. Solistične točke 60 izvajali so. Pianistka Milica Polajnarjeva, tenorist Rudolf Franci in basist rektor Julij Botelto. Od njih je imel najpomembnejšo partijo Franci; imoli smo vtis, da se mu glasovno zolo prilega; izvajal .io jo z mehkim liričnim glasom, k: bil poln tudi v nižini in zdri-ljiv v višini; tntorurotncijsko je Franci vlogo pravilno dojel. Manjšo vlogo, ki jo jo pa
Produkcija Glasbene Matice
Na ponedeljkovi produkciji gojencev Glasbene Matice smo slišali pretežno učonco klavirskega oJdelku; tako je nastopil iz šolo M. Sancinove en gojenec, iz šolo H. Soifer, tove, K. Ogrinove In O. Kolaričevo po dva učoncn, iz šolo O. Domfarja trije ln iz Sole M. Bonsackovo kar štiri učenke. Flavtist Hranko KoroSeo je bil iz oddelka S. Koroš ca, pevka Stumr Agnotn lz solopcvskoga od dolktt go. V. VVlstinghausnove. Poleg skladb različnih tujih avtorjov jo bilo na sporedu tudi šest domačih skladb. (A 1aml6. B. Ipa-veo. M. Snncinova In fskorjanc). Izvedba je pričnln, da jo učlteljstvo Glasbeno Matico gojence skrbno pripravilo na nastop. Posebno v drugI polovici »poroda smo sliAnli nekatere skladbo, ki so bilo glede Izvedbe že nod sploSnim nivojem podobnih produkcij; omenim posebej predzadnjo ln, zadnjo Stfriročno skladbo. Soliste sta pri klavirju spremljali Wohinz Marija ln prof. S. Hra-Soveo. pri zadnji točki ie kot drugi igralec sodeloval prof. O Demšar
Ta produkcija Je bil prvi glasbeni nasto' v povočanl ln prenovljeni mali filharmonij nI dvorani. Ne da 1)1 hotel prejudicirati poznejšim strokovnim rgotovitvam, lahko že ob tej priliki trdim, da io nopravlla dvorana v akustičnem oziru zolo ugodon vtis in Ivo prav primeren prostor za srednjo veliko nri reditve.	m	M- T.
Izšla Je kot letoSnja druga knjiga Naše knjige (prva je bil roman K. B. Mcchova Zgodnjo poletje) In sicer dve povesti največ joga sodobnega franeoskoga švicarskega pi satelja P. C. Itamuza: Gora se .le podrla ir Ozdravljenje v prevodu Jožo Zakalarja ter z obširnejšim uvodom v delo t«ga sodobnega švicarskega klasika. O dolu bomo Se poročali.
rov zaradi tuberkuloze ln so nastopile nalezljivo bolezni v nokollko vočjom številu.
Tatvine koles in kokoši
Sedaj prod velikonočnimi prazntkl so na dnovnem redu tatvine kokoši. Zlikovol si hočejo preskrbeti za pruznlke dobro pečenko. V Zgornji Siškl na Vodnikovi oestl je nedavno noka vlomilska družba odnesla lz ve-likegu kurnlka kar 3 kokofil ln lepota petelina, vse v vrednosti 3000 Ilr. Prav pogosto so tudi tatvine koles. Tatovi ne potrobujejo toliko koles samih, kakor njih plašte ln zrnč-nice. Ogrodje kole« navadno kje odvržejo, gumijaste plašč« in srafnlce pa prodajo In-toresontom po prav visokih cenah. Magistrat-nl uslužbeneo Juti p Vavpotit je imel lepo, do 15.000 Ur vredno kolo znamko Adler. Kolo mu je bilo Iz Kresije odpeljano. Pozneje je ogrodje kolesa dobil nazaj, toda brez gumijastih plaščv in zračnic. Trpi do 5MI0 lir Škode.
Slndkosnetlnež Jožko
Mali Jožko jo nekje Izmaknil kar čodno vsoto «00 lir neki gospodinji. Sprva so osumili drugo ljudi, naposled so je Jožko izdal. Ko je Imel v rokah toliko donurja, je Jožko začel kupovati ruzno sladkarijo, kolikor jih jo pač v teh bornih časih mogel dobiti po slaščičarnah. Tudi svojim prljatoljem jo ka val irsko delil sladkurijo. Pri njom »o dobili šo nekaj lir.
OSEBNE NOVICE
Poroka. V cerkvi sv. Jakoba sta se nn voliko soboto poročilo Janez Hočevar, grad-bont delovodja ln Zlnka Tint«, trgovska na-meSčonka. Obilo sročo ln božjega blagoslova.
Tavžljevi materi v poslednje slovo
Vaša dobra in blaga roka nam je tolikim in tolikokrat rezala kruh. K..nia dobrota, skrila dobrota Vas je bila lu prav zato Vua jo poznala vsa Cerknica.
Oče naS, zgodi so Tvoja »veta volja... In skrbeli ter molili ste za Vašega Jožeta, Ančko, Micko, Janeza, Tonota, Lojzeta, za Številno vnuke ln vnukinjo. Vdani v božjo voljo sto jih po življenjski poti spremljali v duljnjl svet in VuSa molitev je budilo čula nad njimi. Posebno sto so spominjali Vašega Jožeta, ko so ga "bratje« vlačili In mučili, spominjali so Janoza, da bi se vrnil k svoji družinlcl.
A Božja volja Vas je poklicala k 8"bl. Ne, utrgala Vas jo iz srede Vain tako dragih, kajti božjemu Sodniku je bilo dovolj dobrih del, dovolj molitev In trpljenja.
Blaga mati Tavžljova, naj Vain bo Dobrotni plačnik. Vašo izmučeno telo pa naj so »počijo v sveti slovenski zemlji.
Priporočamo: KRIK SLOVENSKE ZEMLJK (IS Ilr) - TURJAK 18 lir) - V SLUŽBI DOMOVINE (10 lir" - ZA LEPO DOMAČO SLOVENK 1NO (4 lire). — Dobe M t knjigarnah.
novice
Prilagamo položnice in prosimo cenjene naročnike, da poravnajo zaostalo naročnino, ker bomo sicer primorani v prihodnjih dneh list ustaviti.
ŽENE iN MATERE! Nuša mescfnn duhovna obnova bo 3. in 4. uprila pri Ursu-llnkuh. V torek ob tričetrt ua štiri je skupni rožni venec, ob Štirih govor, ti i je 7. blagoslovom. V slučaju nlarina bo govor pol ure po dimom znaku zn nre in.. i» \cudar ne kasnoio kot ob 5. V sredo zjutraj ho ob 8 sv. liiaša s kratkim nagovorom '•>' skupnim sv. obhajilom.
Zadušnica za pokojnli* Justinom Ivanom bo 3 aprila oh pol M v župni corkvi nu M«-Z« učiteljice bo mesečna duhovna obnova v četrtek pred prvim polkom dno 5. aprila ob 1H SO v samostanski kain-il pri uršulinkuh Vse učiteljico iskreno vubljenel
Častilci sv. Košnjcga Telesa Imajo skup no po bo žil ost V proslavo naisvotejsega 7,n-kramonta v čotrtok 5. aprila v uršuhnski cerkvi. Ob pol sedmih je kratok govor in potem sv. iiinšn a blagoslovom. Člani brn tovSčine sv. ReSnjega Teliva dobe pri tej pobožnnsti popularen odpustek
Učiteljice! Prvič se r?:r».la posebej za Vas enodneven študijski misijonski tečaj. In sioer na velikonočni torek 3. aprila dopoldno ob pol osmih (m-ob osmih, ko' pivolno raz glnSenol ln popoldne ob 15 v Lichtenlurnu. vsukokrut Po dve url. V primeru nlarina Ji> začetek vsakokrat iw>l ure po končanem alarmu. Predavajo duhovniki — misijonski strokovnjaki.
50 letnica potresa Nn velikonočno nedo-llo so bomo spominjali SOletnioe ljubljanskega potresa. Zato bo pr<"/v. g. ftkof pri zaobljubi jeni potresni poboznosll v cerkvi sv. Jožefa ob fi. zvečer Imel spominski go vor. nato bodo peto litanije M. B . molMov 7.a odvrnllev potresa in slovesen škofov blagoslov z Najsvetejšim.
Učite se stroleplsln praktične rnsnje potrebno In koristno vsaki ninr! Novi n no , dvo-. trimesečni tečaji so pričenjajo 3.. 4.. ».. 6. aprila. — Ure dogovori«; Clirlstofov učul zavod. Domobranska 15
Dijaki In le. vso pumo* ts šolo nudimo oh nnjprikladnejših urah. Rpeeljalne In striikclle. Kongresni trg ?
Srednješolcem Ikain priporočamo nfenle ■trojcplsla! Učne uro dogovorno zjutraj, pozno popoldne nll zvečer po želji. Nov tečaji 3.. 4.. 5.. fi. nprila: Christofov uf-ol za vod Domobranska 15.
Stroleptsn4 tcčsjl se nemoteno vr»IJo zgodaj zjutraj, pozno popoldnevu JJ*®"^ Učno n
^ Vir socialnemu delu je Gospodovo srce.	(Krek.)
iro dogovorno po želji. Novi ti^aji 3 4, 5.. fi. rnrila. Informacije; Trgovsko uH II'.če »Christofov učfcl zavod«. Doniobran ska 15
Kožice In kunce razdeli tu.l! letos dru štvo »Mali gospodar« med nnjpotrcbno'" člane. ProSnjo ie vložiti dc 15. aprila 1915 v pisarni na Oallusovom nabrežju ii
Zn velikonočne prnznike
nc poznblte nn »Slovrnfcvo knjijnlre«. — T" piimcroniii mnjlicn ilenor v«m pomij* lepe in kvalitetne knil*e. — Ali Imale ie:
M. Fcdcrcr:
»Pnpež in cesar v vasi«
Vun de Velde:
»Src« zmaguje«
Rndislnv Kndnn:
»Bilo j c nekoč...«
Knjige »SlovenfeTc kniižnlcc« v) nnjlcp> dn-rilo. obenem pn najlepši okrns vnšl drui nski knjižnici. — Postanite še vi nni nnrofnikl
Slovenski domobranci za izgnane družine iz Kini in iz 2tfrč
v pisarni ia kmečke begunce so darovali domobranci ii Novega mosta lir 20.000 b sledečo pripombo:
»I-ijudje il Suhe Krajine, evet slovenskega naroda, zaslutijo malo več zanimanja in podpiranja, posebno od onih
ljudi, ki še iivijo v izobilju v Ljubljani.	_	_
Suhokrajinčani in domobranci smo eno, j podporo revnim izgnancem Krasna pn-skupaj trpimo, a z vedrini obrazom gle- 1 teza značaja naših lantov. Živeli domo-damo v boljšo bodočnost.«	brancil
Po spodbudi poveljnika nadporofnikn neke domobransko čete v Ljubljani, jo darovalo moštvo te Jote 4<5l3 lir za U-gnane družine ii Hinj in 2virč.
Kilo ne bi spričo teh dogodkov vzljubil naših domobrancev, ki žrtvujejo od malega, kar imajo, poleg silnih naporov in lastnega življenja še denarno
dovršeno in z dramatičnim poudarkom podal, je imel rektor Betetto. Nekako v sredi mod obema jo bila Polajnarjeva. Pola je dobro, vendar smo imeli vtis, da to še ni naj-voč, kar zmore; vsaj v pri mori z ostalim izvajalskim aparatom je po vrednosti nekoliko zaostajala za njim; ker jo sicer poznamo kot dobro pevko, jo morda vzrok tornu trenutna glasovna iudispoziclja, lahko jo pa, tudi te misli so nismo mogli otresti, svojo vlogo s čisto tehnično struni prelahko vzsla. — Kot uvod v oratorij in v skladu z njim jo orkester na prvem mestu zaigral \Vaguorjov »Car Velikega petka« iz opere »Parslfal«, s čimer .ie ustvaril v poslušalstvu potrebno razpoloženje; tudi ta odlomek je podal liu-bad lako, da je bil v čufit njemu in orl'es'ru
M. T.
Koncertni večer v Unionu
V torek smo slišali v veliki unionskt dvo-Tanl zanimiv in tudi zelo dobro izvajan koncert najrazličnejših nemških peseuiskih skladateljev; spored je bil sestavtien v kronološkem redu ln je kot tak priknzal nnjvužnoj-So nemSke posemske proizvode v teku zadnjih let. Vsak s štirimi pesmimi sta bila zastopana Franz Sehubert ln Robert Schu-mann, s tremi ps Hugo Wolf, Huns Pfitzner in Richard Strauss. Gotovo pregled ni popoln, vendar so bili ti skladatelji glavni stebli, okoli katerih so bo razvrščali drugi manj pomembni. Spored je izvajal komorni pevoo dr. Julij Polzer. Na tem koncertu jo iinel v nekem oziru lažjo nalogo kot v Operi: imel je na proato izbiro pesmi in tudi v svojemu glasu primerni višini jih jo lahko vzel; zato je bila tudi izvedba taka, da je pri Številnih poslušalcih žela n.diljeno priznanje. Dr. Polzer jo svojo nalogo glasovno 1» borno rešil, pa tudi interpretacijsko je bil pravičen' sleherni pesmi; zato je moral nekatere točke ponoviti, neka' pa tudi ob mucu sporeda šo dodati. Pri Wolfu bi omenil, da se nam je zdel v svoji metodiki dokaj bližji kot oslali skladatelji. Čeprav imajo njegovi poznejSi zreli proizvodi izrazito nem. Ski značaj, vendar ugotavlja na pr. dr. Goj-mir Krolc v članku »Hugo \Volt In Slovenci« (Novi Akordi 1910). da nI VVolfovu mladost samo krajevno spojena s slovenskim miljo-jem, ampak kaže tudi nicgovn glnsba v prvih početkih vpliv te okolice Menda je svoj čas sam Edvard Hauslick. znani glasbeni kritik, »Reicbspostl« priSel do podobnih rezultatov. — Pri lopo opremljeni knjižic.1 z besedili smo pogreSatl. da zoradi popolnost: šo to navedem, lmenn avtorjev besedil.
Koncem prvega dela sporeda jo zaigral violinist Miran Vihor Brahmsovr sonato za violino in klavir v d-molu. Tudi Viher so je pokazal v tej točki kot odličen violinist, ki mu tehnika in Interpretacija ne delata nikakih ležav; hvalevredna je njegova po-globllenost v skladbo In doživetje, s kate-
rim jo je podal. Na klavirju .ie spremljal njega kot tudi dr Piilzorja planisit Marijan Lipovšok, ki je ludi ns tem na>topu Izpričal,
da je tenkočuten spremljevalec kot malokdo pri nas. Tako nas je ta koacort vsestransko zadovoljil. .............- ----------- t- K,
Uspehi Socialne pomoči zasiužif®
poznanje
Ko se je pred dobrim letom osnovala Zimska pomoč, ki je nato kot Socialna pomoč skozi leto leto in dan skušala pomagati povsod tam, kjer je bila stiska največja, je pač malokdo mislil, da se bo ta ustanova razvila v tako veliko podpornico tisočev žrtev sedanje vojne. Pa je bila dvakrat težka naloga Soc. pomoči.
Ni lahkp trkati na vrata, še teže je trkati na srca, zlasti če ni dobiti povsod odmeva. Trdi časi so marsikomu zakrltnili srce in težko je bilo odtajati leden oklep, ki si ga je marsikdo nadel, ko je videl okrog "sebe toliko stiske in gorja. In vendar je našla Socialna pomoč pravo pot do naših src. Znala je potrkati pri revnem in bogatem. Saj bi bilo res žalostno, Ce bi v tej najhujši stiski našega naroda odpovedala naša narodna zavest prav tam, kjer bi jo bilo treba dokazovati tudi z — osebnimi žrtvami. Gotovo ni lahko danes seči v žep tudi veliki večini tistih, ki jim vojska še ni prizadejala bolestnih ali celo krvavečih ran. Toda če kdaj, tedaj gre prav danes za naš narodni obstoj, za našo malo narodno skupnost in prav v tej skupnosti smo vsi dolžni složno poprijeti in žrtvovati. Tega se je velika večina izmed nas zavedala, čeprav je Soeiailna pomoč dobila tudi dokaze, da nekaterih celo najhujša beda bližnjega ne gane.
Druga, prav gotovo še težja naloga Socialne pomoči pa je bila hitra in pravična delitev nabranih podpor. Vsepovsod so kričale velikanske potrebe. Komunistična strahovlada je po 8. septembru prizadejala skoraj vsej pokrajini strašne udarce. Na tisoče domov je ».gorelo in oh njihovih razvalinah so stalo obupane družine brez imetja, brez strehe nad glavo. Krvava strahovlada je razbila sožitje premnogih družin. Ponekod so ostale samo jokajoče sirote, drugod vdove brez imetja, končno je bilo tudi premnogo starcev in stark, ki so na svoja siva leta ostali sami brez podpirajoče roke mladih. Tej velikanski bedi in stiski se je pridružilo še dnigo gorje. Begunstvo, kakršnega naš narod od turških časov ni doživel, jo poslalo trda
Slovenci ! Slovenke !
ojih i u.ii raz-
Vsi, ki boste praznovali Vstajenje Gospodovo v dragih, v neporusenih svojih domovih, v še dokaj merah, spomnite se v teh težkih časih številnih trpečih bratov m sester, ki so jih hudo prizadele vojne grozote.
Izkažite jim sočutje tudi v dejanjih, pomagajte jiml Tem v korist bodo zbirali v velikonočnih praznikih po ulicah naši požrtvovalni nabiralci prostovoljne denarne darove. Prispevajte za našo velikonočno zbirko!
*	. SOCIALNA POMOČ.
nujnost za premnoge. Zapustiti so morali vse imetje — domačije — in bežati pred rdečim terorjem v mesta, največ v Ljubljano. Vsi ti in končno tudi premnogi iz socialno najšibkejših slojev so v sedanjih težkih časih skoraj v obupu iskali pomoči. In prav v časih najhujše stiske je po pobudi in navodilih prezidenta generala Kupnika začela Socialna pomoč kar se da hitro reševati med nami tiste, ki so brez lastne krivdo zašli v stisko in trpljenje.
Bila je to vzvišena narodna naloga, velikanska po obsepu, izredna po številu prizadelih. Ko gledamo danes nazaj na vso dobo, v kateri je žo delovala Socialna pomoč, se nam zdi marsikaj razumljivo samo po sebi. Ne čudimo so najrazličnejšim pomožnim ustanovam, ki po bilo kar na hitro prfklirane v življenje, ne čudimo se velikemu aparatu, ki je bil potreben, da moi'e Socialna pomoč na toliko mestih in v tako različne namene nuditi svojo pomoč. Kakor je bilo mnogo požrtvovalnih med nami, ki so se zavedali svoje narodno dolžnosti v težkih dneh — držeč se načela, da toliko kolikor zmore, dolžan jo dali narodnjak — tako je bilo požrtvovalno in zvesto v svojem delu vodstvo in vso številno osebje te našo doslej največjo podporne organizacije.
Naj spregovore, kratko, a jasno besedo le nekatere sulic številke. Socialna pomoč je od svoje ustanovitve do danes zbrala do 20 milijonov lir vrednosti. Kako nadrobno je bilo razdeljevalno delo, pove izredno število podpirancev, ki so se vsi zatekli k Socialni pomoči in tudi dobili podporo. Samo v denarju jo dobilo podpore nad 40.M0 oseb. Te podpore so bile največ v zneskih 800, 500, 1000 Hr, odgovarjajoč potrebam posameznikom. Nič manjše, največkrat pa
še mnogo bolj pomembne pa so bile podere v blagu. Nad deset titoč ljudi, največ beguncev, brezdomcev in takih, ki so jih rdeči tolovaji izgnali, je biilo oblečenih in obutih. Sociabia pomoč jc preskrbela takim čim več, vseli.ikor pa vsaj tiisto obleiko in obutev, ki so jo brezpogojno in nujno potrebovali.
Toleg skrbi za domače begunce iz vseh delov pokrajino je Socialna pomoč v zadnjem času priskočila s svojo podporo v pomoč tudi vsem številnim drugim beguncem, ki so se zatekli v naše kraje pred komunističnimi zločinstvi in Titovimi tolpami. V zadnjem času jo Socialna pomoč dobila ie novo polje udej-stvovanja. Angioameriški letalski teror je prizadejal mnoge v Ljubljani in drugih delih pokrajine. Socialna pomoč jo priskočila že 300 bombardirancem s podporami v denarju in blagu na pomoč.
Prav za Veliko noč pa je Socialna pomoč razdelila med 1500 najpotrebnejših podporo v živežu. Razveselila je najbednejše s priboljškom v krompirju, fižolu, moki in koruzi. Teh priboljškov so bili v prvi vrsli deležni begunci in nesrečni izgnanci. Ta žinnž so darovali kmetje ljubljanske bližnje in daljne okolice. Kdor je daroval veliko, bo prav gotovo oh prazniku Vstajenja še s |K>-sebniin veseljem in zadoščenjem segel po blagoslovljenih dobrotah, ki si jih je pripravil. Prijetna bo namreč zavest, da je od svojega odstopil nekaj, da bodo tudi najrevnejši imeli mesto >žegna< vsaj nekaj več za pod zob.
7.a velikonočne praznike Socialna po moč sicer ne bo trkala na naša vrala, pač pa na naša srca. Na veliko noč in na velikonočni pcraedeljek bodo v Ljubljani posebne skupine nabiralcev Socialne pomoči priredile veliko nabitko z bloki. Prodajalci nam bodo prodajali , bloke z listki jio 2, 5 in 10 lir. Vsi bo- j mo praznovali Vstajenje. — Ta praznik . najlepših upov nam bo vsem moral | ogreti srca, 'da liomo vsak storili vse, kar bomo mogli in sc oddolžili Socialni pomoči in s tom naši narodni skupnosti, ,	_
KOLE!) ARi Nedelja, I. malega travno; Volikn noč; Vstajenj« Gospodovo; VoniinciJ, škof lu mu6on«>c.
Ponedeljek, t. malega travnat Veliko
nočni ponedoljok; FrančISok Pavelskl,
spoziinvalce ln ustanovili 1J roda. Torek. 3. malega travna; Ribaril, škof; Uijouija, devica lu inučonlca; 1'unkra-olj, Škof ln uiučouuo. LEKARNIŠKA SLUZHAi Nočno službo Imajo lekarne v nedeljo; dr. Kmet, Cirll-Mntodova cesta 43; mr. Triikoczy ded , Mostni trg 4; mr Ustar, Solenburgova ulica 7; v ponedeljek: mr. Bakarčlč, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva oestu 20; mr. Murmayer, Sv. Petra cesla 7s; v torek: mr. SuAnlk. Marijin trg 5; mr. Deu, Gosposvetska eesla 4; mr. Bohina ded.. Rimska cesta 31. ZDRAVNIŠKA SLl!2I»A Nedeljsko zdravniško službo Ik> oprav mostni zdravnik dr. Orel Vladimir, Ljub ljana. Grassolijova ul. 18, telefon 38 96. 1'ruznlčno zdravniško službo bo oprav. Ijal mostni zdravnik dr. Vizjak Fran, Ljubljana, TotaSka i>e«,u 42. ZATEMNITEV V NEDELJO Ol) 11.15 DO 5 35 ZATEMNITEV V PONEDELJEK OD 11 25 DO l !i
Blagoslovljene
velikonočne praznike želita vsem naročnikom, oglaševalcem in bratcem
uredništvo in uprava »Slovenca«
Pogrebno društvo Marijine hrslovSČIne v I.Jubl unl. sporoča svojemu članstvu, da mi za nedeljo, dno 8 nprila sklicani občni zbor, ne miire vršili zaradi nepredvidenih teikoč.
Na I. žensk! realni rlmnaMJI v LJuhllant so prične reden pouk vseli učenk (tudi onih. ki so bilo v mesecu marcu v delovni službi) s sredo, dne I. aprila I. 1 po dosedanjem urniku 1. tedna UavnatolJstvo.
ZAnVAl.A Stsln- dobrotnim rn«l'» Inka StroJanSek irgovkn in posestnica v Ljubljani Jo darovala lir limn za velikonočno pirhe bolnim otrokom otroške bolnišnice. Za velikodušni dar Iskrena zahvalil
Zshvnln. Slovenskemu Rdečemu križu Jo darovala tvrdka A. K. Skaoorne. 1. nhl jann. Nli«'nl trg in. i a poškodi.vsnc*- po bombnem napadu lir 5(H'0. Prisrčr«- bvalul
Zn Veliko noč 1p darovali revnim deklicam v Lichlcnturnovcm zavoda gospa Inka StroJanšek 1IHHI lir. Bog povrnil
Za plrhe nnjrevnejšir.i starim In one-moilnn v nierilnein ravoliAčo v Jspljevl ull. cl io podarila ga. Ina StroJanSek, trgovka, '.'iKVi lir. — NnItoplojSa zahvalni
Za Socialno pomoč daroval Je g. dr. Pogačnik Josip, Ilr <100 v spomin n* Isnsko loto umrlo gospo Hnrtmnn Ano, — Vsein darovalcem Iskrena zahvala.
Operno gledalISfe
Velika nnlclJiK 1. aprila oh 17t Rlehnrd VVagner: »Tnnnliiiiise»-« Izven. Gostovanje komornega pevca tenorista dr. Polzer a Julija in basista llotolta Juliju. Cene od ll»> lir navzdol. Vel ponedeljek, t. nprila oh 17: Bernard Shavv: »Pvirmaltnn«. Izven. Cene od 40 lir na vido]. Torek. 3. aprila: Zaprto (generalka).
Omejena uporaba avtov na bencinski pogon
ftof pokrajinsko npravo jo odredil:
1.	Od dno uveljavitve te odredbo jo prepovedana uporaba potniških avtomobilov na bencinski pogon nn področju mo^ta LJubljano ln za vožnjo v krajo, kl so dosegljivi z železnico.
2.	Izjemo od prepovedi Iz tofke 1. do-voljujo v posebno utemeljenih primerih noniški svetovalec za Ljubljansko pokrajino v Ljubljani na predlog Sefn pokrajinsko uprave.
3.	Kršitoljl to odredbo so kaznujejo po tozadevnih predpisih.
4.	Ta odredba stopi v veljavo z dnem objavo v Službenem listu Scfa pokrajinsko uprnvo v LJubljani.
Založba XuV
v Ljiibljaiti razpisuje tri nagrade
za izviren slovenski roman ali povest: I. nagrada HO.OOO lir; II. nagrada 20.000 lir; III. nagrada 10.000 lir.
1.	Delo mora obsegati vsaj 10 tisk. pol.
2.	Dogajanje romana ali povesti naj bo zajeto iz življenja našega človeka.
3.	Nagrajeni pisatelj dobi poleg nagrade še običajen pisateljski honorar po tiskovnih polah. S podelitvijo nagrado in pisateljskega honorarja so odkupljene vso avtorske pravice.
4.	Založba >L u č* si pridrži pravico, da prve nagrade no podeli, če nobeno delo 'po njeni presoji nc ustreza v obeli glavnih ozirih, t. j. oblikovno in vsebinsko.
5.	Založ. >Luč« je pripravljena odkupiti tudi nenagrajena dela, če ji bodo ustrezala.
6.	Čo bi založba >L u č< smatrala, da nobeno poslano delo ni vredno tudi ne drmje ali tTetjo nagrade, bo natečaj podaljšala, vendar v tem primeru nima pravice že vpo-slanih del odkupiti.
7. Rokopisi naj bodo tipkani v dveh Izvodili in opremljeni z avtorjevo šifro. Ista šifra naj bo napisana na ovitku posebne, zalepljene kuverte, v kuverti sami naj bo pa navedeno avtorjevo ime in naslov. 8. Rokopise sprejema založba >Luč< do 1. julija 1015.
ZALOŽBA »LUČ« — L.TURLJANA,
Blui\vuisovu ceslu šiuv. 13, III. nadstr,
Stran g
>SLOVENEC<, nedelja 1. april« 1945.
Štor, Tt
Iz popotne torbe
Ko sem se te dni vrnil v Ljubljano, me je urednik za božjo voljo prosil, naj mu za velikonočno številko kaj napišem o dogodkih v Primorju. Marsikaj se je pripetilo, mnogo se šuSlja in govori, točnih poročil je pa prav malo, saj še tamošnji časopisi prihajajo sem zelo neredno. Prijatelju nisem mogel odreči in sedaj sedim in premišljujem, kje bi začel in kaj povedal, kar bi zanimalo.
Naša lepa sončna Gorica, ki uživa zaradi svoje prikupne, zavidljive lege in še zaradi marsičesa drugega posebno naklonjenost vse slovenske javnosti, je njen precartani ljubljenček, je v zadnjih tednih pretrpela mnogo bridkosti. Tudi prej so jo že mučili pogosti alarmi m je že preizkusila grozoto letalskih napadov, toda gorja, kot ga je bila deležna v prvi polovici marca, v tej vojni še ni bila doživela. Stanovanjske hiše so bile do tal porušene, med njimi ena dobesedno do temelja odpihnjena, več pa močno poškodovanih. Pod ruševinami je našlo smrt najmanj 15 ljudi, mnogo je bilo pa ranjenih, same civilne osebe. Neki italijanski družini je ubilo očeta, mater in tri hčerke. Od Slovencev je bila najteže prizadeta družina trgovca Komjanca; njegovo sestrično so izkopali mrtvo izpod ruševin, žena je po nekaj urah podlegla poškodbam, sina in hčer so močno ranjena spravili v bolnišnico, kjer je sin po nekaj dneh umrl.
Ta strašni dan je sprožil skoro zaporedoma vrsto dni, v katerih je bilo mesto bombardirano in mitraljirano, napadi so bili pa preneseni bolj proti jugu in na sever. Iludo je opustošenih nekaj goriških predmestij. Tam je razdejanih mnogo hiš. še več pa razbitih in tako razrahljanih, da niso več po-rnbne. Več desetin mirnih meščanskih in delavskih družin se je moralo preseliti v druge predele mesta. Tudi Gorica ima sedaj že veliko število reve-žev, ki so zgubili vse in so navezani na javno dobrodelnost. Podporne akcije — uradne in zasebne — so v polnem teku in imajo takozvani uradi dela čez glavo. Tudi stanovanjska stiska se je zaradi tega splošnega gorja začelo močno čutiti.
Na severni strani mesta so se letalski napadi razširili tudi na bližnja gorska poboč ja od Sv. Valentina mimo Sv. Gore do Šv. Gabrijela in je bil občutno zadet Grgar, kjer je bila močno poškodovana lepo župna cerkev in je bilo tudi med prebivalstvom več žrtev.
Še marsikaj teži človeka, da bi lahko pogodrnjal, pa kaj hočemo: živimo v vojni, ki nas z dneva v dan huje tlači. In bridkost in gorje sta posledica vsake vojne. Tudi tisti med našimi someščani, ki so pred leti v svoji oholi objestnosti goreli za vojno, jo imajo zdaj dosti in si vsi želijo miru.
V to trpeče razpoloženje je prijetno in mikavno zaaonelo vabilo, ki so ga nekaj dni pred sv. Jožefom razglasili po Gorici podjetni slovenski kulturni delavci, vabilo na večer slovenske pesmi in je našlo tudi odobravajoč odmev, priklicalo je na stotine
in stotine naših ljudi k prireditvi, ki je ponovno izpričala, kako je naša beseda v Gorici zakoreninjena. O lepi, pomembni prireditvi je pa že poročal »Slovenec« v svoji številki od 31. m. m.
Priprave za goriški knjižni sejem so v polnem razmahu. Zanimanje za pestro zbirko knjig, ki nam jo prinaša sejem, ie splošno. Zato občinstvo zelo pridno kupuje tablice, ki se dobe v številnih trafikah in trgovinah. Pohitite z nakupom tablic, kajti 7. aprila se žrebanje že prične.
*
Na praznik »v. Jožefa so je v goriški okolici pripetil dogodek, ki v žarki luči razsvetljuje neurejene razmere, ki šo vedno gospodarijo v naši neposredni bližini. G. sodnik Jože Šorli, znani šahovski mojster, ki je lansko poletje bil premeščen iz Ljubljane k goriškemu tri-bunalu, je žel s prijateljsko družino na sprehod na G rad i Ska to, majhno slovensko naselje na robu Brd nad Ločnikom. Nepričakovano so družbo zajeli komunisti in odpeljali g. Sorlija, o čigar usodi nimamo še točnih poročil. Vemo »amo, da se še ni vrnil. U. feorli se ni politično udejstvoval. V Gorico je prišel kot sodnik in je bil sem službeno • poslan. Tu je živel samo svojemu poklicu in šahu. Ker poznamo komuniste, se kljub temu zanj bojimo. _
V edini slovenski
poljudno znanstveni knjižnici »8 v e k ata pred kratkim li&ll dve sila zanimivi kalifi
»Rimska cesta« (dv« del«)
Izpod perma ini. Pire« - ler za slehernik« zelo koristna Juvanova knjiga
»V rožah je zdravje«
Obe knjigi toplo priporočamo. - Naročniki naj sami pridejo ponje. — Postanite »Svetov« naročniki
Raznašalke
za raznašanje časopisov sprejme uprava »Slovenca«
jPOKfO*
Kuhalni zaboj -- veselje gospodinj poleti

ito/teiiška ila/imrjh'■ uctaajskj bhlinicf. ^MilJoltmglofta^S^miUol(ry/oncJ
do/čina 6t)rm
Prav dober pripomoček za varčno kuho »o kuhalni zabojčki, katere lahko uporablja gospodinja, bodial, da kuha na plin. premog ali drva. Ta priprava Je pri nas vse premalo znana ln cenjena, gospodinje v uspeh Se ne verujejo, to pa le zato, kor jo niso Se preizkusile. Prav posebno priporoča, mo nabavo teh kuhalnik zabojčkov plinskim odjemalcem za pripravo večerjo sedaj, ko je večerna oddaja pljna po odredbi viSjih oblasti ukinjena. Jod za večerjo se mod opoldansko kuho pripravi in zavre ter nato s pokrovkami pokrito postavi v kuhalni zabojček. kjer se bo Jed v popoldanskih urah sama skuhala. Svarimo pa pred radovednostjo; kuhalnoga zabojčka v popoldanskih urah ne smemo odpirati, jed bl ss skladila. Ce pa smo se progroSili proti temo skoraj odinemu pravilu, potem moramo ool postopek ponovi«, bo je, jed moramo zopet zavreti la ponovno postaviti v znbojček.
Kuhalni zabojGki ao lahko različno napravljeni. Bistvo pa je vedno enako, s dobro toplotno izolacijo moramo preprečiti dostop mrzloga zunanjega zraka do loncev. To dosežemo s mehkimi oblogami, ki dobro drže toploto. NajprlmltlvneJAl, vpndar pa evrhl popolnoma odgovaj-jajofi kuhalni zabojček pri-občujemo v risbi. Vsak, kl se za to zanima, lahko dobi načrt v plinarni.
Zadostnje nam vsak star zabojček i dobro prilagajočlm se pokrovom. Notranje sto-no obložimo s dvoma legama staroga časopisnega papirja, v vogale natlačimo na ozko trake zrozan mehak papir in ga dobro stlačimo. Na ta način ho notranjost zabojftka dobila ovalno obliko. Na dno zabojčka, kl Je
Zgoraj tloris, aa levi prerez kuhalnega laboja
tudi prelepljen s papirjem, da a tem zamašimo vse Špranjo, položimo 10 do li em de-bolo izolacijsko plast, bodisi Is izrezanega papirja ali pa iz -blazinice napolnjene z. morsko travo ali papirjem. Na tako pripravljeno dno postavimo pokrit loneo z zavreto vsebino ta ga dobro ovijomo in založimo z Izolacijsko blazinloo, kl je ravns tako napolnjena, bodisi x morsko travo ali papirjem.
Kot Izolacijsko blago nam alužijo lahko tndi drugi tekstilni odpadki, kl so nas svoječasno branili prod mrazom. Tudi nad lonec položimo eliftno pripravljeno izolacijsko bla-zlnioo ter zabojček pokrijemo a pokrovom. Olavno pri tem postopku je, da eo lonol tesno oviti. Priporočljivo je blazinioe, a katerimi ovijamo in pokrivamo, tik pred uporabo ogreti. Koliko čaaa naj se jod kuha prod postavitvijo ▼ zabojček je zelo raalično. O tom poročajo kuharske knjige. Poplsa.nl kuhalni zabojček je zelo primitiven, sevedn pa je možno pripraviti tudi boljfte in dražje.
Sedanje omejitve v oddaji plina so začasne. Opravičeno smemo pričakovati, da se bodo izboljšale ln da se bodo potom te orno-jitve tndi omilile. Prav posebno je to mnenje opravičeno sedaj, ko prihaja k nam zopet trboveljski premog. Tudi le iz tega premoga bo plinarna mogla v omenjenem obsegu Izdelovati plin, kot je to delala v lotih 1923 do 1925.
Odjemalci plina morajo upoštevati, da tudi plinarna danes obratuje z mnogo večjimi neprillkami kot pred vojno. Zato ne sme zavladati nezadovoljstvo In brozobzirna kritika, ako ni vse tako kot al želimo la kot smo bili navajeni v mirni dobi.
3 Službe i 11 Prodamo I
I dob«	otroSki VOZIČEK, gle-
DELO DOBE: Za ln-šfenje čebule in čcs. na iščemo 15 do 20 oseb. Lahko delo tndi za mlajše do 16 let. Zglasili se je takoj v skladišču Al PA. hra-nilni proizvodi — Kome nskeRanli£a_M;_Jb
HLAPCA sprejmem takoj k vožnji barak in h kmetijstvu. Trnov-ski pristan 20. SPREJMEM pošteno iu marljivo delavno drm-žinn (moža ia ženo) za oskrbovanje in obdelovanje male kmetije ia velikega vrta z rejo nekaj živali. Vse po dogovoru. Nastop takoj. - Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Oskrbnik Notranjsko« štev. 2215. b ŽENSKO od 45 do 60 let sprejmem k otroka. Stanovanje in hrana v hiši, plnča po dogovoru. Naslov v npr. »Slov.« pod it. 2194. b Krščansko POSTREZ-NICO sprejmem od pol 8 do 3. Naslov upravi »Slov.« št. 2233. DELAVEC stnrejii. vajen vrtnih del. dobi stalno namežčenje z event. hrano in sia-novnnjem v Hiši. Ponudbe na upravo Slovenca pod »Vrtno delo« št. 2265._b
KUHARICA srednjih let, vajena samostojne "kuhe in ki ima^vo-selje do drugih hišnih del, dobi službo. Plača in ostalo po dogovoru. Ponudbe npravi »Slov.« pod »L 1000.—«
štev. 2262._b
DEKLICO tekačico, 14 do 16 let, sprejmemo v trgovino. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe na upravo Slovenca pod »Tekačica«
štev. 2263._b
Gospod. POMOČNICA ali sobarica, ki ima veselje do pospravljanja stanovanja, event. zna malo kuhati dobi zaposlitev pri 6 članski družini. Ponudbe na upravo »Slovcnca« pod »6 članska družina« št.
2264.__b
DEKLICO od 13 do 15 let sprejmem kot pomočnico pri, domačih delih. Hrana in stanovanje v hiši; plačilo pn dogovoru. Celovška | cesta 71. Bizjak M. b
HIŠNO, obenem voditeljico, odločno, s prakso in znanjem ko-, . _ . kega svetovnega jezika nami sočustvovali, najiskrenejšo zahvala, ro. sprcjme v stalno stuž-sebna zahvala prim. dr. Savniku. zdravnikom bo ^j^je StaiMvo-in čč sestram za bolniško oskrbo, dane seiu nje p|nfn jn prehTnna Svetozanju Hribarju za pomoč in usluzbenatvu | „„ j„„„„„,.„ pnniidbe
tovarne Sumi. Žalujoči: Anton, mož; Ivica. hči, in sorodstvo.
Nova tramvajska tarifa
Na podstavi čl. 1 narodbe proti navijanju oen St. 19 z dno 1 marci. 1944, 81. 1. St. 6.T22 lz 1944, odločbe z dn« 15. junija 1944, SI. 1. St 154/44 ln 1944 ln narodbe z dne S. oktobra 1944, 81. 1. St. S11.80 iz 1944
odobravam MaloželezniSki družbi d. d. v Ljubljani sledeče najviSjo cono za:
1 vožnjo 1.50 lir; za vsak komad prtljago sli psa 1.50 lir; meaočnl vozni listki za določeno progo 90 lir; neomojeno za ve« proge 180 lir; dijaSki vozjii listki 40 lir; delavski tedenski vozni lislki 4 vožnje dnevno 13 lir; bloki z 10 voznimi listki 13 liri kazenski listki 5 lir. — Gornje cone stopijo v veljavo s 1. aprilom 1945. — Vsako neposredno ali posredno zviSanje"oon jo prepovedano. Kt-šitolji se kaznujejo po zakonskih predpisih.
Naknpovalnica Socialne pomoči v Gradišču 4 (nasproti dramskega gledališča — tel. št. 30-39) kupuje obleke, obutev, perilo, posteljnino itd. po dnevnih cenah.
bok, prodam. Kren -Vcrslovškova fi-ll.
Belo OBLEKCO, ohha-jilno, za do 9 let staro deklico prodam. Šišenska c. 26; mansar-da pri remizi. FOTOAPARAT - pro-dam. Zeisa-Ikon, lor-mat 6X9, popolnoma nov, s »Novair« ana-atigmatom — optika 1:4,5, 7 - 11 em, s Com-pur zaklopom in vdelanim samoprožilcem.
Ogled med 12 In O ter med 19 in 20. N«. slov v npravi »Slov«
pod H. 2242.__
Berkel TEHTNICO sa 5 kg, precizno, bres stezi, prodam. Hinko Privšek, Gradiičc »t. T.
FOTOAPARAT . prodam. Skoraj nov, ma-loslikovni. na Leica film znamke Voigt-Ifinder, optika Scopar 1:3, 5, 1-5 em, - z vdelano rnmenieo In optičnim ikonomelrom. Prednostna zamenjava za Fokomat Leitz - i optiko. Ogled med 12 in 15 ter med 19 in 20. Naslov v npravi »SI.«
pod št. 2241._
Perzijske PREPROGE, pirotske, bosanske in drnge prodam. Hinko Privšek, Gradišče št. 7.
PISALNI STROJ znamke Regina poceni prodam. Ulica slare pravde __
Moške POLČEVI JE la-kaste, skoraj nove — prodam. Naslov v upr. »Slov.« pod al. 22SS.
DEŽNI PLAŠČ, moški, črn, s kapuco, prodam. — Iz prijaznosti pri »Modni atelje« Irena Kancler, Ulica J. maja št. VIII._
Bzamenjamgj
POCENI prodam ali zamenjam za protivrednost več letnikov Bogoljuba, Glasnikov Srca Jez in Cvetja. Mizeril, Karlovška 24.
Več velikih medeninastih elcktr. LESTENCEV. rabljenih, uporabnih za cerkve, ze lo ugodno prodam. Našlo" v npravi Slo-vonca pod št. 2214. I
PRODAM odnosno zamenjam za protivrednost 4 elektronski ra-dio-aparot Siemens 422 model 1943, za priključek na izmenični tok. Nnslov v npravi Slovenca št. 22IB.
Kinematografi
KINO UNION - »Vzorni soprog« - Heinz Rllh-mann. Leni Mnrcnbach. - Ob 15, 17 in 19. KINO MATICA - »Afera Roedern«. Ob 15, 17, 19. KINO SLOGA - »Velika nagrada«. Ob 15, 17, 19. KINO KODELJEVO - »Veleturisl« • Predstave ob 15, 17 in 19.	Tel. 21-91
ZAHVALA. Vsem, ki rte ob težki izgubi naše predobre žene in mamice
HORAK FANI
FOTO-APARAT Ala Leica optiko, 1 :2.9 -prodam. Hinko Privšek, Gradišče št. 7. 1
po dogovoru. Ponudbe s prilogo slike na upr. »Slov.« pod »Marljiva
Vsem tihim dobrotnikom, kateri so nas ob smrti naše mame gmotno podprli, sočustvovali z nami in molili zanjo
tisočera hvala! Hvaležna družina Slavec.
ZAHVALA. Za promnoge dokaze iskrenega sočutja in Sožalja ob smrti ljubljenega moža in skrbnega očeti, sina, brata .n svaka, gospoda
Jelčič Angela
pleskarskega in slikarskega mojstra kakor tudi za poklonjeno cvetje in vence -iskrena hvala. Posebno se pa zahvaljujemo g mol LuSickvju in dr. Jamšta. Uprav, klinike. ?.ro'—V. nosvečeno nego ler vsem pn ja-
talnjoča žena a hčerkam«.
hišna« — Prav tam dobi mesto KUHARICA ki kuha družini 20 članov. Ponudbe no upravo »Slov« pod »Vestna in zanesljivo
kuharica« št. 2281.__
UPOKOJENEC, pošten, zmožen nemškega jezika. dobi nočno službo v hotelu. Naslov v uprnvi »Slov.« pod št. 2302._
Sluibe I
j Ififelo g
MESTO želi 45 letni moški pri dobri kršč. kmetski družini, najraje no posestvu. Delal bi vsa dela v vsem svojem prostem ?»«" izven svoje službe zs hrano. Ponndbe na u-pravo »Slov.« pod »Želi!« delo« K. 8304.
SUKNJO - predvojno blago. novo. tenrno-rjavo, za srednjo postavo. ngodno prodam zaradi odpotovonja. -Ogled v Komenskega nI. 36 pri krojača. 1 BLAGO za moško ob leko ter kuhiniskt garnituro, ročno delo, prodom. Nnslov v npr.
Slov.« pod štev. 2253.
•P' kl
Nekaj SIP za okna zamenjam »li P»<xlu?; za gotovino. - Rudolf Zor«. Gledališka IX ZAMENJAM: dva lep« iomladanaka plaSčka. obnčke, nogavice ia čevlje, v« »a deklice - let. ženske hlačke ia batiala, moder-ee, molke «ove arajce, smoking — s« k"')® hrano «11 drugo protivrednost. — Povšetov«
33« (KodeljevoK
j KupSffloJjj
OtroSki VOZIČEK, globok, predvojen, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Zmerna cena« St.
2277.___
NAKUP in PRODAJO vsakovrstnih rabljenih predmetov. Trgovina »Ogled«. Mestni trg 3 BREZOV LES - vsako količino — kupimo. Podjetje »Indns«. VRTNICE kupim. N«-slov v npravi »Slov.«
pod St. 2167._
KANTE (ročke), pločevinast r., kupuje »Pe-tronafta«, A. Umelak. Ljubljana, Ciril-Meto-
dova 35 «■ _
SLIKE naffih »tareimi in mlajliti mojstrov ku-
Rim. Pridem «• dom. oslove postiti v «pr. »Slov.« pod »Slike« i«. 1317.
Moško OBLEKO, po-nošeno, čevlje H. 40 in 5 m blaga za pernice (inlet), predvojna roba, zamenjam ali -prodam. Borštnar, Ve-rovškov« 22-1.. Šiška.
1000 ky krmilne PESE zamenjam. Franc Mi-helič. »rastje 8. Lepo modro OBLEKO
12 letnega predvojno bl menjam Naslov v venca St.
fantka, ago, za-a moko. npravi Slo,
2234.
STEKLENICE v«eh vrst pletenke, šiviljske odpadke - pločevinaste sode, vsakovrsten papir, razne kovino — robne in nerabno ž«, lezo in tehnične predmete stalno kmmije ia dobro plača »Metalia«, Gosposvctska cesta 14, tel. 32-88, nasproti De-
lavakega doma._
Šiviljske i« krojaške ODREZKE kupim. — Gerkman Lndvik, Hrenov* 8, od S—12 in od 15-18. _ k
Modre SALONARJE (kača) St. 36Vi, zamenjam za modre iste in odprte (kock). Naslov v »pravi »Slov.«
pod St. 2239.__
PRALNI KOTEL ozir. kotel zo kuho pife za prošiče zamenjam za živež. Blciweisova 21-1.
SMREKOVO SEME vsoko množina napro. Hoj po zmerni ceni. Prijove pri državni npravi razlaščenih gozdov, Pnccinijeva ulica 9. I. nodstr_I
PRODAVTdobro ohranjen in zelo malo rabljen pogrer.tjiv šiv. strnj znamke »Gritz-ner« Pleničar, Miklo.
Sičcvo tO-lV._
ČRPALKO zo gnojnico (feknlije) prodom. — Tomšič, Studcnec_ 15. ŽAGANJE prodam. Naslov v npravi »Slrtv.«
pod SI. 2247._1
NOV SMOKING i«
najfinejšega predvoj-nogo blaga ngodno prodam Povšctova 33 n (Kodcljevo).	1
ČEVLJE, rjava, semiš, model št. 37, skoro nove, zomenjom za rjave ali sive semiš sa-lonarje št. 36. event tudi nsnjene. Vprošotl v salonu »Anico«, Zadružna ulica 18, Ko-
deljevo.____
ŠTEDILNIK litoželezen dober, nn štiri lonce in s pečnjnkom, zamenjam zn novo žensko kolo. Modrijan, Trž-
no 7._
7.a kmetsko PEČ že-lezna dvojno vratca z okvirjem - prvovrstno delo. zomenjam. Flo-rijonsko ulica 7. FILME 6X9 in majhne zn l.eico zamenjam ali prodom za gotovino. . Rttdolf Zore.
Gledališka 12.___I
Hladilni KOMPRESOR znamke »Zeiss Ikon« znmcnjnm ali prodam zn gotovino. - Rudolf Zore, Gledališka 12.
KRSTNO DARILO -primerno, kupim takoj. Ponudbe z opisom in navedbo cene n« upr. »Slov.« pod »Traj-no« St. 2287.
KUPIM ali zamenjam za protivrednost knjigo za šoferski izpit, Stolfn ali Struna. Ponudbo na upravo Slovenca pod: P/Dober plačnik St. 2191.
LEPOSLOVJE, Btoven sko in tuje ter ostale izvirne knjige in prevode kupuje - Janez Dolžan, knjigarna Stritarjeva ulica.
IIRAM, Modro ptico in druge knjige - samo dobro ohranjene, knpi knjigarna žužek, pa
sožo
I Poizvedbe j I B Posestva |
POROČNI PRSTAN -graviran na ime Fra-njo, sem zgubila 28. 3. Najditelja prosim, naj ga vrne proti dobri nagradi v lvpr. »Slov.«
Zapestno URO »Songi-rniK, damsko. s svetlim asnjenim Irakom, •em zrubila po poti od Kolodvorske . po Resljevi, Maaarvkovi -do St. Križ«. Ker je drag apomin, iraprošam pošteneg« najditelj«, naj Jo odda na aaslov v npravi -.Slovenca«, pod štev. »134.
DVE PARCELI prodam tndi posamezno. Ponndbe opravi »Slov«
fiod: »Krasna aončna
ega« St. 2354._p
STAVB. PARCELO kn-pim. Plačam deloma v živilih, deloma v de-nnirju ali po dogovoru. Naslov v upravi »Slove nca«i>odjll2170.
I Živali I
KONJA,
n
NAOČNIKE a »atnljo sem našel prod enim tednom na Poljanski cesti. - Pojasnil« daje vratar Ljudske tiskar, ae, Kopitarjeva ulica.
I Stanovanja!
oddalo B
Dvosobno STANOVANJE, lepo, prostorno - zamenjam. Kaluža, Gosposk« al. 5/B. č
STANOVANJE. brez-
E lačno, oddam obrtni-u, lesnem« manipu-lantn ali varčnemu delaven z dmžino. Služba stalna. Ponndbe na npr »SI « pod »Vljuden, poStea, zanesljiv« St. 2219.
Sobe I
IMejo I
Ugodno ODAM -nov domski kostim -nsnjeno damsko torbi-jamsko krilo, kos blaga za moško obleko «11 damski kostim in klavirske cUre. r-Kapinižk« 15,
Otroške ČEVLJE štev. 30 in 34. i nogavicami, zamenjam za živila -ev. protivrednost. Na slov v upravi »Slov.« pod št. 2278.
»ŽIVLJENJE svetnikov posomez.ne zvezke, ku pim. Ponudbe uprovi »Slovenca« pod: »Mo. horjeve knjige« štev
2209._
KUPIMO: Slovenska zemljo - Ramovš, Dialektična karta. Ljubljanski Zvon letnike 1884, 1911 in 1916, Me-lik Slovenija I/H, Et-nolog I/II, Dimi-tz Gc-schichte Krnins, Ple-teršnik Slovon.-nemški slovar, vse slovenske nemške pripovedne ... znanstvene knjige najnovejše dolie. - Ig. Kleinmnyr & Bomberg, Ljubljano.
SAMA GOSPA — ve« dan odsotna, iSče prazno sobo. Najraje ▼ predmestju. Noslov v uprovi »Slov.« pod »Snažna« St. 2111. SOBO, prazno, ali stičen prostor za shraniti pohištvo iščem za lakoj. — Ponudbe na Fototehniko, Dunajska cesta 15.
Prazno SOBO ifcčem namo za spravo nove spalnice. Plačam v živežu ali denarju, lahko je tudi izven mesta. - Ponudbo na upravo »Slov.« pod: Čimprej štev. 2165.	s
I .Kolesa 1
MOSK6 KOLO »Bian-ehi« (balonor) proda mehanik Ambrož, Du-
najsko cesto 71._
TrTcTKELJ do nosilnosti 200 kg ter ogrodje zn tricikelj prodom ali zamenjam za protivrednost. Peterca -
Podutiška 45._
Otroška KOLESA 5—8 let starega otroka ugodno naprodaj. Merkur, Puharjeva 6. KOLO damsko in moško, Inksus model, prestavami, ugodno nn-
{»rodaj. Merkur, Pu-inrjeva ulica 6.
starega
let, prodam. Liahar-tov« ttlica 24.	)
KOBILO aH KONJA do 10 let starega kupim; dam tndi protivrednost. - Draovlek, Ižanska eesU 180. KRAVO mlekarico, po tretjem teleta, dam. Studenec ii. 6, Dev. M. v Polja (a traj bloka).	j
PRAŠIČKE, 6 tednov stare, prodom sa pro-tivrednost. Naslov v upravi »Slov.« pod it. 2283.
|_Strofl_I
Dv« stabilna MOTOR. JA 5 ia 8 KS, pripravljena tudi n« pogon z drvmi ali ogljem - ngodno naprodaj. -
M c r kur,_P u h «r j eva 4.
BRUSILNI STROJ in kompresor, zelo ngodno naprodaj. Merkur,
Puharjeva 6._
SEJALNI STROJ • 7 vrstami prodam. Sre-kar Vinko, Tomačevo štev. 14._
I Razno I
BREZPLAČNO oddomo poljubno količino pre-mogovih ngaskov. Tovarna »Saturnu«« d. d.
Moste._
STARE PLETENINE trgam za RTejo. Ludvik Gerkman, Hreno-8. Zglnsiie se od 8 do 12 od od 15 do 18.
| Glasba I
UGLASEVALEC gl«so-virjev. Telefon 39-23 Jurasek, Zrinjskega cesta 741.
Odrezki živilskih in tobačnih nakaznic
za meseo nusreo, bo mestni prokitovolal urad od trgovcev, pokov tn trafikantov prevzemal tako, da pridejo na vrsto v torek 3. aprila, od 7 do 8 trafikanti t začotniuiuni A do Km, od 8 do 9 Ko do Pi, od 9 do 19 pa trafikanti Pi do Z. Nait« pridojo na vroto Isti dan od 10 do 11 peki, i začetnicami A do O, od 11 do 12 H do Pe, od 12 do 13 pn peki Pi do t. Dne 4. aprila o«! 7 do 8 pridejo na vrsto trgovci z začetnicami A do Bl. od
8	do 9 Bo do Oo, od 9 do 10 O! do Ja, od 10 do 11 Je do Ke, od 11 do 11 Kh do Kro, od 12 do 13 Kri do L<u tor v četrtek i. aprila, od 7 do 8 M do Me. od 8 do 9 Ml do N. od
9	do 10 O do PI. od 10 do 11 Po do Se, od 11 do 12 Si do Ti, od 12 do 13 pa trgovci To do Z. Dnevni obrok riža je v mesecu marcu veljal 100 gramov. Trafikanti, poki, trgovei prav tako tudi oni trgovot, ki so prodajali maslo za otroke in noseče žene na osnovna živilske naknznlce, morajo vso ractonlraue predmote obračunat! le na predpisanih tiskovinah. Trgovoi obračunajo za meeee msi reo zgoraj predpisane dni samo prvo oddajo moko, za drugo oddajo bode pa odrezko ži. vllskih nakaznte oddajali pozneje. Pastjo naj, da od prve oddaje oddajo vse odrezko, ker v bodoče mestni ppeskrbovalni urad na bo pozneje sprojomal nobenih odrozkov v«6, saj mu dvojno Štetje vzame preveč čaaa. Na pnsice za moko naj plSejo trgovci Število celih živilskih nakaznic la dnevnih odrezkov, preračunane nato na aknpno Število dnevnih odrezkov, opuste naj pa pisanje V kilogramih. V seznamu pa mora biti moka obračunana samo na odrezke. ao pa aa eole živilske nakaznice.
Po gostinskih obratih nabrane eiti Uik« živilskih nakaznic bo mostni preskTbovalnl urad provzemal v torek tn sredo, t. in 4. nprila od 8 do IS v I. nadstropju nekdanje Mnhrove hiše na Krekovem trgu St. 10. Tam bodo ti obrati dobili tndi nakazila za oddane odrezke tako, dn pridejo na vrsto v petek,
6.	aprila, gostinski obrati A do 0. v soboto
7.	aprila, fi do in D, 9. aprila E in F, 10. aprila O do T 11 aprila J do K, 12. april.i U 13 aprila M, 14. nprila N do P, 16. aprila R do S, 17. aprila T ia D »r 18. aprila V
Iz mrliške knjige
▼ LJubljani umrli od 23. marea do n. marca 1945: OproSnlk Josip. 48 l«t, zidarski pomočnik, Vldovdanska o. 9; Paulin Marija Fridorika, roj. Satori, 31 lot, soproga trgov, ca. Cesta v Rožno dolino 18; KeliSkar Marija Vera. 31 lot, tiradnicn Pokrajinsko uprave, Apihova ul. 18; Pernat Noža, 51 let, hči kočarja. Vidovdanaka e. 9; Vdovič Darinka Olga Nežika, 51 let, trgovka, Vidovi danska o. 9; Kovačič Franc. 70 lot, zasebnik, Aoihova ul. 21; Paglinruzzi Olga, 79 let, vdova vlS. bančnega inšpektorja, Vi<k>vdan-ska cesta; Novnk Karolina, rojena Jug, 75 lot, zasebnlea, Modvodova ul. 5-II; Lavri rt Mariia. rojena Modio. 78 let, posoHt-nica, LnngiiKova 12; Killei Albert. .19 let. proku-rist tvrdke Oorec. Nunska ul. »1: Jalen Marija, rojena Strassb<>rgor, zasebnlea, Cira. parmajiova ul. 4, 66 let: JeSe Ivan. 88 let, uradnik v pokoju, Japljeva ul. 2; Koomut Marija. 55 let, zasobr.ica, Vldovdanska c. 9; Jelčič Angolo, 41 lot, plcsknrokl in slikarski mojster, Galetova ul 11; Božič Viktor, 33 lett. Invalid, BrediSka ulica 3; Cofinovar Josiplna, rojena Kožar, 70 let, posostnlca ln gostilničar k a, Dolenjska cesta 3; BezgovSok Zora, vdova Hajnriliar, rojena Ohorsnel, 40 let, soproga ravnatelja Prvo hrvatske Stodioni-oo, Beethovnova 13; Bozgov&ek Hinko, 47 let, ravnatelj Prvo hrvnttsko Stodionioe, Beethov., nova 13; Novak Marjeta, 45 lot. delavka tobačne tovarne. Japljova ulica 3; Borig Antonija, rojena Tavčar, 87 let, zasebnioa, Modvodova nI. 10: Kolnr Alojzija, rojena JajiSii, 74 let, vdova nožarskega mojstra, Vidovdani ska 9; LamovSok Vera, 23 let, dijakinja. Do. lenjeka ccsta 28: Pajk Olga. 18 let. hčerka tov. delavoa, Vldovdanska e. t. —
Za vedno na« je zapustila v 54. leta starosti naša dobra hči, sestra itd., goapodttn*
Ana Meterc
Pogreb jt bil t Trbovljah 24. fsbrasrja 4 4. Sv. mala zadušnica «e Do brala da« 4. apn ob Vi 7 zjutraj v cerkvi ar. Peti« ▼ Ijvbljaai. Trbovlje. Ljubljen«, dae i. aprila «48. Amalija Meter«, asaii; Marta Leftar,
do 2.
aja Umrla mi >e predraga ieaa,
Nastja Tavčar ro|. Lubfmeva
Pokojnie« leži a« svojem dom« Breg MI.
Pogreb bo v ponedeljek 2. aprila eb ¥> aa M s Zal, kapela sv. Nikolaja, sa pokopališče k
ohranjena.
Parostoa bo v nedeljo I. april« ob V« aa
Sv. Križu, kjer bo začasno bo v node .
v cerkvi sv. Ciril« in Metoda. Ljubljana, dne 30. marca 1945. Dr. Ivan Tavčar.
t*
| Dokončala je Bogu vdano v 82. leta sta-r rosti, svojo življenjsko pot done« ob 14 |	najina ljuba mam« in teto, gospa
Roza Majcen roj. Prelesnik
Pogreb predrage pokojne bo v ponedeljek ob V« a« U z Zal, ka|>ela sv. Jožefa, k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 30. marea 1945.
Žalujoči: Roza, hčerka; dr, Martin, zdravatk,
Bin — in rodbine Habjan, Prelesnik.
t
K svojemu Stvarniku je odšla dane« po večno plnčilo, v 77. letu starosti, nuša mama, stara mama in prababica, gospa
Franja Češnovar
hišna posestnica Pogreb bo v torek 3. april« ob Vi 9 z Sal, kapela sv. Andreja, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 31. marca 1945. Janke, Stanko, Slavko, s. Ljudmila, Angela, otroci; Janez, Saško, Andrej, Marko, Danica, Metka, vnuki in vnukinje; Janezek, pra-vnuk — in ostali sorodniki.
I Obrt j Hh
I Kurivo
ID FrančiškansK« ti> Telefon «»-61
RJUHE, kapne, blazine m razno drugo perilo knpi H. Priyi«k. Gradišče 7j
J I j V najem g
.B 1 erida j
NJIVO — za saditev krompirja dam po dogovoru. Drovlje, Ko. voška ul. 5.
iA^^oJLl
ŠIVALNI STROJ, ženski, pogrez.ljiv, kupim. Plačam deloma tudi v blagu. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 2279.
Citajte knjige »Slovenčeve knjižnice«
Domsko KOLO kompl. z gumortii, ter moško kolo brez gum proda mehanik Ambrož, Dunajska ccsta 71._
Moško KOLO, rablje, no. prodam. Nnslov v u p rnvi »Slov.« št. 2172. Dekliško KOLO (cca. 6 do t4 let), prvovr-slno - zamenjam za domsko kolo z nizkimi kolesi znamke Miele . nli slifno. Ponudbe nn npr. »Slov.« pod »Miele—Velo*« št. 2280.
| Ženltbe I
27-letni MLADENIČ -srednje velik, želi v svrho f.enitve znanja z dekletom »li vdovo dr, 25 let, ki ima lasten dom. Ponndbe na npr. »Slov.« pod »Po-piladno srečanje« 2289,
Pozor stavbeniki io
hišni posestniki!
Dobavljam, polagam in atružim stare parkete
IOSIP BRLEČ
Ljubljana, Kolodvorska ul. 28. , Tel. 37-68.
I Pohištvo 1
OMARO, trodclno in kuhinjsko, prodam. -1'redovičeva 12JI., bal-
kon._
Orehova SPALNICA žimnicami * naprodaj. Naslov v upravi Slovenca pod št. 2192. 8
E
patentne posteUn«
mreže, otomane, mo derne kaufie ln fotelje nudi solidno ia pc nizki oeni
RUDOLF RADOVAN
tapetnlk LJUBLJANA trg «t>V18
Dotnpel je v 79. letu stairosti moj ljubljeni oč«, brat in stric, gospod
Avguštin Franc
fin. nadpaznik v pok. Pogreb bo v ponedeljek 2. sprli« eb * ae M z Zal, kapel« sv. Marije, k Sv. KriSa. Ljubljana, dne 31. marca 1945. Žalujoča hčerk« Frid« in ostalo »oreAtv.
+ Zapustil nos jo v 63. letu stororti aai pro, dobri očka, brat in stne
KLAVS ALOJZIJ, posestn«
Pogreb je bil n« veliki četrtek, dm Ji. man* 1945 iz hiše žalosti. Gorenja vas, »a pokop* liščc r Hrovačo. — Blagega pokojnika bom*
ohranil: v trajnem spominu. Gorenja vas pri Ribnici, dne 29. marea »•. Žalujoče rodbine Klavs, Vanlč, Jeriha, Klope« in ostalo sorodstvo.
t Dne 17. mnrca 1945 je umrl v Gorici krt
žrtev zahrbtnega napada, T 32. letu starosti, v slnžbi svojega naroda, ki mu je nesebično posvetil vse moči svojega mlodefj« življenja, nnš ljubljeni sin, brat, nečak m bratranec, gospod
dr. .lože Kogej
odvetniški pripravnik Pokopan je v Gorici. - Mnš« znduinie« se b« darovala v frančišk. cerkvi 14. aprila ob 7 zr Idrija, Ljubljana, Brezovica, dne 29 m aro« 194. Žalujoča mati la ostalo sorodstvo.