Poštnina plačana v gotovinl. Izhaja v pondeljek in peiek. Stane mesečno Din 7'—, za inozemstvo Din 20'—. Račun pri poštno -Čekovnem zavodu št. 10.666. ^fc^^ tfjšr^. ^P Gena 1 Din. RedaKcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica 1, pritličje, de.sno. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Telefon int. štev. 65. Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. — V tekstnem delu uvrščene notice s številkaini so plačljive. Štev. 60. Celje, pondeljek 28. julija 1930. Leto XII. Svečana seja celjskega občioskega svefa (Izročitev tlekretov banskim svetnikom.) V petek 25. t. m. od 18.05 do 18.20 ; se je vršila v okusno okrašeni mest- ni posvetovalnici izredna seja mest- nega obeinskega sveta, katere so se udeležili poleg občinskih svetnikov tudi novoimenovani člani banskega sveta dravske banovino, ki so prejeli v seji dekrete o imenovanju. Ob 18.05 je stopil v dvorano ban g. inž. D. Sernec v spremstvu mestne- ga načelnika g. dr. Goričana, sreske- ga načelnika g. dr. Hubada in ban- j skega tajnika g. dr. Šuše ter zavzel mesto pri predsedniški mizi. Mestni načelnik g. dr. Goričan je otvoril sejo z naslednjimi beseda- mi: »Otvarjam današnjo svečano se- jo. Pozdravljam predvsem g. bana, ki je osebno došel na sejo in s tern dokumentiral zgodovinski pomen da- našnje .svečanostii. Gospod ban, po- nosni ^mo, da ste kot prvi naš slo- venski ban prišli v Gelje v našo me- stno posvetovalnico, kar nas prepri- čuje, da znate ceniti Celje in Celja- ne in ste s svojim prihodom ob taki silovessni priliki dokazali, da sma- trate Celje za važno postojanko drav- ske banovine. Gospod ban, prejmite naše iskrene pozdrave z željo, da bi odnesli iz Celja čim najlepše utise. Pozdravljam gospode banske svetni- ke, ki ste došli v staroslavno Celje, da prejmete iz rok g. bana svoje po- verilniee. Današnja seja je sklicana v svrho razdelitve poverilnicl ban- skim svQtnikom in Vas prosim, go- spod ban, da zavzamete predsedstve- ivo mesto.« Ban g. inž. Sernec je imel nato naslednji nagovor: »Sledeč nalogu g. predsednika vla- de vam predvsem sporočam njegove pozdrave, njegovo vero in pričako- vanje, da vas bodo pri vašem dclu vodili samo interesi kralja in drža- ve ter koristi srezov in mest, ki jih zastopate. Izmed mnogobrojnih naj- boljših in najuglcdnejših državlja- nov je padla izbira na vas in na vas je sedaj, da to zaupanje s svojim ko- ristnim delom opravičite. Sprejmite pa, gospodje, tudi z moje strani tople pozdrave in iskrene čestitke k ime- novanju. Trdno sem prepričan, da bomo ob harmoničnem in vzajem- nem sodelovanju doprinesli mnogo k k razvoju in vsestranskemu napred- ku dravske banovine. Gospodje! Delokrog, ki se izvaja na temelju zakona o banski upravi v okviru banovin, jo obširen in vse- stranski. Funkcije bivših županij, ublastm'h namouprav in še nekaterih prej samostojnih uradov so združe- ne sedaj v banski upravi. Uradniški aparat pri vsej svoji marljivosti, toe- nosti in poštenosti ne more biti s.am kos težavnim in odgovornim nalo- gam, ki jih stavlja moderna doba na upravo. On rabi stalnega pol eta in inicijative od zunaj in to predvsem od oseb, ki živijo med narodom in poznajo njegove težnje fin potrebe. Tej svrhi služijo predvsem banski sveti in vli, gspodje, ste pozvani, da stavite svoje bogate izkušnje, ki ste jih pridobili v svojem zasebnem in javnem delovanju, v službo sploš- nosti, v službo naroda, iz katerega ste izbrani. Motreč gospodarski, so- eijalni in kulturni razvoj svojih sre- zov in mest boste delo banske uprave podpirali s svojimi predlogi, mnenji in nasveti glede vseh vprašanj, ki se tičejo označenih pravcev. Ne kot predstavniki bivših političnih tvorb, nego izključno le kot zstopniki svo- jih okrajev in mest boste vršili svo- jo hvaložno nalogq, imajoč pred oč- mi samo koristi svoje ožje in širše domovine. S svoje strani vas zagotavljam, da bom vase predloge in nasvete vedno rad upošteval, če bodo utemeljeni v veljavnih zakonih, sprejemljivi gle- de na razpoložljiva sredstva in v skladu z osnovnimi smernicami naše državne in naeijonalne politike. Gospodje! V živem spominu so vam vsem še neznosne razmere, ki so vla- dale v komaj pretekli dobi v naši dr- žavi. Mesto ustvarjanja se je siste- matično rušilo. Izpodkopavati so se jeli temelji naše državne stavbe in naša prostrana in divna domovina, dasi obdarjena ,z neizmernimi na- ravnimi zakladi in naseljena z zdra- vim in nadarjenim prebivalstvom, je žurno drvela v gotovo propast. Hva- ležni moramo biti usodi, da nam je v teh težkih trenutkih poslala reši- telja v osebi našega vzvišenega vla- darja, Nj. Vel. kralja, ki je z energič- no, svoje velike prošlosti vredno ge- sto due ('). januarja 1929 obračunal s temno preteklostjo in pokazal v svo- jem zgodovinskem manifestu naši državni in nacijonalni politiki nova pota in nove metode. S tern dnem smo s.topili v novo dobo našega dr- žavnega in nacijonalnega preporoda. Vlada general a g. Petra Živkovica je pristopila k izvajanju programa, obseženega v tern zgodovinskem ma- nifestu. Sledeč besedam Njegovega Veličanstva, da med narodom in kra- ljem ne sme biti več posredovalca, je razpustila vse obstoječe politične stranke, ki so vsled svojega razdoi*- nega del a bile izgubile vsako moral - no pravico do nadaljnega obstoja. V mirnejšem ozračju, ki je temu ukre- pu sledilo, je razvila živahno zako- nodajno delo, izvedla temeljne refor- ine in odstranila glavne hibe prejš- njih strankarskih režimov. Tako je nastopil čas, ko se je mogla lotiti najtežjega problema, naše nove dr- žavne in upravne ureditve. 3. oktober 1929 predstavlja drugi najvažnejši mejnik v najnovejši zgo- dovini naše države. Administrativ- n.a razdelitev kraljevine na banovi- ne je zbrisala za vedno zgodovinske meje, te stalne ovire naše nacijonal- ne konsolidacije. Jugoslovenska ide- ja je praznovala svoj triumf in po- stala podlaga naže državne in nacijo- nalne politike. Svoje zunanje obe- ležje je dobila v novem nazivu naše kraljevine, ki ga je navdušeno spre- jel ves naš narod, Mesto prejšnjih meglenih pojmov o narodnem edinstvu, ko so se često izigravali v strankarske svrhe, je ustvarjena čista situacija. En jugo- slovenski narod, ena jugoslovenska nacijonalna zavest! Temu vzvišene- mu načelu bo kr. vlada, kakor je do- cela jasno izrazila v svoji pomembni dcklaraciji z dne 4. julija t. 1., prila- godila vse svoje nadaljnje delo; to politiko bo izvajala do skrajnih kon- sekvenc. Vsi državljani so pozvani, da sodelujejo pri povzdigi, okrepitvi in poglobitvi jugoslovenske državne in .nacijonalne misli, ki je edina spo- sobna priboriti naši državi ono no- tranjo silo in ugled na zunaj, ki ji gre glede na njeno veličino in njen geogra^ki položaj. Vzgoja mladine v šolah, vzgoja širokih narodnih mas v nacijonalnih in kulturmh društvih se mora usmeriti v tern pravcu. S tern ciljem je bil osnovan tudi Sokol kraljevine Jugoslavije, cigar razvoj med najširšimi sloji naroda tvori bistveni del programa državne politike. Poudarjam, da ni v seda- njem Sokolu ne zmagovalcev ne pre- magancev. Po tern načelu se morajo strogo držati vsa sokol ska društva in s svojim taktnim postopanjem omogočiti,, da bo sokolska ideja zdru- žila pod svojim okriljem ves narod. Vsakdo, kdor ima dobro voljo, naj najde v Sokolu dom, kjer more sVo- bodno uveljavljati svoje telesne in duševne sile. Prežeta veličine in ustvarjajoče si- le jugoslovenske državne in nacijo- nalne ideje bo kraljevska banska uprava v okviru zakonov in razpo- ložljivih sredstev ter oprta na inici- jativnost, marljivost in patrijotiizem naroda skušala storiti vse, kar bi moglo služiti razmahu gospodarske- ga, kulturnega in socijalnega življe- nja v dravski banovini. Na tern pro- stranem polju, ki pričakuje vestnih sodelavcev, boste, gospodje, našli obilo prilike za uveljavljanje svoje volje in svojega znanja. Gospodje! PretekJost nam izginja izpred oči in z njo naj padejo v po- zabljenje tudi nasprotstva in razdo- ri, ki so nas ločili. Nj. Vel. kralj je v svojem zgodovinskem manifestu po- zval vse Srbe, Hrvate in Slovence na sodelovanje pri njegovih bodočih na- porih, namenjenih veličini države in blagostanju njenih državljanov. Od- zovimo se vsi klicu našega viteškega vladarja in delujmo složno v smislu njegovih intencij in stremljenj kra- ljevske vlade za procvit in napredek dravske banovine ter za srečno se- rahlokot šapica pokriva pott Tast Kondelik in zet Vejvara Ceški spisal Ignat Herrmann. Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil Stanko Svetina. 89 V tern trenutku je drčal mimo voz. Mojster Kondelik je zažvižgal iz- voščku. »Hej, očc, obrnite! Na Vinograde, v Celakovskega ulico.« Sedaj se ni Pepica prav nič brani- la. Nalahno in oprezno sta ji poma- gala oba moža v voz, Vejvara je pri- sedel, oče Kondelik je zaprl vratica, nagnil se je v voz in rekel: »Le peljite se, Vejvara, jaz pridem za vami — trije nc moremo biti tarn notri. — In vi, ocka (je pomignil iz- voščku), ne hitro, polagoma.« Stisnil nm je v roko goldinar in izvošček je pognal konja. Mojster Kondelik je gledal nekaj časa za vozom, potem pa je gel po- Casnih korakov v isti smeri, gori na Vinograde. »Mati je bil a navdihnjena, ali kaj«, je mrmral spotoma, »ravno ob pra- vem Casu bo tarn, mislim. Samo da bi prišel ta izvošček tja z dvema, tri- sto vragov!« XL. O pravem času. Pred hišo v Celakovskega ulici se je vstavil voz, ki je pridrdral gori od Šafarikove ultice, vratica so se odpiia in ven je skočil Vejvara. Steg- nil je obe roki v voz in je rekel než- no: »Tako, dušica, opri se lepo in poj- di — počasi.« Pepica se je krčevito držale Vej- vare pod pazduho in je počasi zlezla iz voza. Vejvara je dobro čutil, kako se nanj opira, da se ne bi zgrudila. Brada se ji je tresla kakor v mrzli- ci, ko je spregovorila skoro z umi- rajočim glasom: »Ali imava še daleč, Fran?« »Saj sva doma, dušica«, je odgo- voril Vejvara skoro prestrašen, za- kaj to vprašanjc je učinkovaio nanj, kakor bi se Pepici mešalo. »Poglej, pred vrati sva.« Pepica se je ozrla naokrog in ka- kor bi se zavedla, je rekla šepetaje: »To je dobro, Fran, samo če pri- dem gori.« Čeprav je bila to za Vejvaro prva izkušnja te vrste v življenju, vendar je vedel, da je zadnji čas, da bi bila žena pod streho. Oprezno je torej ob- jel Pepico, trdno jo stisnil k sebi in jo je peljal gori. Globoko in hvalež- no se je oddahnil, ko sta obstala pred vrati. Pritisnil je na gumb električ- nega zvonca, znotraj je jasno zazvo- nilo, toda nihče ni prišel odpret. »Saj Marjanica ni doma«, se je spomnila Pepica; »dovolila sem jä-------« »Pa ne bi smela, dušica«, je rekel Vejvara in je segel po ključ, da bi odprl, »danes ne«. Toda takoj, da se ne bi njegove besede glasile kakor očitanje, je rekel tolažilno: »No, saj se bo kmalu vrnila, kaj ne?« »Vrnila se bo, Fran, vrnila. Samo da sva midva tu.« »Sva, Pepica in nikamor več ne pojdeva«, je pritrdil Vejvara in je peljal ženo v sobo. Pepica je utrujena sedla na divan, potognila je Vejvaro poleg sebe in je rekla: »Ne, Fran, nikamor, tukaj je naj- bolje.« Naenkrat ga je objela z obema ro- kama in je položila glavo na njego- va prsa. V grudih ji je močno tolklo, Vejvara je slišal zamolkel vzdih. »Pepica!« In čeprav se je branila, vendar se mu je posrečilo dvigniti ji glavo, da bi ji pogledal v oči. Bile so polne solz, Pepičin obraz je prepregla ve- lika žalost. »Pepica!« »Fran!« je vzdihnila Pepica joka- je, »mislim, da bom umrla.« »Dušica draga, kaj govoriš!« je za- klical Vejvara prestrašen. »Umrla bom, Fran, dobro vem. — Ali se spominjaš, Fran, kako sva prišla prvič sem, oni večer iz Me- ščanske besede — —« »Kako se ne hi spominjal, ljubica! Nikdar ne pozabim na to. Pripeljal sem te sem in s teboj vso svojo sre- čo .'. .« »Takrat, Fran, sem se veselila, da bova dolgo, dolgo na svetu. In sedaj se mi zdi, da bom umrla. Tako tesno mi je, Fran. Ah, ko bi bila tu ma- mica! Ali jo bom še videla?« »Še jo boš videla, dete drago, še danes. Kakor hitro se vrne Marjani- ca, takoj pošljem ponjo — ali pa sam skočim tja doli.« »Ne, Fran, ti ne smeš iti od mene proČ. Potem me ne boš več imel. Ta- ko hitro je to poteklo — in konec je. Tako sem te imela rada.« Stran ?.. »Nova Doba« 28. VII. 1930. Štev. 00. danjost in slavno bodočnost kraljevi- ne Jugoslavije! Naj živi Nj. Vel. Aleksander I., kralj Jugoslavije! Živio!« Navzoči so se z navdušenjem od- zvali banovemu pozivu s trikratnim »Živio!«, nakar je spregovoril mest- ni naCelnik g. dr. Goričan: »Gospod ban! Dovolite mi, da se Vam v imenu vseh prisotnih ban- skih svetnikov, ki so prejeli iz Vašili rok poverilnice, za Vaše ljubeznive in programatične besede, iskreno za- hvalim. Mi vemo, kaj pomeni (i januar 1929 v razvoju naše države. Hiper- trofično razvitemu strankarstvu je bil s kraljevim manifestom naprav- ljen konec. To je bilo potrebno v in- teresu naroda in države. S kraljevim manifestom je bila dana možnost, da more vsak iskren Jugosloven razvi- jati svoje sile v dobro naroda in dr- žave in da se more vsak naš držav- lja.li udejstvovati gospodarsko in kulturno. Tudi se zavedamo zgodo- vinske rvažnosti zakona z due 3. okto- bra 1929, ki je samo emanacija veli- kega kraljevega manifesta. V okviru državne organizacije smatramo banovinske svete kot zelo važno korporacijo. Ta korporacija naj bo nekakšna vez med ljudstvom in bansko upravo. Mi se tudi zave- damo, da formal no baiiovinski sveti nimajo pri banski upravi odločilne pravice. Treba pa je povdariti, da si banski sveti z nesebičnim in požrt- vovalnim delom morejo zasigurati velik dejanski vpliv na upravo. Pre- pričani smo, g. ban, da boste imeli priliko spoznati, da se hočemo izka- zati vredne zaupanja in nase delo Tismeriti v smislu velike kraljeve po- slanice za napredek naše dravske banovine in mogočne Jugoslavije. Mi smo hvaležni našemu modremu vladarju in kraljevski vladi za to institucijo. Prosim Vas, g. ban, da izvolite tolmačiti na najvišjeni me- stu naše brezpogojno zvestobo in udanost, g. predsedniku vlade pa zahvalo za izkazano zaupanje. Mi prihajamo v banovinski svet pol- ni aktivnosti in optimizma in hoče- mo delati z ljubeznijo po intencijah našega modrega vladarja za konso- lidacijo in napredek našega naroda in države. Naj živi Njegovo Veličan- stvo kralj, naj se razvija in prospe- | va naša velika Jugoslavija!« Gosp. ban se je zahvalil govorniku | za njegove besede in obljubil, da bo j tolmačil izraze zvestobe in udanosti ¦ na najvišjem mestu in sporočil tudi predsedniku vlade zahvalo banskih svetnikov za izkazano zaupanje. i Na predlog mestnega načelnika g. dr. Goričana sta bili poslani nasled- nji dve brzojavki Nj. Vel. kralju in predsedniku vlade: »Nj. Vel. kralju Aleksandru I., Beograd. Na svečani seji občinskega odbora v Celju zbrani člani banskega sveta dravske banovine si dovoljujemo iz- raziti Vašemu Veličanstvu svojo glo- boko udanost in neomajno zvestobo.« »Gosp. predsedniku ministrskega sveta generalu Petru Živkovicu, Beo- grad. Ob priliki svečane predaje dekre- tov na slavnostni seji občinskega sveta v Celju zbrani člani banskega sveta dravske banovine si usojamo izraziti udano zahvalo za izkazano nain zaupanje v prepričanju, da bo Vsak gospod mora pregledati pied nakupom klobu- ka ali kape ogromno zalogo veletrgo- vine STERMECKI. Uverili se bodete o bogati izbiri kap, najmodernejSih klo- bukov in tisoč drugih predmetov, ka- teri sc Vain nudijo mnogo ceneje ka- kor kjcrkoli. Navadni klobuk Din 85, boljši 12, 78, modni 84, fini 95, \z zaj- Cje dlake 119, lovski 77, deCki 35. slam- nik 20. 30, 60, za dečke 17, za ckklice 12, športne kape od Din 25 dalje. Nakup neprisiljen. Trgovski dom R. Stermecki, Celje. naše delo koristilo interesom bano- vine in države.« Gosp. ban je nato klical po abe- cednem redu banske svetnike, ki so bili vsi navzoči, k predsedniški mi- zi. Vsakemu je podal roko, banski tajnik g. dr. Šuša pa je izročal de- krete o imenovanju. Dekrete so pre- jeli gg. Alojz Žižek, župnik v Slo- venjgradcu, Florijan Gajšek, posest- nik in župan v Loki pri Žusmu, dr. Alojz GoriCan, odvetnik in župan v Celju, Alojz Kurent, dekan v Les- kovcu pri Krskeni, Fran Lipej, po- sestnik in veletrgovec v Brežicah, Alojz Mihelčič, posestnik, trgovec in župan celjske okoliške občine, Joško Pfeifer, posestnik v Krškem, dr. Fr. Roš, odvetnik in župan v Laškem in Martin Steblovnik, posestnik in žu- pan v Šm artn em ob Paki. Po izročitvi dekrotov je mestni na- čelnik g. dr. Goričan zaključil svc- čano s.ejo. Po seji je povabil g. ban nove banske svetnike v županovo so- bo na razgovor. Gosp. ban je prispel v Celje opoldne z avtom s Prevalja preko Slovenjgradca. V Celju je bil gost svojega bratranca odvetnika g. dr. Gviidona Serneea, Zvečer se je vrnil z avtom v Ljubljano. VaŽEio obrtniško zborovanje v Celju Celje, 28. julija. Včcraj dopoldne se je vršil v Celju zbor Zveze obrtnih društev za Slove- nijo, katerega je posetilo 31 delegatov obrtnih društev v dravski banovini. Na predvečer v soboto je bila pred- konferenca delegatov, ki je podrobno razpravljala o vseh perečin obrtaiških vprašanjih. V nedeljo ob 9. dopoldne je otvoril zbor Zveze g. Jakob Za- dravec, ki je vodil tudi predkonfe- renco v soboto, konstatiral sklepčnost, ker se je izmed 19 včlanjenih društev udeležilo zbora 15 in pozdravil nav- zočega zastopnika zbornice za TOI v Ljubljani tajnika g. dr. Pretnarja in za- stopnika Zanatske banke v Beogradu glavnega direktorja g. Milana Dragiča. Uvodoma je predsednik prcdlagal uda- nostno izjavo Nj. Vel. kralju, ki je bila z navdušenjem sprejeta. Predsednik je v svojem poročilu omenil ustanovitev Zmqzq. 1.1920., od katere so se vršili že trije zbori in je sedanji četrti. Pov- darjal je veliko potrebo Zveze obrtnih društev, ki naj bo obrtništvu v rno- ralno, gospodarsko in kulturno oporo. V Zvezi včlanjena društva so vcleva- žen faktor v obrtniški orgariizaciji in so nujno potrebna javne podpore. Za izražene pozdrave se je zahvalil zastopnik zbornice g. dr. Pretnar in pripornnil, da so in so bila obrtna društva močna gonilna sila, ki je pri- znana celo v inozemstvu. Stojijo poleg obrlniških zadrug in jih izpopolnjujejo. Zvezin tajnik g. Drago Žabkar je podal nasleclnje tajniško poročilo: Važnejših dogodkov v poslovni dobi sedanjega Zvezinega odbora ne more- ! mo podati. Zveza je kmalu po zadnjern občnem zboru I. 1925. v Trbovljah skoraj popolnoma prenehala s svojim delovanjem. Največjo krivdo je iskati v pomanjkanju grnotnih sredstev in v splošni gospodarski krizi, v katero so zašli najidealnejši vodilni možje orga- I ! nizacije. Na mnogih zborovanjih se je izrekla želja, da se Zveza ponovno poživi in inten.^ivno razširi svojc delovanje. Na zadnji seji vrhovnega obrtniškega sveta je bilo sklenjeno, da bi vodstvu Zveze dali nalog, da skliče v to svrho zbor v Celje. Današnje tajniško poročilo naj se peča v glavnem z začrtanjem bo- dočega dela. Nikakor ne more obsto- jati vprašanje, ali je Zveza obrtnih društev za razvoj obrtniških organizacij potrebna ali ne. Obrtništvo je začelo I ustanavljati prostovoljne organizacije na podlagi društvencga zakona — Obrtna društva. Že davno v predvojni dobi se je čutila ravno v Celju velika potreba za tako organizacijo in usra- novilo se je Občeslovensko obrtno društvo z delokrogom za vse sloven- sko ozemlje. Po osvobojenju pa je postal ta delokrog prevelik in društeno vodstvo v Celju je pr šlo do spoznanja, da je treba ustanoviti organizacijo, ki bo imela nalogo, da snuje nova obrtna društva. Seme, katerega je zasejalo Občeslovensko obrtno društvo v Celju, je rodilo uspeh, obrtniška zavednost - se je jačala in ustanavljala so se po vseh večjih krajih obrtna društva, ka- terih je danes v dravski banovini 24. Mnogo je še krajev, kjer bi se dala ustanoviti obrtna društva in po pre- gledu zemljevida dravske banovine se je ugotovilo, da bi bilo rnogoče in življenja zmožnih najmanj 50 takih društev. Zveza obrtnih društev mora biti vodnica vseh prostovoljnih obrt- niških organizacij, dajati mora svoiim članicam navodila, nadzirati njihovo delovanje in uravnavati poslovanje obrtnih društev po enotnih smernicah obrtniške gospodarske politike. Äko hoče obrtništvo, da bo njegovo delo plodonosno, se mora strniti in nastopati složno. Naj živi obrtniška stanovska zavednost, naj živi Zveza obrtnih društev dravske banovine! Pri drugi točki dnevnega reda so bila pravila spremenjena naslednie: Organizacija se odslej imenuje Zveza obrtnih društev dravske banovine v Celju. Zvezni odbor obstoji odslej iz predsednika, dveh podpredsednikov, osmih odbornikov, štirih namestnikov in dveh revizorjev. Predsednik, dva odbornika in dva namestnika morajo imeti stalno bivališče v Celju ali bližnji okolici. Ce pa se izvoli predsednik z bivališčem izven Celja, mora biti posle- vodeči podpredscdnik v Celju. Predsednik Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani in član Zbornice za TOI g Josip R e b e k je poročal o polo- žaju obrtništva v dravski banovini. Dotaknil se je osnutka novega obrt- nega zakona, ki je za obrtništvo drav- ske banovine sprejemljiv z malimi ko- rekturami. Glede obrtniških komor stoji slovensko obrtništvo na stališču neločenih zbornic in zahteva obliga- tornost zadrug v Zvezah. V obrtnem zakonu mora biti tudi določilo glede bolniškega, starostnega in posmrtnega zavarovanja obrtnikov, ki morajo biti avtonornna za posamezne banovine, vezana pa v skupnosti v pozav^aro- vanju. Gh?de Zanatske banke v Beo- gradu je zahteval, da mora biti v najkrajšem času ustanovljena v Liub- ljani filijalka, kakor je to predvidcno v zakonu te banke. Da se dvigne go- spodarska moč dravske banovine, je nujno potrebno, da se pristopi k čim- prejšnji zgraditvi železniškc zvqzq Slovenije z morjem. Glede Zbornice za trgovino obrt in industrijo v Ljub- ljani zahteva organizirano obrtništvo, da se čirnprej spremeni zastopstvo, ki je bilo izvoljeno v najhujši stran- j karski politični borbi in ki ne odgo- varja smernicam legalnih obrtniških organizacii. Davek na poslovni promet je za rnalega obrtnika hud udarec in zahteva obrtništvo, da se ta malemu obrtniku ne predpisuje, kakor to zah- teva davčni zakon. V Ljubljani izdaja zbornica za trgovino, obrt in indu- strijo glasilo «Jugoslovanski obrtnik», ki nima za nadaljni obstoj nobene podlage. To glasilo naj se ustavi in podpre strokovno obrtniško glasilo »Obrtni Vestnik«. Pri Zbornici obstoja z.^vod za pospeševanje obrta, v ka- terern pa nima v ožjem odboru legalna obrtniška organizacija nobenih zastop- nikov. Referat g. Rebeka je bil z nav- dušenjem sprejet in so se k debati oglasili razni delegati, med njimi g. Iglič iz Ljubljane, ki je v izbranih bcsedah podčrtal delovanje obrtniških organizacij. Po referatih je bil izvoljen naslednji odbo» : predsednik Golčer Jernej (Celje), prvi podpredsednik Iglič Franc (Ljubljana), drugi podpredsednik Vah- tar Miha (Maribor); odborniki Lečnik Anton in Kukovec Vinko (Celje), Berlič Miloš (Ptuj), Holy josip (Bre- žice), Rozin Miloš (Trbovlje), Volk Jakob (Šoštanj), Vrdnik Teodor (Lju- tomer) in Gogala Ivan (Jesenice); na- mestniki Vrenko Miha in Holobar Stojan (Celje), Kolar Josip (Vransko) in Goleš Rudolf (Laško); revizorja Rutar Albert in Vchovar Franjo (Celje). Nato je podal navzoči glavni di- rektor Zanatske banke g. Milan Dragič izčrpen referat o poslovanju Zanatske banke v Beogradu. Po daljši debati, v katcri se je zahtüvala ustanovitev podružnice Zanatske banks v Ljub- ljani, je podal glavni direktor izjavo, da se v Beogradu v centrali deluje na to, da se bo ta podružnica čtm- prej ustanovila in da ne bo ustanov- ljena nobena podružnica poprej nego ljubljanska. Priporočal je, naj bi obrt- ništvo oruaniziralo po vseh večjih obrtniških centrihobrtne kreditne za- druge, k« bi bile subencijonirane od podružnice Zanatske banke v Ljub- ljani Tudi zastopnik Zbornice g. dr. Pretnar je toplo priporočal sta- lišče slovenskega obrtništva. Sprejet je bil naslednji predlog : «Za povzdigo in osamosvojitev o- brtništva v dravski banovini je nujno potrebno poleg ustanovitve podružnice Zanatske bgnke v Ljubljani, da se u- stnnavljajo po obrtniških ccntrih, kjer je zato dana podlaga, obrtne kreditne zadruge z omejeno zavezo, katerih pravila naj bodo enotna, že obstoječe zadruge pa naj sprernenijo pravila na ta način, da se bo glasil naslov Obrtna kreditna zadruga r. z. z o. z. in da smejo biti člani te zadruge edinole legitimni obrtniki in smejo sprejemati posojila edinole obrtniki.» Nadalje je bil sprejet sklep, naj zve- za sestavi enotna društvena pravila za vsa na novo ustanavljajoča se obrtna društva v dravski banovini. Pri slučaj- nostih se je oglasi! k besedi zastopnik društva v Beltincih, ki se je pritoževal nsd tamošnjo prakso glede zaliranja šušmarstva. Šušmarstvo je v Prek- murju silno razvito v največjo škodo obrtništva, ki itak ječi pod težko brez- poselnostjo. Priporočal je naj Zveza skrbi za to, da se ti nedostatki od- pravijo. Sklenjeno je bilo, naj Zveza obrtnih društev še letos priredi v Bel- tincih velik obrtniški tabor. Nato so bile sprejete tri obširne re- solucije, ki vsebujejo glavne težnje in zahteve slovenskega obrtništva. Reso- lucije bomo objavili v prihodnji šte- vilki. Do izvolitve Zvezineqa predsednika je vodil občni zbor g Jakob Zadravec iz Središča. ki je bil s svojim dolgo- letnim vztrajnim, požrtvovalnim in ne- sebičnim delovanjem obrtniškim orga- nizaciifim vedno in povsod na razpo- lacjo. Gosp. Zndravec si je pridobil poleg že priznanih obrtniških vodite- Ijev za obrtniško qibanje velike za- sluge in še danes deluje v vseh obrt- niških organiznciiah z isto čilostjo in verziranostjo, kakor nekdaj. Da se mu obrtništvo vsaj deloma oddolži in mu Dokaže svoje visoko spoštovanje, je Zveza obrtnih društev dravske bano- vine na predlog delegata iz Ljutomera g. Horvata izvolila gospoda Zadravca za cnstneqa predsednika Zveze obrtnih društev dravske banovine v Celju. Ta oredlog jo bil sprejet z velikim nav- dušenjem. Po krajši debati o bodočem delo- vanju Zveze je g. Golčer zaključil in lepo uspeli zbor s pozivom na složno in vztrajno delo v prid slovenskih o- brtniških organizacij in slovenskega obrtništva. Kaj je to za 'na sieklenka drobna, vitka, milovidna? Kdo je mala ta zelenka? Hin, hm, če ni malopridna? To je »Vero«, sladko-vrezna cranžada-limonada; je pijača liladno-trezna; vsaka duša jo 'ma rada. Pristno vino in sadjevec prvovrstne kakovosti^nudi^ po zmernih cenah Fi^wa jMŽJioštageifAka winar^ka xadruga v Cei^-. Ažuriiranje, entlanjGi ; v&zeroje na stroj izvrSuje najceneje in solidno M. Š r i b a r, Celje, Aleksandrova ul. Štev. CO. »Nova Doba« 28. VII. 1930. Stran 3. DOM ACE VEIII d Marko Trifkovič f. V soboto, dne 26. t. m. zvečer je urnrl v Beogradu bivši predsednik vlade, minister, po- litik in predsednik Narodne skupščine g. Marko Trifkovič v starosti 66 let. Pokojnik je bil zelo delaven javen de- lavec in je igral kot intimen drug Nikole Pašiča važno vlocjO v bivši narodnoradikalni stranki. Jugosloven- ska javnost bo ohranila pokojniku hvaležen spomin. d Cankarjev spomenlk in spomin- sko ploščo bodo odkrili v nedeljo, dne 10. avgusta na Vrhniki, v rojstnem kraju našcga velikega pokojnika. d Letošnja letina. Po zbranih sta- tističnih podatkih je pšenica v naši državi letos kvalitativno in kvantita- tivrio zaostala za lanskim pridelkom. Lani smo pridelali okrog 26, letos pa samo 20 milijonov q. Koruza pa je letos obrodila zelo dobro in bo pri- delek mnogo večji od lanskega. Dočim smo izvozili lani 6 milijonov meterskih stotov, bo ostalo lotos za izvoz le okrog 2 milijona q. Lani se je pro- dajala pšenica po 100 Din, letos pa ponujajo že 125 Din. Vino in sadje izvažamo večinoma v Ävstrijo, Češko- slovaško in Italijo. Izvoz našsga viria in sadja pa ovira okolnost, da premalo pazimo na kvaliteto. Privilegirana d. d. za izvoz bo osnovala sekcijo za izvoz vina in sadja, ki bo podvzela potrebne korake, da se sedanji puložaj izboljša. V svrho pospeševanja našega izvoza bodo v glavni izvozni sezoni znižane tarife in carinske postavke. d Cirkus Krone pride v Jugosla- vljo ? Znani cirkus Krone, eden naj- večjih potujočih cirkusov sveta, ki gostuje sedaj v Gradcu, namerava v kratkem gostovati v Mariboru, Ljub- Ijani, Zagrebu in Beogradu, če bo po- gajanje z našim finančnim ministrstvorn za znižanje pristojbiu in d3vščin uspelo. d Za zvezo Slovenije z morjein. Prometni minister Lazar Radivojevič je imenoval strokovno komisijo, ki bo morala v najkrajšem času izdelati program za zvezo Slovenije z morjem z gradnjo žclezniške proge Kočevje- Vrbovsko. Nato bi se zagotovila fi- nančna stran te za Slovenijo izredno važne proge. d Koiiko preblvalce/ Jma Zagreb? Po izjavi nekega zagrebškega stro- kovnjaka šteje Zagreb 170.000, iiaj- bližja okolica pa 20 000 prebivalcev. d Potreben \n koristen izum. Beo- grajska tehnika Peter Tomanovič in Mirko Vojteh sta izumela aparat, ki se da montirati na vsak avto in ki prisili šoferja, da vozi po mestu s predpisano brzino. V slučaju nesreče se da ugotoviti na diagramu, s koliko hitrostjo je vozil šofer. Tehnika sta dala patentirati izum, ki se je pri po- izkusih zelo obnesel. d Zborovanje hmeljarjev v Žalcu. Podružnica Hmeljarskega društva za Slovenijo v Žalcu vabi hmeljarje na skod, ki se bo vršil v nedeljo, dne 3. avgusta ob pol 9. dopoldne v dvo- rani g. Robleka v Žalcu z naslednjim dnevnim redorn : 1. mezda za obiranje hmelja, 2. poročilo o stanju hjpeljskih nasadov v inozemstvu in oTslučaj- nosti. d Poziv dedičem. Izseljeniški ko- misarijat vZacjrebu, Kamenita ulical5, poziva naslednike pokojne Antonije Lefevre, roj. Königove, baje iz Celja, ki je umrla v Ameriki, da se javijo zaradi nadaljnega postopania pri iz- plačilu zapuščine komisarijatu s svo- jimi točnimi naslovi in z dokazi o sorodstvu. d Novl zakonl v slovenskem je ziku. V zbirki zakonov, ki jo izdaja Tiskovna zadruga v Ljubljani, izidejo v kratkem sledeči zakoni: «Zakonik o sodnem postopanju v civilnih prav- dah» (civilno pravdno pcstopanje), «Zakon o z,emljiški knjigi in zakon o notranji ureditvi, napravljanju in po- pravljanju zemljiških krijig» ter «Za- kon o izvršbi in zavarovanju» (izvr- šilno postopanje) d Pri zastajoči telesni potrebi, na- petem trebuhu, odvečni želodčni ki- slini, glavobolu, razdražljivosti, tesnob- nem počutku, splošni slabosti, utru- jenosti, odvaja zelo mila naravna «Franc Jožefova» grenčica, v želodcu in črevesu nabrane zaostanke prebave in prepreči v mnogih slučajih, da se ne pojavi vnetje slepiča. Najzname- nitejši zdravniki tega stoletja so se posluževali «Franc Jožefove» vode pri možeh, ženah in otrokih z največjim uspehom. «Franc Jožefova» voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. d Dunajska vremenska napoved za torek 29. julija. Izpremenljivo, sopar- no vreme. Sevcnie Alpe: Zopet ten- denca za izboljšanje. Južne Alpe: Ne- vihte. Splošna napoved: Zaenkrat še nostalno izpremenljivo vreme. oranžado ZAHTEVAJTE „VER0" POVSOD! limonado IzCeljainokolice c Zatvoritev Erekovega trga za vo- zovni promet. Mestno načelstvo v Celju sporoča, da je zaradi obnove tlaka na Krekovem trgu začasno za- tvorjena cestna zveza od glavne po- štc niimo kolodvora in v smeri Alo- ksandrove ulice do hotela »Evrope« za celokupni vozovni promet. Stoji- šče avtobusov je premeščeno začasno p]"G(l poslopjo mestnega načelstva v Prešernovi ulici, stojišče za avtotak- .so v Razlagovo ulico, za izvoščke pa v šir.ši del Kocenove ulice. c Koncert «Svobodt» v parku. V soboto, dne 26. t. m. od 1/49.do3/4i0. zvečcr je priredil moški zbor «Svo- bode» v Celju pod vodstvom pevo- vodje g. Cirila Preglja v mestnern parku koncert v prid krajevnega Udru- ženja vojnih invalidov v Celju in Pod- pornega društva za revne otroke v Gaberju. Pevski zbor je zapel z dobro dinamiko in znatno rutino večje šte- vilo efektnih umetnih in narodnih pesrrii. Zbor je žel splošno odobra- vanje. Ta prvi pevski koncert v parku jc privabil veliko število poslušalcev. c Redni koncerti z zvočno apara turo v parku. Olepševalno in tujsko- prometno društvo v Celju prireja od sobote 26. t. m. v mestnem parku redne koncerte z izvrstno zvočno apa- raturo za gramofonski prenos glasbe in govora z veliko jakostjo. Aparaturo je posodilo Jugoslavensko Siemens d. d. v Ljubljani in jo bo Olepševalno društvo morda pozneje kupilo. Kon- certi se vršijo vsak dan od 11. do 12. dopoldne in od 6. do 7. zvečer. Pro- gram današnjega dopoldanskega kon- certa je bil naslednji: 1. Pozdrav Go- renjski, valček I. in II. del, (Parma); 2. Gor čez izaro, koroška narodna pesem; 3. «Dolenjska», slov. narodna pesem; 4. «Iz veselog Srijema»; 5. «Iz srpske šume»; 6. Večerni zvon, ruska narodna pesem; 7. tri ruske narodne pesmi; 8. II Trovatore; 9. Cavalleria rusticana ; 10. Sonny Boy : 11. Pardon, pardon senjora. Program današnjega večernega koncerta je ta-le: 1. Pot v Petrograd (kozaški zbor); 2. Zbor donskih kozakov (Dvanajst razbojni- kov); 3. Ay, ay, ay (tango); 4. Paquita, tango argentino; 5. Honolulu Blues, havajske gitare; 6. Sweet honolulu, havajske gitare; 7. Seranata (Toselli); 8. A desert romance; 9. Arija iz «Bo- heme» (poje Josip Rijavec); 10 La donna e mobile (Verdi), poje Josip Rijavec); 11. «Pesem o cigareti», (Or- lov); 12. «Pesem o balalajki=> (Orlov). c Spomenik SreČku Puncerju. Uve- dena je akcija za postavitev nagrob- nega spomenika v Braslovčah poko- pancmu Srečku Puncerju, stud, iur., ki je padel kot urednik »Jugoslov. Koro- tana« za naše narodne ideale 1. 1919. v Vovbrah na Koroškern. Naprošeni so vsi, ki spoštujcjo žrtev mladega življenja in njen pomen, ter prijatelji pokojnikovi, da blaciovolijo nakazati denarne prispevke oz. zbirke za spo- tnenik do 20. avgusta Celjski posojilnici v Celju. Prvi prispevek v znesku 500 Din je poklonil g. Zvonko Puncer. Seznam darovalcev se bo objavil v časopisju. — V imenu in po naročilu pokojnikovih tovarišev: Fran Roš. c Opozorilo vssm bratsklm društ- vorn in funkcijonarjem. Neki H hodi od društva do društva, sklicujoč se na neka spričevala, da je »priznan sokolski delavec« in češkoslovaški državljan Sjaj in barvno razkošje ^ so znamenja vPcrsilu oprancga svilencga perila. — Pa kako lahko )e to pranje! Kos perila mencatc prevfdno in lahno v mrzli Pcrsilovi raztopini. Nato izpi* rate v mrzli vodi in dotate pri zadnjern izpiranju nekaj kapljic jesiha. Sušitc n» ta način, da zavijetc oprano perilo v belo blago, ki rado vsrkava vlago. Z zmerno vroam likalnikom likstc na Icvi (notranji) strani. To jc vse! Barvano blago pre^ izkusite najprej z O' zxrom na pristnost barvc. PomoČite naj^ ptt\ rob blaga v čisto vodo in stiskajtc ga mz& belim blagom. |p :«J «HI ' lv ¦" ter prosi podpore. Bratskim društvom priporočarno previdnost pri izdajanju spričeval, še večjo previdnost pa, kadar se jih prosi oodpore na zgoraj omenjeni način. — Starešinstvo Šokolske župe Celje. c Poroka. V petek 25. t. m. se je po- ročil na Dunaju g. Josip Welei, vz- gojitolj na dunajskem deželnem vz- gojevališču v Eggenburgu na Nižjein Avstrijskom in sotrudnik dnevniš- ke biblioteke na Dunaju, z gdč. Ama- lijo Mastnakovo, hčerko trgovca g. Ivana Mastnaka iz Celja. Bilo sreč- no! c Umrla je v petek 25. t. m. zvečer v Zavodni pri Celju ga. Karolina Gajškova, soproga višjega oficijala v p., v starosti 65 let. Blagi ženi bodi ohranjen trajen spomin, spoštovani rodbini našc iskreno sožalje! c Učitelji upokojencl iz Celja in okoJice se sestanejo v soboto 2. av- gusta ob 15. v gostilni Roblek v Žalcu. Ker je zveza na vse strani ugodna, se pričakuje pooolna udeležba zlasti iz Savinjske in Saleške doline. c Dva požara vsled strele. Dne 22. t. m. po 3. popoldne je udarila strela v hlev posestnika Jožefa Kvasa v Trnovljah pri Celju. Požar se je naglo razširil na poleg stoječi kozolec in uni- čil oba objekta kljub požrtvovalnemu delu trnoveljskih in gaberskih gasilcev. Živino so rešili. Posestnik ima še to nesrečo, da je par dni prej znižal za- varovalnino. Strela je udarila istega dne tudi v gospodarsko poslopie po- sestnika Žaklja na Pečovju pri Štorah. Poslopje je pogorelo do tal, ker jc primanjkovalo vode za gašenje. c RazŠIrjenje mestnega pokopa- HŠČa. Mestno načelništvo v Celju raz- glaša: Mestna občina celjska bo oddala najugodnejšemu ponudniku na- pravo dveh grobnic tipa II. na oddelku V. ter ureditev grobov na spodnjem delu oddelka I. mestnega pokopališča. Pravilno kolkovane ponudbe je predlo- žiti v zapečatenih ovojih z označbo zadcve in razglasa številke najpoznej- do pondeljka, dne 4. avgusta t. 1. vloe žišču mestnega načelstva. Načrti so na vpogled v mestnem stavbnem uradu, soba štev. 11, kjer se dobijo tudi vsa nadaljna pojasnila. c Prste mu je odrezalo. 43-lctnemu žagarju Alojzu Kripku, stanujočem v Aškerčevi ulici v Celju, je 26. t. m. stroj na žagi odrezal kazalec in sre- dinec desne roke. Kripka so prepe- ljali v celjsko bolnico. c Nesreča pri gradnji. Danes do- poldne je sunil omejen zidarski va- jcnec med delom pri neki novi stav- bi v bližini Sp. Lanovža nekega zi- darja z odra. Zidar je dobil p,ri pad- cu težke poškodbe na glavi in so ga mornli oddati v bolnieo. c Ukradeno kolo najdeno. Kolo, ki je bilo 23. t. m. ukradeno mehaniku g. Josipu Rojcu v Celju, so našli 25. t. m. v Aleksandrovi ulici. c Ogenj v dimniku. V petek 25. t. m. ob 19.45 so so viiele saje v dimni- ku na hiši gdč. Mete Baševe v Ašker- čevi ulici. Celjski gasilci so kmalu pogasili ogenj. caaB>BBiBBBBiag&au^BBaD^BBBHaaanaMaKiHHBjagoHvaEaminaflnMnMaaac>Hau^t-- - 'i*3M Stran 4. »Nova Doba« 28. VII. 1930. Stev. GO. c Tatvina v trgovini. V petek 25. t. ( m. so zalotili v trgovini g. Stermec- kega 23-letno Mihaelo Kamplovo iz Slovenje vasi pri Ptuju, ko je skrila med nakupovaiijem svilen robec pod bluzo. Oddali so jo policiji. Pri zasli- šanju je navedla napačne osebne po- datko in začela prepevati. Mati, ki je bila tudi v Celju, je prišla na polici- jo in izjavila, da je dekle slaboumno in da je bilo že trikrat kaznovano za- radi tatvine. Na sodišču so jo pozne- je izpustili. c Izgube: delavska knjižica z do- movnico in nravstvenim izpričeva- lom na ime Ivana Bizjaka; morna- riski jopič, vrc'den 350 Din. Včeraj je ušel g. Alojzu Luveku v Gozdnem delu srednjevelik črn pcs. c Proti solnčnim žarkom, ki ško- dujejo očesu, potrebujete solnčna očala, ki jih dobite najceneje pri tvrdki Anton Lečnik, Celje, Glavni trg, urar, zlatar, optik. 343 Okoliški občinski svet Celje, 28. julija. Včeraj od 8.20 do 9.10 dopoldne je imel okoliški občinski svet redno sejo pod predsedstvom župana q. A. Mi- helčiča. Po odobritvi zapisnika zadnje seje je prešel občinski svet na dnevni red. AsfaltJran?e cest v celjskem ob močju. Zupan je poročal o vprašanju asfaltiranja cestnih odsekov Celje-Čret, Celje-Polule in Celje-Lava in odcepa od bolnice do železniškega prehoda ter o komisiji ki se je, kakor znano, nedavno vršila. Komisija je bila tudi mnenja, naj bi se državna cesta v od- sekih Celje-Vojnik in Celje-Vransko zaradi velikega prometa ne asfaltira, nego tlakovala s kockami. Banska u- prava je predlagala, naj bi krila po- lovico na 1,20(1000 Din proračunanih stroškov za asfaltiranje navedenih treh cestnih odsekov banska uprava, četr- tino celjski okrajni cestni odbor, četr- tino pa celjska mestna in okoliška ob- čina. Na mestno občino bi odpadlo nekoliko več, nego na okoliško. Oko- liška občina bo prispevala ta delni znesek, prosila pa bo bansko upravo, naj bi zaenkrat založila dotični zne- sek za okoliško občino, ki bi to vsoto odposlala v obrokih ali pa jo vstavila v proračun za 1. 1931. če bi to ne bilo mogoce, bi okoliška občina na- jela posojilo za kritjezneska.Ta pred- log je bil sprejet soglasno. Razni predlogl. Vprašanje razširje- nja otroškega vrtca v Gaberju je bilo odloženo, dokler se ne bo točno ve- delo, kaj je z združitvijo mestne in okoliške občine. — Obč. odb. stavbe- nik g. Nerad bo napravil načrt in pro- račun za 1 novo stanovanje v občin- ski hiši v Gaberju, ki bo imelo dve sobi in kuhinjo. — Ob koncu seje je župan prečital okrožnico sreskega na- čelstva glede prepovedi grupiranja ob- činskih odbornikov v klube. Sport Včerajšnji nogomet v Celjn. V nedeljo 27. t. m. ob 5. popoldnc se je vršila na igrišču pri »Skalni kleti« nogometna tekma med celjskim vo- jaškim sportnim klubom in med At- letik SK, ki je končala z zmago At- letikov v razmerju Ö : 2. V prcdtekmi med rezervama SK Celja in Atletik SK je zmagala rezerva Atletikov v razmerju 6 : 1. Dopisi Rimske toplice. T u k a j š n j i Sokol priredi v nedeljo 3. avgusta v nasadih pri hotelu »Stara pošta« svoj letni javni telovadni nastop. Pri- reditev ie poldnevna s pričetkom ob 4. pop. Rimske toplice niso le priljub- ljena izletna točka, temveč tudi jako primcrnc za popoldanski nedeljski oddih, zato bodo prišli na svoj račun tudi prijatclji Sokola, ki bodo izrabili svoj izlet za obisk naše prireditve. Da posetnikom ne bo dolg čas, je društvena uprava poskrbela v polni meri. Zato prihodnjo nedeljo vsi v Rimske toplice. Za popust na železnici je zaprošeno, kopališka uprava pa je dovolila za posetnike naše prireditve znaten popust za termalne kopeli. Svetina pri Celju. V nedeljo „ 3. avgusta bo v našem lepem kraju vsakoletno proščenje, h kateremu so vabljeni vsi prijatclji prirode. Poskrb- Ijeno je tudi za hrano in pijačo. Gornji grad. Sokolski zlei V nedeljo 10. avgusta priredi ljubljan- ski Sokol v riaše prijazno mestece I propagandni zlet, združen z javnirn nasr.opom, pri katerem sodelujejo tudi domače društvo in bližnja sokolska društva celjske sokolske župe. Dolo- čen je naslednji program. Med 9. in 11. dopoldne sprejem bratskih društev, ob 11. skušnje za popoldanski javni nastop, popoldne ob 2. povorka po mestu na telovadišče, ob 3. pa pri- četek javne telovadbe. Pri telovadbi nastopi tudi tekmovalna vrsta Ijub- ljanskega Sokola, ki si je na vseso- kolskem zletu priborila darilo Nj. Vel. kralja — dragoceni meč — in vrsta naraščajnikov istega društva, ki so si na vsesokolskem zletu v Beo- gradu priborili prvenstvo Jugoslavije. Sodeluje prvovrstna narodna železni- čarska godba »Drava« iz Maribora. Ker je naš kraj precej oddaljen od železnice, naj društva organizirajo za ta dan v naše planinsko mestece avto- mobilske izlete Opozarjamo na to pri- reditevvse Sokole in Sokolstvu na- klonjeno občinstvo z vabilorn. da se te prireditve v čim večjem številu udeleži.— Sokolski pešizlct. So- kolski pešizlet na Ljubno v nedeijo 20. t. m. je prav lepo uspel. Udeležilo se ga je približno 130 sokolskih pri- padnikov, vsega skupaj pa je bilo ta dan na Ljubnem čez 150 Gornjegraj- čanov. Dasiravno prihod Sokolov ni bil javljen, se je zbralo lepo število domačinov, ki so prav pozorno sledili prostim vajam članic, moškega nara- ščaja in ženske dece. Omcniti je treba, da je trška občina Ljubno na svoje stroškc pogostila deco in naraščaj s kruhom in malinovcem. — Obolel je na pljučnici šolski upravitelj v p. in glasoviti alpinist g. Fran Kocbek. Odličnemu našemu sotrudniku želimo skorajšnje okrevanje! Kino Mestni kino Celje. Pondeljek 28. julija: »Ljubljenec sreče«. Veleme- sten ljubavni film v 7 dej. V glavnih ulogah Harry Halm, Siegfried Arno in Julius Falkenstein. — Torek 29., sreda 30. in četrtek 31. julija: »Srce v plamenu«. Filmska romanca v 7 dej. o ljubezni glasbenika in pevke. V glavnih ulogah Gustav Froehlich in Mady Christians. Krasni naravni posnetki. Izredno lep velefilm. Stanovanje s hrano se išče za gimnazijea V. raz- reda v Celju v prvovrstni nemški hiši. Ponudbe na upravo lista. 3-3 Potnik op ki je doUro vpeljan v vinski trgovini, se sprejme. Ponudbe na upravo lista pod »Trgovina z vinom«. 2 2 Dobro vino od 50—65 hi se proda. Prodaja se tudi na drobno. Naslov v upravi. Kontopistinja vešča vseh pisarniških poslov, pridna in poštena, želi s 1. septembrom spre- meniti službo. Cenj. ponudbe pod Sifro »Najrajši v Celju« na upravo lista. 2-1 Najboljše pijače: Citpomada kg Din 18'— Oranžada kg Din 18'— Malinovec kg Din 18 — za turiste, gostilne, kavarne itd. Stara lekarna „Pri orlu" Mr. Ph. IU0 TONČIČ CELJE, Glavni trg — Aleksandrova ulica Stanovanje s hrano iščem za učenko 3. meSčanske sole v Celju. Pogoj — hišni jezik vsaj deloma nemški. Ponudbe na upr. lista. USYANOVUENA IEYA 1881. Geljsha posojilnica i u Celju ! Celje v lastni hiši Narodni dom Sprejema hranilne vloge od vsakogar, jih obre- stuie najugodneje, nudi popolno varnost in iz- plačuje tocno. — Izvršuje vse denarne posle, kupuje in prodaja tuj denar ter čeke na ino- zemstvo. Izdaja Uverenja za izvoz blaga. Za yarnost hranilnihvlog jamci poleg lastnega aktivnega premoženja po Din 100,000.000 še lastna glavnica in rezerve, ki znasajo skupaj nad Din 14,500.000 — PCDRUiNKI: MARIBOR iOlfANJ slleksandrouacestast.11. (v lastni hiši) Franjo Dolžan kleparstvo, vodovodne inStalacije strelovodne naprave. CELJE, ZA KRESIJO 4. Prevzema vsa v zgoraj navedene stroke spadajoča dela in popravila. Postrežba točna in solidna. Cene zmerne. 50-3 Samo na veliko! C I fft Samo na veliko! pravi svicarski v škatljah znamke Chalet in Tiger ter domačr Alpe nudi najcenejše Alojz JMLzB&^> -fc nak CBLJE, KRÄLJÄ PETRA C, 22 veletrgovina kolonijalnega in Spcccrijskcga blaga IVIlin. suet disaK^re Išče se spretna kuharica ki prevzame kuhinjo na svoj račun v dobro razviti gostilni v sredi Maribora. Kavcija 1000 Din ; znanje slovenščine in nernščin« potrebno. Stanovanje brez- piačno, drugi pogoji po dogovoru. Po- nudbe pismeno na Borzo delav Mariboru. Mlajša pisarniška moc prosta vojaščine, z znanjem hrvatskega, slovenskega in nemškega jezika ter nemške stenografije in strojepisja, se i š Č e. Nastop takoj. Bergmann in drug, Celje. Ablturijent želi pripravljati za jesenske izpite iz poljubnili predmetov. Naslov v upravi. | Ucenec se sprejme pri tvrdki Franc Dobovižnlk, manufakturna in modna trgovina, indu- strija prešitih odej in perila, Cetje. 5-S Wlalo stanovanje v mestu, obstoječe iz velike sobe, ku- hinje \r. pntiklin, se odda. Lega prit- lična na ulico, zato tudi pripravna za pisarno ali obrt. Vpraša se Aškerčevi ulici St. 4, I. nadstr. 22 Mesecno sobo s hrano i5če mlajši trgovski sotrudnik. Naslovi naj se pošljejo v upravo lista z navedbo cene. 2-2 Sprejmemo 5e nekaj zasfonnilcov za prodajo Sivalnih strojev, koles, gra- mofonov itd. »Centra«, Ljubljana, | poštni predal 248. 3-2 Zahwala. I I Za obile dokaze Iskrenega 9očutja povodom bolezni in I I smrti naše nepozabne soproge, matere. stare matere, tašče, I I sestre itd., gospe I Karoline Qajsek I soproge višjega pis. oficijala v p. in posestnica I I se vsem prav prisrčno zahvaljujemo. I I Posebno zahvalo pa smo dolžni vsem darovalcem krasnih I I vencev in cvetja, kakor tudi vsem onim, ki so drago pokoj- I I nico v take» častnem številu spremili na njeni zadnji poti in I I nam s svojim sočustvovanjem olajšali neizmerno bol. I I Globoko žalujoči ostali. I Inserirajte v T,NOVI DOBI"! Urejuje Rado Pečnik. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan Cetlna. ~ Öba v Ceiju.