Prilaga Movin. / Ailjh LIJT o o o XXVI. 8. aprila 1930. Tisk Prekmurske Tiskarne. Za tiskarno odgovoren HAHN IZIDOR v M. Soboti MARIJIN LIST NEVTEPENO POPRIJETA DEVICA MARIJA. - Pobožen mesečen list. Vrejuje ga z dovoljenjom cerkvene oblasti: Klekl Ježef, vp. pleb. t črensovcih, Slovenska Krajina. Izhaja vsaki mesec 8. na spomin petdesetletnice razgiašenja verske iatin« od Marijinoga nevtepenoga poprijetja leta 1904. dec. 8., gda je te list, kak prvi pobožen slovenski list Slovencom Slovenske Krajine do rok dani. Cena na leto: doma na skupni naslov 10 Din., na posameznoga 15 Din., v vse države Europe 25 Din., v Ameriko i v Canado z Novinami i kalendarom „Srca Jezušovoga" vred štiri dolare. Za to naročnino objavi M. List tudi »se dopise i izvrši vse naročitve Amerikancov i Kanadancov brezplačno. Naročniki s® deležni sada več jezerih sv. meš i dobijo k listi vsi brezplačno ka-lendar Srca Jezušovoga i knižico „Priprava za srečno smrt«. M. List z kalendarom Srca Ježušovoga je priloga Novin. Naročniki, ki majo doma na sklipni naslov M. List, to je ki plačajo samo 10 Din. naročnine za njega, plačajo 2 Din. poštnine, kda dobijo do rok kalendarSrca Jezušovoga. V vrednlitvl M. Lista vv Črensovcih se dobijo kflpiti: 1. Živlenje sv. Martina •ftšpeka za 1 Dla 75 par; 2. Živlenje sv. Jezušekove Trezik» po 5 Din; 3. Molitvena knjiga »Hodi k oltarskomi Sfestvi" v celo platno vezana z rdečov obrezov 12 Din, z zlatev obreaBv 20 Din; 4. skrivnosti sv. rožnaga venca po 2 Din 50 par 15 falatov i 5. knižica: „Priprava za srečno smrt" 2-50 Din. Dari. i. Na Dom sv. Frančiška v Črensovcih so dariivali v din. sledeči: Horvat Jožef, driižban z V. Polane nabrao na gostiivanji pri Tompa Marki v V. Polani 35, Horvat Štefan, Orša Jožek, Cilika i Micika Lipa 50, Horvat Jožef i MatjaŠec Marija Lipa 50, ^Žerdin Albin nabrao na gostovanji pri Horvat Jožefi v Trnji 27, pri Špolar Martini v Črensovcih 34, pri Vinčec Jožefi v Trnji na gostiivanji nabrano 64, pri Sobočan Jožefi pa 34, Tompa Jožef z Črensovec nabrao na gostiivanji pri Hodnik Ivani v Črensovcih 21, Kolarič Adolf nabrao na gostuvanji pri Horvat Sabo Ignaci na G. Bistrici 64, godba z Žižkov 100, Horvat Ignac i Domaj Laci nabrala na gostiivanji pri Doma Jožefi v Trnji 36, Levašič Katica Čentiba 10, Žižek Štefan črensovci 30, Kramar Ivan Trnje 20, Žerdin Jožef i žena D. Lendava eden črep=650, Kočar Janoš Lukačavci 20, Kreslin Aga G. Bistrica 20, Vuk Jožef Žižki 10, Šebjan Jožef Ižekovci 100, Mesarič Ana Iže-kovci 10, Zjžek Kata i Plej Kata nabrali na črensovskom senji 85, N. Trnje 10, Magdič Orša nabrala na gostiivanji pri Kustec Štefani na G. Bistrici 35, Sobočan Jožef nabrao v Nedelici 200, on i Gjoroš Štefan nabrala 90 kg. kukorice i 102 kg. prosa=288, Koštric Marija Žižki 10, Hreb-rica Ana Sr. Bistrica 10, Horvat Kata Trnje 10, Rajbar Mikloš Nemčavci 20, N. Črensovci 100, pok. Kavaš Anton Odranci 25, Družina g. Hartnera M. Sobota 5000, Bojšič Jurij Črensovci ceno bonov=22, Zadravec Števan Trnje v zahvalo, ka njemi je betežna stvar ozdravela 5, Stanko Ivan i Cigan Matjaš nabrala v Žižkih 372.50, Meglič Anton, Nanteuil, Francija 12, N. Sr. Bistrica 10, Dr. Strasser Armin odvetnik D. Lendava 1120, farniki od Grada 134, Vrečič Jurij Vidonci 100, Sep Janoš D. Lendava 20, N. Lipovci 10, N. Beltinci 20, Benko Ana Turnišče 10, N. Renkovci 5, Gjorkoš Štefan nabrao v Nedelici 232.50, FtiČar Ana Hotiža 10, Kolmanko Martin Hotiza 5, Ftičar Števan Hotiza 4, Ferenčak Jožef nabrao v Gomilici 331.25, Možina Franc, obč. tajnik D. Slaveči 10, Sep Jožef M. Polana 10, N. Sr. Bistrica 10, pokojni Magdič Jožef M. Polana 50, Prša Treze pok. rod Žižki 50, Lovenjak Matjaš Bakovci 10, Titan Matjaš Bakovci 1000, Cigiit Štefan Bakovci 5, Koštric Jožef nabrao v Žižkih 235 50, N. Beltinci 30, Kremes Kata Beltinci 4, Cigan Marija Beltinci 10, Vučko Ana D. B strica lu, Žalig Štefan Trnje 100, Copot Jula Odranci 10, Levašič Kata Čentiba 20, Farkaš Franc Hotiza 40, Tkalec Ana nabrala v Trnji olje=27 50 — Srce Jezusovo naj vse darovnike obilno blagoslovi na tom sveti i njim plača dare na driigom! — ODBOR. II. V tretjeredniškoj skupščini Srca Jezušovoga v Črensovcih so tretjeredniki poklonili sledeče dare v din. leta 1929.: Ostalo leta 1928. 155.20, Tompa Kata Črensovci na hoštije 3, Horvat Marija 1, intereš od vloženih penez 8.56, Škafar Ana Črensovci 15, Šomen Marija Trnje na hoštije 5, Žižki na hoštije 5, D. Bistrica 35, G. Bistrica 27.50, Farkaš Ana Žižki 10, Koštric Ana D. Bistrica 10, Mlinarič Ana Sr. Bistrica 3, Kelenc Kata D. Bistrica na hoštije 10, Šuster^ Ana Bednja 2.50, Štimec Jožef G. Bistrica 10, Tretjerednice z Trnja 13, Šomen Verona Brezovica 5, N. Gan-čani na mis!jone 5, Tretjerednice z Hotize 27.50, Ritlop Kata na misijone 2.50, Ftičar Ana na misijone 2, Gerič Bara Turnišče na kruh siromakov 5, Mesarič Kata Sr. Bistrica na kruh siromakov 50, tretjired z D. Bistrice 160, GrUškovnjak Marija D. Bistrica na hoštije 10, tretjerednice z Gomilic 100, tretjerednice Trnje 88.50, tretjeredniki Trnje 22, tretjired z G. Bistrice 186, Smolkovič Marija D. Bistrica 10, tretjeredniki z Žižkov 80, N. Gomi-lica za misijone 50, tretjerednice z Tornišča 10, z Renkovec 15, z Brezovice 15, tretjeredniki z Gomilic 15, tretjerednice z Črensovec 132, tretjerednice z Renkovec 46, z Trnja J5, z Tornišča 55, z Nedelice 34, z D. Lendave 32, z Žižkov 386 50, z Črensovec 70, tretjeredniki z Črensovec 49, Kreslin Marija Sr. Bistrica 20, tretjired z Sr.. Bistrice 117, tretjerednice z Hotize 34, črensovske 20, intereš od vloženih penez 21.08. Skupno prišlo 2234 Din. 84 par. Potroši v dinaraj: 3 Glasniki Srca Jezušovoga 45, trije Odmevi i Zamorčki 45, knjige družbe sv. Mohora 20, rem za dokument samostojne skupščine 60, poštnina od mohorskih knig 3, 71 Cvetja 1065, večne meše Marije Pomočnice za vse tretjerednike i tretjerednice skupščine 120, na hoštije 400, kljtič od omara 2.50, Občinskoj siroti Utroša Liciji na Sr. Bistrici 35, dva Bogoljuba 36, pet Kat. Misijonov 60, občinskoj siroti Sa-botin Mariji Črensovci 35, občinskoj siroti Kelenc Veroni na G. Bistrici 35, na afrikanske misijone 100, Sv. Oči dar za njihovo zlato mešo 100 Din, Stroški skupno znašajo 2261.50 Din. Čistoga ostalo na leto 1930. Din. 73.34. — Vodstvo tretjeredniške skupščine Srca Jezušovoga v Črensovcih. III. Na podporo M. Lista so dariivali šče kak dar sv. Oči za zlato mešo ob 25 letnici m. Lista: Švab Franjo Zagreb 5, tretjedniška skupščina Srca Jezušovoga z Črensovec 100 Din. — Uprava M. Lista. Na zvon v kapelo Rožnovenske Marije v Beltincih so z HamiU tona v Canadi v dolaraj darOvali sledeči: Schvarc Jožef Beltinci 5, Šaruga Franc Beltinci 5, Koutnjek Janoš Velka Polana 0 50, Gelt Štefan Mala Polana 1, Gelt Franc Nedelica 0 50, Žalig Janoš Velika Polana 0 50,. Vučko Martin Gančani 0 50, Horvat Ivan Lipa 0 50, Hozjan Marko Čren~ sovci 0 50, Tkalec Ignac G. Bistrica 1, Vučko Majk S. Bistrica 1, Vučko Štefan S. Bistrica 1, Kolarič Ivan G Bistrica, Vinčec Štefan G. Bistrica 1, Koštrica Štefan Črensovci 1, Vinčec Jožef Trnje 1, Kolenko Kalman Čren-sovci 0 50, Hebar Matjaš D. Bistrica 0 50, Tonaj Anton D. Bistrica 0 50, Tonaj Jožef Žiški 1, Krampač Štefan G. Bistrica 0-50, Krampač Janoš Hotiza 0 50, Žerdin Matija Hotiza 0 50, Vučko Ivan S. Bistrica 0 50, Gelt Ivan Nedelica 0 50, Radoha Ignac Odranci 1, Berden Jožef F/lovci 0 50, Zakošek Rudolf Ljubljana 0 50, Kejli Franc Szegsz&rd (Magjarska) 1, Hozjan Jožef Hotiza 0 50, Balažič Štefan Beltinci 2, nabirateo darov. V Marijinotn imeni se vsem darovnikom lepo zahvalfijem, Šeruga Jožef, oskrbnik kapele, Beltinci. Tečaji duhovnih vaj za drugo četrtletje 1930. Za duhovnike: od 23. VI. do 27. VI, od 30. VI. do 4. VII. Za moške: od 7. do 11. VI. Za mladence: od 3. do 7. V., od 17. do 21! V., od 28. V. do 1. VI. Vsakši tečaj se začne večer i konča zajtra drligoga zgoraj imenuva-noga dneva. Vdeleženci naj bodo v »Domi" dov 6. vore večer prvoga dneva. Za vdeležbo naj se pravočasno priglasijo. Či što izmed priglašenih ne bi mogeo priti, se more pravočasno odpovedati, da napravi mesto drugomi. Oskrbnina znaša za ves čas 120 Din. - Pišite na naslov: Vodstvo „DOMA DUHOVNIH VAJ", Ljubljana, Zrinjskega cesta 9. Pošta. Vsem se toplo zahvalim, ki so mi za god pokazali kakšekoli malo znamenje ltibezni. Najbole se zahvalim za molitve i sveto prečiščavanje, štero so dobre diiše pri toj priliki za mene dariivale. — Vrednik. Prošnja. Denešnjo številko M. Lista dajte tistim družinam v roke, ki ga ne-majo naročenoga. Naj si ga prečtejo i za tem vam ga vrnejo i se odločijo, da postanejo njegovi naročniki. — Vredništvo. VSEBINA Mamika, če bi jaz ovčica bio.. Stran 1 Marijinoga obiskavanja „ 9 Zadnja spoved ga je rešila. „ 2 od »Doma sv, Frančiška" , 10 Preganjanje krščenikov v Rusiji. „ 5 Krščeniki, Judašje nikdar ne Molitev k sv. Tereziji Deteta Jezuša za Rusijo. „ 9 bodimo. „ 13 Življenjepis Chambon Marije Misijonski glasi. „ 14 Marte, laične sestre reda Cerkveni glasi „ 15 s !S> iS> <$> S iS> iS? $ iS? <$> iS? <$> 1<$! Mamika, če bi jaz križno drevo bio... Če bi jaz križovec, križno drevo bio, bi šteo te dorasti, kda je tvoj Jezuš bio treseti i tri leta star. Te za viizetn bi rad bio stesani, ka bi njegovo sveto telo na meni počivalo Veliki petek. Široko steblo bi šteo meti, ka bi trpečega Jezuša telo popolnoma zakrio. Visiko bi šteo zrasti. ka bi Jezuš daleč vido po čelom sveti i bi opazo vse duše nazaj do Adama i naprej do zadnjega človeka na konci sveta i ka bi te vse, kak je pravo i želo, vse, vse k sebi potegno. Križno drevo bi šteo biti, ka bi se napojilo moje steblo ž njegovov presvetov krvjov; ka ka bi se odičilo mo je telo po njegovom božanstvi; ka bi z mene ladao svoje neskončno veliko kralestvo bože i v nje spravo i oblaženio vse dušice. Jezusovo križno drevo ščem biti, mamika! Naj počiva na mojem teli, na mojoj dUši, na mojem poštenji, na mojoj vrednosti tvoj križani Jezuš i naj zveliča diiše z mene. Križ Jezušov, njegovo počivališče, njegov prestol, njegova tolažba, njegov oltar, njegova smrtna postela ščem biti, naj dosta, milijone i sto-milijone reši tudi po meni, po mojoj m&loj lubezn«, štera zna trpeti ž njim, za njega, za njegove duše. Mamika, križ Jezušov ščem biti, naj si ti poleg mene, naj me ti obirnleš, naj ti jočeš z menov, naj ti moliš pri meni, naj mi ti sprejmeš dušo, kda pride ločitev i naj me ti zakopaš v grob, ka bo odičeni, kak je bio tvojega Jezuša. ® Teško je trpltnje, teško je noč no den, od mladosti do starosti nositi križ, ali najvekša dika za človeka je i najvekši hasek za njegovo dušo je, če to včini z lUbezni do tvojega Jezuša i do tebe, če je zaistino k^k križno drevo Velikoga petka, na šterom je tvoj Jezuš rešo svet. Daj mi, Žalostna Mati boža, moč, da bom pravo križno drevo tvojoga Jezuša z svojim trplerijon 1 V križno drevo sem spremeno Svojo dušo, svojo telo ... Jezuš ž njima svet rešava, • Njem' odpira nebe vrata . . Mamika stoji ob strani, Z celim srcom me tolaži. Zadnja spoved ga je rešila, (Pripovest) V sobočkom gradi je velki podrk Grofica išče svojo srniko, štera je jela ž njene roke i jo sprevajala v vsaki kraj, kama se je podala, pa ne more je najti. Zadnji veliki, snežni viher je sirotiko nekam splašo, stva$ ca je preskočila plot na ogradi za zverino i je nekam zavdarila, he znati kama. Sledovje šo se samo tarti poznali kde je prek plota skočila, ar vil her sem ne nanošo snega, potem so se pa zgubil?. Naj srniko najdejo, je grofica vkiippozvala svojega nadlogara i vse logare pa ešče pandure je oprosila, naj njej pomagajo poiskati Itibleno stvarico. Ti so si pa te šče najeli priganjače i začelo se je iskanje od Sobote do Krajne, kak daleč je pač segalo grofovsko imanje. Ves te kraj je te šče bio sama šuma, v šte-roj so prebivali medvedje i vucje. Vekše pole je bilo poleg Sobote i potem na berošiji gračkoga grofa od Skakovec na jug; zato se je nazvala berošija: Polanci. Vse ovoje biozvekšega log; samo na toga kraji je bila hiša grofovskoga gospočinara. Zato se je ta zvala i sledkar cela ves Krajna, ar je bila na kraji šume. Po toj celoj večkrat nepredrnoj šumi ide skrblivo iskanje naprej za zgiibljenov groficinov srnikov. Divjačina preplašeno beži pred iskači, ki veselo prepevajo i prejuvčejo celo obsežno šumsko pokrajino. A srnike ne. Skoči toti včasi štera gor, a ta prava neje, vse so divje, ki se bojijo človeka. Nešterni iskači so že prišli do Siičovoga, kde je v tistom časi bila grofovska logarija. Tu pozvedavlejo od logara, če bi mogoče k^njemi zavdarila srnika. Te od velike žalosti komaj more reči povedati. Žena njemi je na skradnjem, že včeraj je poslao po duhovnika na Tišino, da bi jo spovedali i na zadnjo pot pripravili, pa ešče dozdaj jih nega če ravno je že bliizi deveta viira. Ne vem ka se je zgodilo? Jeli so ne mogli priti gospod, ali so šli pa v toj strašnoj noči so zablodili i so ji vucje ali medvedje napadnili i teško ranili ? Mogoče celo vmorili I ? Žena mi že komaj guči. Ne vem, če de šče dve viiri živela. Predvčeraj je z štal doli spadnola tak nesrečno, da kak je doktor povedao, ne nikše pomoči za njo." Na logarovo tožbo ideta dva priganjača proti Tišini, da zvedita, ka je za zroka, da nega duhovnika k mirajočoj logarici. DrUgi se pa podajo proti Krajni i gedirovskoj harmiei, mogoče je srnika tušem zavdarila. Vsi so meli dogučano, ka če šteri pride na kakši sled, more zatrobiti na ro-geo, šteroga je vsaka skiipina mela z sebom. Od kučnice se naednok za-čuje trombentanje. Paščijo se vsi za glasom i pridejo k mlaki krvi, poleg Stere je raztrošeno kosminje groficine srnike. Maši z srnikinoga šinjeka i zvonček je tudi tam ležao. Vse se je prestrašilo i vgonjavalo, ka je moglo bujti nedužno stvarico ?! * * * V bridkih skuzaj plavajo oči spokorjenoga Osmojena v poternskoj golibi, kda je kaplani Ivani odkrio svojo dvajsetiletno hudobijo. Kda je ovado, ka bi on meo vzeti njihovo mater za ženo, štero je z čistim srcom Ifibo i zavolo štere, ar je ne dobo, vmoro nedužnoga plebanoša pri Be-deniki, je gospodi Ivani teško postaj alo pri srci; rosa njim začela čelo polevati.E Če prav so od toga že Čiili v domačoj vesi, vendar z vust Smolena čuti to, jih tak genolo, da njim je srce pa premočno začelo biti. Stopili so : dali odvezo. Zdaj vlomili na dvoje. Zvonar je prišo notri i je zvonio. Z neskončnim dušnim mirom i esrečnim srčnjm čutenjom so g. Ivan spregovorili večno lepe i duše nsrečiijoče reči Materecerkve: „Ovo Agnjec boži, ki odjemleš grehe sveta, fiospod nesam vreden, da stopiš pod mojo streho, nego pravi samo reč i ozdravljena bo moja duša." Gda se tretjikrat ponovi ta ponižna stotnikova orošnja do Jezuša i spokorjeni ropar odpre svoja vtista i sprejme Jezušo-vo presveto telo, ki nešče smrti grešnika, nego naj se te spokori i žive njegova duša ... v tom hipi se začuje veliki krik okoli golibe . . . Gro-ficini logarje i priganjačje idejo z panduri proti golibi, da zasledujejo krvne kapb, štere je streljena srnika točila, kda jo je neseo Osmojen domo. pod oknom se zabliščijo puške na ramaj pandurov. Smolen opazi to. Za-bledi. Pri spovedi je čUo, da more zadostiti božoj pravici i se pokoriti do svoje smrti; če bi pa prišo oblasti v roke, nikaj ;ne sme zajajiti, nego sprejeti kaštigo za pokoro. Pripraven je na to. A rešiti se šče. Skoči zato hitro v predklet, z predkleta pa na prosto i se spusti v divji beg proti gospočinari Črnjaviči na Krajni. * Zmantrani logarje i priganjačje neso mogli tak hitro naprej kak Smolen; strelati pa tudi neso mogli, ar je bežao zmerom na robi loga med drevjom; strelah bi zaman. Daljana med njimi je bila vsikdar vekša. Na-ednok se njim samo skrije. Premine njim z pred oči. Gospod Ivan gledajo za njim, Jezuša na srce stisnejo i ga vroče, kak vroče se moli pri vmi-rajočem, prosijo, naj ga reši smrtnoga greha, naj to dušo, štero je dvajseti let iskao, ne pusti več z rok; z temi gorečimi prošnjami se podajo na pot proti Sučovomi, da spovejo i na pot večnosti pripravijo logarico, če jo najdejo šče pri življenji. Zdaj, ka je bio den i ka so iskačje srnike napravili ter, pa zato ka jih je gnala gorečnost za rešenje duš, so pot napravili hitro i so bili ob desetih že pri logarovih. T „Sem znala, ka me dober Jezuš ne zapusti i pride k meni prle, kak se rešim sveta" — je bila prva tolažbe puna reč pobožne logarice proti gospodi kaplani Ivani. Tiho je to povedala, da na glas že ne mogla gu-čati, a dober duhovnik so li zaslišali, ar so se taki k njej nagnoli, kak so prišli, da bi vidili, če neso zamudili. Oh kak so jih te reči logaricine potolažile. Ne samo, ka žive, nego z vUpanjom čaka Jezuša. Spovejo i prečistijo jo. Pred prečiščavanjom njej v tolažbo povejo, da samo pol hoštije dobi toti, ali tem vekšega Jezuša, tem več njegovoga blagoslova za srečno smrt i tem vekšo plačo za večnost, ar je pol hoštije dobila duša, ki že dvajseti let neje lubila Boga i se je zdaj spokorila. „ Večna hvala, dober Jezuš, da si reši tisto dušo" zdehne logarica i puna diihovnoga veselja sprime sveto popotnico. * * * Ob poldvanajseti se oglasijo vsi zvonovje v tišnskoj Marijinoj cerkvi. Gospod kaplan Ivan so srečno prišli domo, rešili so dve duši i do zdaj meli zahvalno sveto mešo. Vsi bližanji farniki, ki so med tem časom že zvedeli od gospoda Majkeša, ka nega ne kaplana pa ne zvonara k loga» rici, so bili v velkih skrbej i žalosti. Z med tistih, ki so iskali groficin0 srniko, sta najmre dva prišla na Tišino i gospodi Majkeši povedala, ka njima je logar naročo. Kak blisk se je raznesla zato novica, da sta oba najdeniva i da zahvalna sveta meša bo zdaj včasi kak sta prišla. Farov. ska kuharica, sestra gospoda Majkeša, dobra Kata i dekla Bara z hlapcom Lujzom kak i zvonarovi so raznesli kak daleč so li mogli veselo vest, da so se g. kaplan povrnoli z zvonarom, rešili dve duši i ka zdaj ob pol. dvanajseti bo zahvalna sveta meša. Zato se je cerkev do polovice napu. nila z pobožnimi i zahvalnimi farniki, ki so z skuznatinmi očmi hvalili Boga, ka njim je rešo nevarnosti dobroga duhovnoga pastira, pomočnika staroga gospoda Majkeša. Stari gospod Majkeš so bili tak genjeni, da so na ves glas jokali pri meši i večkrat se zglednoli na tabernakl z globoko zahvalnim pogledom, ka njim je njegov Prebivalec rešo desno roko, gospoda kaplana Ivana. * * * Na Krajni pri Černjavičovih je grofovska šuma segala ščista do hiše. Ze notri v logi je bila oslica slame. Na sred oslice odzgoraj je bila luknja, štero neje opazo stari Černjavič. V luknjo se je hodo skrivat Os-mojen, kda je bila nevarnost i je hodo v tom kraji. Zato se je paščo proti toj oslici, da bi plezo na njo, da ga ne najdejo priganjačjg. Vidi jo, pašči se proti njej, veseli se že v svojem srci, da de mogo kak puš-j čavnik z ostrov pokorov dolzaslužiti velike kaštige za svoje že odpuščene - grehe j že ga pozdravlja luknja na vrhi oslice, skrito a dozdaj vsikdar var- j no skrivališče . . . kda se naednok začUje glas: ,.stoj 1" Pandurov glas je bio, ki se je ločo od šerega i ne šo kre Kučnice gor, nego prek nje je skočo i si vzeo pot do Mokuša gederovskoga. Tam kde je zidana har- j mica, je opazo, kama beži Smolen. Napoto seje za [njim i ga je zadobi-šao pri oslici, kda je šteo na njo spleziti. „Stoj!" se zdere ešče ednokl Smolen ne postoji, pUsti se v bojk . . . Pandur štrli i ga zadene v srce* ] ,Jezuš" zkriči spokorjenik i mrtev spadne na zmržnjeno zemljo. Približajo se med tem tudi ovi priganjačje i logarje k Černjavičovim. Osmojena spoznajo samo pandurje, ki so meli njegov opis. Černjavičovim se naloži, ^ naj ga spravijo v kamro i naj na Tišino dajo glas. ka je najden i streljen Osmojen i naj se opita tam, ka se naj žnjim napravi, jeli se zakopa na, pokopališče aii ne. Smrt je naznanjena tudi sveckoj oblasti, štera je po- | kop dovolila, ar je smrt bila posvedoČena. * * * Z veselim srcom so šli od zahvalne bože službe domo tišinski farniki. V srci vseh je gorela lubezen, tista osrečujoča lubezen, štero more vužgati samo tisti, ki je nebo zapusto i prišo na zenito, da bi človeka včino večno srečnoga. Gospod plebanoš Majkeš so bili nadvse srečni, da bodeta z g. kaplanom Ivanom dale delala v goricaj Gospodovih i so komaj čakali da po zahvalnih molitvaj pridejo k obedi, pri šterom njim vse dopovejo, kak se njim je kaj na poti godilo, kakših nevarnosti jih je rešo dober jezuš. A prle, kak bi se včakali gospoda Ivana z cerkvi domo, prideta dva človeka i naznanita smrt. Črnjavič z Krajne je prineso glas, da so pandurje strelili ropara Osmojena, hlapec logarov je pa naznano smrt pobožne logarice na SUčovom. „Logarico pokopamo vUtro, prideva oba,"- oravijo Iogarovomi hlapci, „Osmojena pa ne moremo pokopati, zato ka je javen grešnik i nese je spokoro" naznanijo Črnjaviči g. Majkeš. Komaj so to povedali, že stopijo g. kaplan z cerkvi i se popaščijo v sobo g. pleba-noši. „Osmojen je mrtev" pravijo njim g. Majkeš, „ne pokopamo ga, ne se je spokoro." »Jaz bom ga šo pokapat," pristavijo kaplan. Plebanoš ga začudeno pitajo kakda!? Ve je pa očiten grešnik!? — „Očiten spokor-nik." Jaz sem ga dnes spovedao i prečisto." Potempa dopovejo celo vče-rašnjo zgodbo, štera njim je dala dve duši za Jezuša. Od Črnjaviča so zvedli zdaj, kak je prišo pokornik v roke pandurom i so z globočine srca dali hvalo dobromi Jezuši, ka je posliihno njihovo molitev i dao spokor-jenomi ropari stanovitnost, ka ne strelao nazaj, nego z Jezušovim sladkim imenom na vustaj pusto v njegove naroče svojo rešeno dušo. „Črnjavič" se obrnejo zdaj g. Ivan do toga, ki je glas prineso, da je smolen mrtev i na šteroga funduši je streljeni te pokornik — „Črnjavič napravite mi to veselje, pa posadite tam eden oreh, kde je stala oslica, v štero se je ho-do skrivat Smolen i kde je bio streljen." „Posadim ga g. kaplan," se glasi njegov odgovor. Posado ga i je zraslo z maloga oreheka velikansko dvosteblato drevo, štero je več keblov orehov rodilo do lanskoga leta Kleklnovim na Krajni, ki majo po babici Črnjavičov grunt. Predlanska toča ga tak spokvarila, da se je velike starosti oreh lani posUšo. * * * Gda sem še mali bio, so mi stari tišinski farniki pripovedavali, da na njihovom brUtifi sveto telo počiva. Tam, kde je tista visika kapelica na starom pokopališči, je sveto telo zakopano. Tak je pripovedavao i pripovedava oča sini, dedek vniiki, mati hčeri, babica vnukinji. Tak je bilo negda. Što bi mogo biti tam zakopani ? Trije grobi so vktip. Na srednjem stoji kapelica. Pod njov počivajo gospod kaplan Ivan. Kre dva kraja tela dveh duš, ki sta rešenivi eden den : Smolen spokorjeni ropar i logarica z Stičovoga. Po smrti Smolena i logarice so včasi vlegli tudi g. kaplan Ivan; dobili so plučnico i da so bili slaboga srca, neso je mogli prenesti: zaspali so za večno življenje. Na smrtnoj posteli so si zvolili, naj jih zako-pajo med Smolena i logarico, med duše, šterivi njim je dao dober Pastir po tistoj strašnoj noči. Dober gospod Majkeš so dali iz zahvalnosti do svojega predragoga, gorečoga kaplana zozidati tisto kapelico na starom tišinskom pokopališči, naj vsaka daša vidi, da dober dahovnik ma edno roko vtegnjeno za pobožno dušo, naj to šče bole spopolni, to druge pa za grešnike, da te reši i kak spokornike k Jezuši pripela. Na desnici gospoda kaplana počiva pobožna logarica, na levici pa spokorjeni Smolen Konec. Preganjanje krščenikov v Rusiji. Rusov je okoli 150 miljonov, to je skoro 13 krat teliko kak prebival-cov naše države. Od teh je največ pravoslavne vere (kak Srbi); do sedem miljonov je tadi katoličanov i več raznih ver v menšem broji. — Skoro vsi so poljedelci i se s tem tudi preživlajo, ar fabrike ešče neso tak razvite kak n. pr. v Nemčiji. Ruski kmetje so jako verni i so radi hodili v cerkev. Zatogavolo so Rusiji nekda pravili „sveta Rusija". Po bojni se pa ta »sveta Rusija" spre- minja v »peklensko Rusijo". Vladajo jo najmre bolševiki, ki ščejo vero kakšašteč je te že, pravoslavna ali katoličanska, vničiti, tak da za nikelj^ let v Rusiji ne bi bilo nikše vere i potom tiidi duhovnikov ne. Lehko jS mislimo, kak žalostno živlenje bi bilo. Boljševiki pravijo, da nišče nena pravice do kakšega imanja, zato ščejo vsem vse vkraj vzeti i vsakšemj teliko dati, kak si što zasluži. Pravijo pa, da to prle ne mogoče dosegnotj dokeč ne bodo vse vere vničene, vse cerkve zaprete i vsi duhovniki pregnani! Poglejmo si zdaj, na kakši način boljševiki odpravljajo vero. Deco v šoli ne sme včiti nieden duhovnik. Vučiteli so vsi brezverci. Deci pravijo da Boga nega, zato jim je prepovedano moliti. V cerkev ne smejo hoditi' Če pa zvedijo, da šteri moli doma z materjov ali da je z njov v cerkev hodo, ga v šoli tak dugo mantrajo i njemi dokazujejo, da nega Boga i da ne sme moliti, da dete na zadnje več ne verj« materi i jo ne boga, nego raj brezverskoga vučitela posliiša. V šoli vučitelje deco spitavlejo, če sta-^ riši molijo Boga, če hodijo v cerkev itd. Deca pa, ki ne vejo, zakaj to pitajo, povejo po pravici i tak bojlševiki zvedijo za vse vernike i si jih zapišejo, pa kaštigajo. Boljševiki mladino na vse načine kvarijo. Kak delajo v šoli, smo odzgoraj šteli. Kda pa mladina šolo konča, jo zavalajo v najvekše pregrehe. Ne da bi oblast branila, nego je šče rata, da mladina, dečki i dekle kesno v noč pohajkuje po vulicaj. Razmi se, da se pri tom godijo grde, nespodobne stvari, ki človeka ponizijo, pod živino. Že v šoli silijo deco, da se ponoči potepajo okoli, delajo, škodo po gredaj i sadovnjakaj, vni-čujejo vse, ka je za pojesti, če ravno ešče zeleno i ne zrelo. Vsakši si lehko sam misli, ka postane iz takše mladine. Človek obstrmi, kda takše reči čiije i bi mislo, da je dnesden, kda je že ves svet tak strašno vučeni, to ne mogoče; pa je bridka istina. Boljševiki dobro znajo, da so njihovi najvekši neprijatelje duhovnik^ tak pravoslavni, kak katoličanski.Zato sosetudi z vsov peklenskov httdob-nostjov vrgli na nje i jih preganjajo. Boljševiki majo vseširom vnogo špi-jonov, ki pazijo posebno na duhovnike. Če količkaj šteri gde guči proti njim, ga včasi primejo i ga odženejo v vozo, da ne bi mogeo duže liidem glasiti, kak strašne krivice se jim godijo. Na severi Rusije, v mrzlih krajih, so takzvani Solovecki otoki (sige-ti). Tam je prle bio velki klošter, gde so baratje lehko mirno opravlali svoje redovniške dužnosti. Boljševiki so te velki klošter spremenili v vozo, barate so pa pregnali. V to vozo zapirajo siromaške krščenike, ki so ne zadovolni z njihovim ravnanjom. Čuli smo praviti, da je v teh vozah za-pretih nad 200 jezer ljudi, med njimi tudi vnogo duhovnikov i celo dva pUšpeka. Duša krščanska, če se ti je dozdaj srce ne omehčalo od pomiluvanja nevolnih ruskih siromačekov, se ti zdaj more zbuditi sočustvUvanje do njih, gda boš čteo naslednje vrstice. Boljševiki so se z Boga tak daleč spoza-' bili, da so šli i so odpravili vse nedele i vse svetke. Kmetje na poli i delavci v fabrikaj naj bi delali neprestanoma i bi tak na Boga ščista pozabili. S tem so se popunoma obrnoli proti Bogi, ki nam je zapovedao, da 6 dni delajmo, 7. den pa njemi služimo. S tem ščejo starejše ludi, ki so jih matere navčile moliti, gda so ešče mali bili i ki so zdaj radi hodili v cerkev, odvrnoti od duhovnikov, da bože reči več ne bi čuli, k sv. meši več ne bi hodili i bi se pomali tudi njihovo versko živlenje ohladilo. Proti tomi se bojujejo vsi, celo brezverni lUdje. Boljševiki pa, ki majo vSo moč v svojih rokaj, ne gledajo ne na levo, pa ne na desno, nego kuražno stopajo naprej po svojem plani. Kda so nedele i svetke odpravili, pravijo, da jim tudi cerkve ne trbe. Začnejo jih nesmileno podirati, ali jih pa spremenijo v magacine, v dvorane, gde se včijo plesati itd. Po vsoj Rusiji nega čuti več zvonov, ki bi vernike opominjali k molitvi i jih zvali k sv. meši, ar so jih vseširom vrgli iz tormov i jih prelevajo v razno šker. Blaženi ustanoviteo salezijanske drfižbe. Prvo nedelo v niaji bodo v Veržeji obhajali slovesnost, ka je bio blaženim prištet. Tak smo si na kratko pogledali najstrašnejša dela ruskih boljševi-kov. Poleg teh je ešče dosta drugih,, ki smo jih ne omenili. Ruski siro-macje si ne morejo pomagati, ar nemaio nikše oblasti v svojih rokah. Zato je pa tem bole dužen ves krščanski svet, da se potegne za nje, da se postavi proti brezbožnomi preganjanji boljševikov. To pa tem bole, ar J so boljševiki ne nevarni samo Rusiji, nego celomi sveti. Njihov namen je ] da celi svet spuntajo, da se brezverstvo razširi ne samo po Rusiji, nego po čelom sveti. Zato majo vseširom svoje dobro plačane špijone, ki skri- ] voma zbirajo liidi i jih pridobivajo za svoj namen. Posebno po velkih I mestaj se to lehko godi, ar je tam dosta delavcov, ki majo slabo plačo i verjejo njihovim oblubarn. Najbole se trudijo sv. Oča, da bi napravili konec preganjanji. S svojimi pismi pozivajo ves krščanski svet, naj se predrami i naj zdigne svoj glas proti boljševikom. I narodi jih, k^k svojega najvekšega pastira, tudi ] bogajo. Po vnogih mestaj se vršijo spravišča, gde se liistvi razloži, kakše strašne reči delajo bolševiki. Prvi takši shod v našoj državi se je vršo 1 6. marca večer v Maribori. Na tom shodi je gučao ljubljanski prelat g. dr. Grivec, ki se posebno briga za ruske razmere. S skioptičnimi slikami i je pokazao vnoge lepe cerkve, ki jih boljševiki podirajo ali pa jih zt kaj drugo niicajo. Med drugimi je pokazao cerkev sv. Vladimira v Kijevi ki je edna med najlepšimi cerkvami v Rusiji. Boljševiki so jo spremenili v „mu- i zej", gde bodo hranili- razne stare reči-. Sledkar so se vršili shodi tudi v Ljubljani, Beogradi itd. Ka pa mi naj včinimo? Tudi mi se moremo pridružiti ostalomi krš-čanskomi sveti s tem, da molimo za ruske brate, da po vsoj Rusiji zno- . va zavlada krščanska lubezen i mir Kristušov. Sv. Oča so sami vo dali molitev na čast sv. Treziki D. J., ki je patrona Rusije, da bi po njenoj priprošnji henjalo šatansko preganjanje krščenikov. (JJfllllllEJI Jf IIJIJIIII Ilff III1ICIJ11I llllllif 1 Jf 1111 Jf IIFII1III JI 11I1J JJf lili Jllfllf IIlllllBlf llllllf lilBif f lllMlIlllIIillllHIIBftAIftHlllIlRKtlf IIIIIIlllllAlVIIlinV^ „Več Je tistih ki me sovražijo, kak mam vlasi na glavi." (Ps. 68. 5.) Tak se tolaži mili Zveličiteo. Jezuša, Boga sovražijo!? Je mogoče to!? Pa zakaj!? Kaj je kriv?! Vladarje i njihovi namestniki ga ne morejo sovražiti, ve je pa narod včio, naj je časti, naj se casari da, ka j je casarovo.. Ne morejo ga sovražiti duhovniki i farizeji, zato, ka je ludem zapovedao, naj te bogajo!? Ne morejo ga sovražiti bogatašje, zato ka si je zvolo siromaštvo i na njihovo bogastvo nigdar ne je računao!? Ve je pa vekši siromak bio kak ftica i lisica, ar prva ma gnezdo, driiga pa ma luknjo; Sin človeči pa nema teliko mesta, kam bi svojo glavo nagno. Narod ga tudi nemore sovražit', ve ga je pa včio pa navuk nebeški, ve je pa njegove lačne nahrano, njegove betežnike zvračo, njegove sirote po- ! tolažo, njegove zapuščene zagovoro, njegovim grešnikom odpusto! ? Zakaj ga pa te vse sovraži? Zakaj? Ne pitaj, nego bij se v prsi i pravi: Trpeči Jezuš odpiisti mi, zato si bio od vseh osovražen, ar sem te jaz z svojimi smrtnimi grehi telikokrat i tak strašno sovražo ! O nikdar več, o nik- | dar več! * * * Svetoj Matildi je bilo naznanjeno, da se je javilo petsto krvnikov, ki so bili pripravljeni Jezuša osmrtiti! Jezuša nedužnoga osmrtiti! Se za os- \ mrtitev človeka se teško najde što i včasi niti za najvekše peneze ne, za , osmrtitev Jezušovo se pa na stotine ponujajo i se štimajo, da oni bodo , vmorili Bogal? O kakša peklenska hudobija! O greh, kak strašen si, o kak grdi si. Zaistino še pekeo je premala kaštiga za tebe! Molitev k sv. Tereziji Deteta Jezuša za Rusijo. Ltibezniva svetnica, puna sočutja, tolaži naše ruske brate, žrtve du-goga i krvavrga protikrščanskoga preganjanja. Sprosi njim stanovitnost v veri, napredek v liibezni do Boga i do bližnjega i v zavupanji do presve-te Matere bože; pripravi njim svetih duhovnikov, ki bodo zadoščtivali za božeropne skrunitve proti svetomi Oltarskomi Svestvi i za bogokletja; daj, da zacvetejo, posebno v mladini, angelska čistost i krščanske jakosti; da se bo te plemeniti narod, rešen vsakšega robstva, radovolno povrno k edinoj čredi, ki jo je Itibeče Srce od smrti vstaloga Krisfuša vso izročilo sv. Petri i njegovim naslednikom, i da bo končno v edinstvi s svetov ka-toličanskov cerkvov radostno slavio Očo, Sina i Sv. Duha. Amen. 300 dni odpustkov vsakšikrat; popuni odpustek ednok v meseci pod navadnimi pogoji, če se ta molitev moli vsakši den. — Pij XI. 19, avgusta 1929. OdreSenik sveta, reSi Rusijo! Vzdihaj sr. Oče Pija XI. — 300 dni odpustka (23. maja 1922.) Življenjepis Chambon Marije Marte, laične sestre reda Marijinoga obiskavanja. XIII. Svete rane i nebesa. Naš Gospod je svoje zvišene obliibe šteo z tem koronati, ka je sestri Mariji Marti pokazao svoje rane kak „zalogo nekdašnje naše dike" i njej je zednim dovolo, da je mogla gledati blaženost, štero povzroči gledanje ran prebivalcom nebes. „Tiste diiše, štere ponižno molijo i premišlavajo moje trplenje, do ednok deležne dike mojih svetih ran. Lepota i svetla dika bo obdala vse njihove kotrige." — „Kem bole ste prebrodili moje trpeče rane tii na zemlji, tem bole je bodete v diki gledali v nebesaj." Duša, štera je v živlenji K častila Jezušove svete rane, je vcenila ji: Večnomi Oči dariivala za duše v očiščelišči, v drtižbi Device Marije i angelov se bo ločila na smrtno viiro, Križani gospod Jezuš jo pa bo v svetlobi dike sprejeo i koronao. Sestri Mariji Marti se je neki don v glavo vkradnola miseo, ka z gostim daruvanjom svetih ran širno čas zgublja Gospod je po§tao za to nezadovolen ž njov i- njej je pravo : „Te mogoče nebeške duše nikaj ne delajo ar vsikdar onoisto delajo . . . One me lubjjo, gledajo moje rane, hvalo mi davajo; i njihova radost je vsikdar puna, vsikdar popolna.". V tom megnjenji je srečna sestra vredna postala milošče, ka je smela viditi blaženo Devico Marijo i svetnike, kak gledajo Jezušove svete rane. ,,Ka sem jaz i ka so svetniki v nebesaj — tak njej pravila dobra nebeška mati — se mamo samo mojega' božega S nn svetim ranam zahvaliti." — Naš gospod pa dodene: ,,Hči. moja, kde so postali svetniki sveti, če ne v mojih ranaj?" „Vsi nebeški svetci so sad mojih svetih ran." — „Moje svete rane za mojo i vašo diko vekomaj ostanejo." — V mojih ranaj, teh petih svetlih sunčnih trakaj bodo moje zaročnice ednok kraluvaJe." »Svetniki, ki je že stotitno i stotino let gleda jo, neso se se jih še na;l*dali. .. vsikdar do je gledali i z ednim vživali" . . „0 kak nikajvreden je svet v primeri z temi dobrotami." Zvoljenoj duši je bilo dovoljeno, da je večkrat vidila nebesa, i pri teh prilikaj je njej Bog Oča etak gučao: „Vidiš moja hči, vse to je sad trplenja mojega SinU I' • . . „To ti vse zato kažem, da moreš Jezušove svete rane z tem vekšim veseljom i zavUpanjom dariivati!' (Dale) Od „Doma sv. Frančiška". iiiiiciiiiiiiiiitaiiiiiaiiiviiiiitiiifiiiaiiiiiaiiifiiiiifiviiiiiiiiiiiiciiiiHiiiiif it iiiiiiiiiiiiif iiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiaiiHtitiii viiiiiiiiifiiviiiiniij^^ Tolažba za darovnike- Za vse darovnike iive i pokojne f v teh namene se sltiži vsaki tjeden edna sveta meša od tistimao, kak se Je začelo nabirati | na Dom i se bo sliiiila v Domi stalno naprej kak večna meša | do konca sveta. To Je na leto 52 svetih meS do konca sveta! ^^liaiiiiiiiitiiiiiiatiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiifiifiiiaiiiiiiaviiiviiifiiiiiiiiiiiifiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiviiviiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiviiiiiiiiiviiiiiiiiiiiiiiiiiiiitlTr^ Pooblastila so gotova. Vsaki, ki šče nabirati, dobi od odbora pooblastilo i položnice, ka lehko pošlje nabrani dar notri. Ki ma namen nabirati, naj se zglasi ali pri svojem gospodi duhovniki, ki majo nabiranje prekvzeto, ali pri našem odbori ali pa pri g. Kolenc Franci, uredniki No-vin v Soboti. Peneze tam da prek, kde je dobo pooblastilo. To je, če pri odbori, je pošlje odbori, če pri g. Kolenci, tomi, če pri šterom driigotn gospodi duhovniki, te pri tom. Gostiivančarje darovitni. V črensovskoj f ari najbole, v nešternih drugih menje so bili na gostuvanjaj svatje darovitni, kak posvedoči izkaz darov na zadnjoj strani lista. Cela familija za sirote. Horvat Števana i Orše družina Lipa št. 68. je dala za vsako kotrigo 10 Din. Edina godba mislila na sirote. Ta je Žižkovska, je poklonila 100 Din. Lepi dar zahvalnosti. Žerdin Jožef i žena z D. Lendave v zahvalo, ka sta se včakala 53. leta srečnoga zakona, sta dariivala eden črep 650 Din. Obečata, da data nieseca augusta šče eden črep i 1. 1932. dva črepa. Prosita božo pomoč za sebe; to njima v obilnosti spravijo vsakotjedenske svete meše, štere se za darovnike opravljajo. Dar iz senja. Žižek Kata z Žižkov i Plej Kata z Črensovec sta nabrale na črensovskom senji marca 14. Din. 85. Ta gorečnost sama sebe hvali. Neprijateo sirot Evangeličanski veiski list Duševni List" poziva svoje čtevce i vse evangeličance, naj ne darujejo na dom sirot. Ar je to hujskanje proti Kristušovomi navuki i ar vsebuje veliko nezahvalnost, — kajti mi katoličani smo evangeličane vsikdsr podpirali i njihovim sirotam davali, — zato se vupamo, da ga nedo bogali tisti, ki majo srce do sirot. Da Kristušova zapoved je zato li več kak krivično obreganje DUšev-noga Lista. Sirltelje Marijinoga Lista tiidi verni nabiratelje za Dom. S:ri-tela z Nedelice, Sobočan Jožef i Gierkeš Š evan sta nabrala na Dom 90 kg. kukorice i 103 kg. prc sa=288 Din. i zvun toga prvi 200, drugi pa 232.50 Din. gotovčine. Diplome so si zaslOžili ar so po 100 Din. daiUvalj, Sebjan Jožef z Ižekovec, N. z Črensovec, Vrečič J tiri j z Vidonec i Z<\ g Štefan iz Trnja. Kda do pa deljene diplome? Peto leto gotovo, kda dokončamo vekše nabiranje. Če pa bo dosta darovnikov po 100 Din. pa ešče prle. Tombola za Dom sv. Frančiška. Odbor je na svojoj seji soglasno skleno, da bo meo na Malo mešo tombolo za dom sirot. Že zdaj naznanimo to veselo vest našim dragim daiovnikom i je oprosimo z nabirateli vred, naj vteknejo gor vsako luknjo, kde bi mogli kakši dar dobiti za tombolo. Vse radi vzememo, ka ma kakšo vrednost. Zadoščenje za bogokletno boljševiško versko preganjanje. Gda so sveti Oča služili spravno sveto mešo za grozodejstva, ki jih delajoi boljševiki, so poklonile kotrige Fhrtnerove družine z Sobote v zadoščenje Bogi za preganjanje vere sirot v Rus ji na Dom 5000 Din. Jako lepi namen, ki ga bo Bog blagoslovo. Žižkovski nabiratelje so dokončali nabiranje prvoga frtala* Stanko Ivan i Cigan Matjaš sta prinesla 372.50, Koštric Jožef pa 235.50 Din. Gradška fara se pali skazala. Nabrala je i po svojem g. pleba-noši poslala 134 Din. Židov za Dom. Gospod Dr. Štrasser Armin, odvetnik z D. Lendave so nam poslali za Dom 1120 Din. Gomilica dokončala prvo četrtletno nabiranje. Ferenčak Jožef je nabrao 331.25 Din. Vredno za naslediivanje. Prša Treza je dala za svoj pokojni rod 50 Din., mati f Kavaš Antona z Odranec 25 Din. Za te pokojne se služi vsaki tjeden sveta meša i ma darovvca ešče plačo, ka je pomagala sirotam. Tak dvoje služi, ki v te naT.en i na te način daruje. Zaistino lepi zgled. Titan Matjaš v Bakovcih je pred smrtjov raz-delo svojo vrednost med svojo deco. I giedajte te jako lepi zgled: med svojo deco je šteo tiidi sirote i njim je poklono na Dom jezero Dinarov. Kakšo malenkost bi vsaki mogo v to formo darUvati pred svojov smrt--jov za sirote! Imena darovnikov, ki na frtale davajo nabiratelom po občinaj, objavimo, kda celoga leta dare vkup dobimo. Vsem prav lepi „Bog povrni jezerokrat" v imeni sirot! ODBOR. Sveti Izidor, patron poljedelcov z svojov svetov tivarišicov. Zdaj, kda se začne delo na poli, naj vas dragi poledelci i poledelke ta lepa podoba opomina, ka kda Bogi na čast delate, angelje njegovi hodijo za vami i vam trosijo boži blagoslov na vaše delo. ni' I * -*»t~l t —tr-y T-ir—if—it—r- f -It—t—f-Sr-r-T-ir Krščeniki, Judašje nikdar ne bodimo! Moja dflša je žalostna notri do smrti. (Mat. 26 -38.) Sveti Hilarij pravi, da je Kristuš te žalostne reči predvsem povedao zavolo odajstva Judašovoga. Neskončno, preneskončno ga je bolelo, kak tudi pravi sveto Pismo „v dUši se je zburkao" (Jan. 13. 21.) i te je: Dravo: „Eden z med vas me bo izdao." Tvoje žalostno čislo krščenik, ma pet delov, tvoj pas tretjerednik pet vozlov. Pomeni, da ne samo telo Jezu-šovo, nego tUdi dUša njegova ma pet ran. Jezušovo dušo je rano Judaš z. svojim izdajstvom. Pet ran njej je povzročo. Glejmo je, ka nikdar ne bomo Judašje. Nevolaš, kodiš, šteri je bio i Kristuš ga je podigno na najvekšo čast na zemlji, vladar najvekšega kraljestva Kristušovog bi postao, dao njemii je oblast nad smrtjov i betegom; zapovedavati bi mogo samo i bi pred njim trepetao celi pekao; milijoni vernikov bi ga častili; sto no stojezeri duhovnikov, sami papovje i pušpecje bi se njemi vklanjali kak fundamenti Matercerkve ; krasne cerkve i oltari bi se njemi na čast podigavali, vsaki den bi se imenuvalo njegovo ime pri najsvetejšoj daritvi; Kristuš je meo do njega posebno zavupanje: mslo šumico penez, ka jo potrebUvao za prehranitev svoje male vučeniške familije, je na njega zavupao, noge njemi je prao i kUšUvao; svoje božanstvo, svoje čiovečanstvo, svoje telo i krv njemi je na tom sveti z drugimi apoštoli vred prvikrat podelo — n'' "no tisti' den vmro, kda bi meo biti kronan. Leta 1083. je z očom sv. Števanom vred' prišteti k svetnikom. Jako potrebno. Proti nepoštenoj žensknj noši so sveti Oča že več-,1 krat zdignoli glas. Posliihnole so jih prve nemške ženske Ustanovile so v Regensburgi zvezo proti nepoštenoj noši Sveti Oša so z veseljom potrdili pravila zveze. V pravilaj stoji tudi to, ka se nikša zabava ne sme vršiti prek polnoči i ka se brez svete meše v nedelo nikša prireditev ne smej opraviti. Gosftivančarje Slovenske Krajine, ka povete vi na to!? Jeli ka' pametno delo so začele te žene i ka pametno delo so odobrili sveti Oča ? V Rusiji mMijonom jemlejo vero, vrednost, življenje, mi bi pa cele noči lumpalil? Kakše krščanstvo je to I ? Kakši sad prinese hujskanje proti veri? Skoro v čisto katoličan-] skoj Austriji so po boji začeli socialni demokratje najbole z driištvami i česopisi agitirati proti katoličanskoj veri. I želi so strašne sade. V Austriji je desetjezero nekrščene dece. V samom Beči jih je kak je kardinat Piffl izjavo, sedem jezero. Zato pa ne praviti, ka mi čtenje slabih novin ne bo ] škodilo?! Če so vu veri močni austrijski Nemci odpadnoli od nje, kak ne bi mi slabi odpadaoli, če ne bomo pazili. Zato pa čteti samo dobre liste i časopise. Euharistični kongres v Kartagini. Letos maja 11. bo treseti euha- i ristišni kongres v Afriki v mesti Kartagine. To mesto je dalo vnogo man-trnikov Materi Cerkvi i je posebno posvečeno za presveto Oltarsko Sves-tvo. Tu je dariivala svoje živlenje za Jezuša sv. Perpetua, sv. Felicitas, sveta deklica Maksima. Tii je postao aldov Jezušov sveti pušpek, i cerkveni pisateo sv. Ciprian. Naj te kongres prinese dosta nebeških darov Kartagini i celoj Afriki, ka se v njoj ponovi nekdašnja gorečnost za JezušoVo vero, molimo goreče, predvsem pa darujmo Jezušove svete rane večkrat v te namen Oči nebeskomi.