rlSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini „ _AA Ablj- postale 1 gruppo CiCIlR 5UU 1.1F Lelo XXXVin. Št. 191 (11.319) TRST, torek, 7. septembra 1982 PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« f Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi, VLADA JE DE FRANCESCU POVERILA FUNKCIJO VISOKEGA KOMISARJA ZA BOJ PROTI MAFIJI Novoimenovani palermski prefekt že prevzel funkcijo Najbrž že ta teden odobritev protimafijskega zakona De Francesco bo imel posebna pooblastila in bo usklajeval dejavnost raznih organov v borbi proti mafiji Novi palermski prefekt Emanuele De Francesco PALERMO — Emanuele De Francesco, ki ga je vlada v nedeljo imenovala za novega palermskega prefekta in za visokega komisarja s posebnimi pooblastili za boj proti mafiji je že prevzel svojo funkcijo. Takoj po prihodu v Palermo je sklical sestanek z najvišjimi funkcionarji prefekture, da bi se domenil o nadaljnji dejavnosti v borbi proti mafiji. Njegovo imenovanje so na Siciliji sprejeli z dokajšnjim zadovoljstvom, saj je bil dolgo vrsto let funkcionar na palermski kvesturi. Po svojem prihodu je dejal, da bo nadaljeval z delom, ki ga je DaUa Cliiesa pustil nedokončanega. Na izrecno vprašanje časnikarjev je dejal, da se sicer ne boji, da pa terja položaj na Siciliji posebno pozornost, če hočemo zagotoviti prebivalstvu Sicilije in Palerma mimo življenje. Izrazil je tudi upanje, da bo lahko štel na sodelovanje družbenih in političnih sil na Siciliji. Predsednik republike Pertini je danes podpisal > je orožje, katerega so se po ter s kakšnimi avti so se ^M.iah. Ugotovili so, da je najbrž lili generala in njegovo ženo stre 0 Pet ljudi (dve osebi na BMW, teh pet oseb so se akcije 'Mežilj vsaj še trije šoferji, kar SSjni. da smo že pri osmih kri-“Palcih. Po atentatu je skupina j Pustila prizorišče zločina in pustiti. avta in motorno kolo v Ul. nJ-1*' kjer so vozila zažgali in .>111 v druga vozila: šlo te sta - za druga dva avta. vozila tpi J*'1 baie nadaljnja dva mafijca. smo P” desetih udele j^utiovilj s0 c]a se je skupina, ki M ,'a približno enako sestavljena li ličila atentata, v katerem so biki: junija ubiti trije karabin-erji. j. s° spremljali mafijca Alfia Ferli bii Enne 'v Trapani. pri tem je rnafUb|t tudi Ferlito. Tildi takrat so vozili velik BWM, kar je bi-ie^vost. saj so se do tedaj postori vedno italijanskih ^ vzbujali pozornosti. Pri atentatu na Ferlita so - streljali z brzostrelko ka-; lk°v. ki so se je poslužih še ,ab vedno italijanskih avtov, 'z' ' 3di ^Uikn strel-ia|i Dri ..v, ki so se je lii^JPurih mafijcev Bontadeja in Wa' Po naključju so tako to, Velko zaplenili februarja le Vo?i|V Prtljažniku avta, ki ga je 'mafij«, Nino Santapaola, brat Sil,! najvidnejših in najmogočnej- lišaju0 °v mafije iz Catanie. Ka-°v je spet pojavil v spo-ffcflj.vned tolpo Santapaola in tolpo Oblah0,1 ki sta se borih za nadte v Catanii. u8a sled, ki ji preiskovalci sle-V* nekatere podobnosti med a-na Dalla Chieso in aten-Ha T na deželnega tajnika KP1 ,efia d Torreja in njegovega šo-«ti h IJosaria Di Salva. Tudi v ti-Wr*)ložnosti so atentatorji imeli UTn° kolo, ki je nadzorovalo k) Joejev fiat 131. Takrat se ni-Pfj?lUhli kalašnikova temveč a-ktviipe brzostrelke »garant*. Ugo-v>t f. ^ tudi, da so tako BMW, kft-,1 'at 132 ukradli le nekaj ur P0v!«-'ntatom. k^t« skv° finančnih stražnikov je Rjavilo sporočilo, v kate-°^n° zanika, da bi iz bla-Pil generala Dalla Cliiese izgi-!W: Sje. v katerem so bili iz-Uj*, , .Preiskave o pripadnikih ma-** s« jo vodili finančni straž- niki v sodelovanju z drugimi policijskimi silami za preiskavo, ki jo je tudi sam koordiniral, je dal pobudo prefekt Dalla Chiesa, med njo pa so skušah ugotoviti izvor nekaterih velikih posestev. Dosje je popolnoma na varnem na sedežu poveljstva finančnih stražnikov, ki bo izročilo kopijo novoimenovanemu prefektu De Francescu. RIM — V Reggio Calabrii so včeraj aretirali 26-letnega (Valterja Pia-nellija, pripadnika teroristične organizacije «Prima linea*. Bil je eden izmed redkih pripadnikov te orga- vo visokega komisarja morah slednjemu posredovati vse potrebne podatke, da bi ugotovili, čigava so podjetja, ki se dražb udeležujejo. Komisiji za notranje zadeve in pravosodje poslanske zbornice se bosta danes sestali na skupni seji, na kateri bodo proučili zakonski o-snutek za boj proti pojavu mafije na Siciliji. Zakonski osnutek vsebuje tudi predloge, ki so jih predstavili komunisti in ki jih je podpisal Pio La Torre, preden je postal žrtev mafijskega atentata. Komisiji se bosta sestali z zakonodajno pristojnostjo, nakar bo zakon romal v senat, kjer ga bodo dokončno odobrili najbrž še ta teden. Notranji minister Rognoni, ki je bil med pogrebnimi svečanostmi za Dalla Chieso tarča množičnega protesta in čigar odstop so vse opozicijske sile, vključno s komunisti odločno zahtevale, je danes poročal pred komisijama za notranje zadeve in za pravosodje. Dejal je, da v borbi proti mafiji policijske sile ne zadostujejo, temveč da se proti temu pojavu morajo boriti vse državne ustanove. Vlada je imenovala generala Dalla Chieso za prefekta v Palermu zaradi njegovih dokazanih zmožnosti in zaradi njegovega globokega poznavanja terorizma in mafije. Mafija je organizacija, ki prepleta mnoge ustanove tako v Italiji, kot v tujini, nadzoruje o-gromna denarna sredstva, ki jih pa tem nalaga v dejavnosti, ki so na videz čiste. V svojem posegu je Rognoni še poudaril potrebo, da preiskovalci ugotovijo, kdo se skriva za mafijskimi zločini. Prav te ljudi je treba prizadeti in aretirati. V ta namen je vlada zadnje čase močno okrepila sile varnostnega reda, ki delujejo na Sicihji. V zadnjih mesecih so finančni stražniki preverili dejavnost cele vrste trgovcev in drugih operaterjev, podatki o tej dejavnosti pa se stekajo v enoten center, ki jih obdeluje. Preverili so tudi, kakšen je davčni položaj teh operaterjev, kakšne so povezave itd. Trenutno so sestavih seznam, ki obsega 6.300 imen domnevnih mafijcev ter pri tem u-gotovili. da niso prijavili približno 25 milijard lir dohodkov. Včeraj so bile po vsej Sicihji protestne manifestacije proti mafiji ter v znamenje ogorčenja spričo uboja generala Dalla Chiese. Manifestacije je organizirala enotna sindikalna federacija CGIL, C1SL in UIL. Po vsej Sicihji so bile štiriume stavke, razen na področju prevozov, kjer so stavkah le deset minut, da ne bi preveč prizadeh prebivalstva. Sindikalna federacija CGIL - CISL - UIL je včeraj organizirala protestno manifestacijo proti mafiji (AP) NA SKUPŠČINI MDS IN SB V TORONTU Prizadevanja za rešitev svetovne finančne krize Različna stališča in predlogi držav v razvoju, Evrope in ZDA glede kreditnih olajšav TORONTO — Po dveh dneh pripravljalnih pogovorov na dvostranski in večstranski ravni se je včeraj začela redna letna skupščina Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke, kateri prisostvuje 116 uradnih delegacij, ki zastopajo države članice, in več kot 9.000 bankirjev z vsega sveta. Osrednji temi zasedanja sta porazne razmere svetovnega gospodarstva in nevzdržen položaj nekaterih držav, katerih število se veča, kot so Mehika, Argentina, Brazilija, pa tudi Poljska in Kuba, ki so tako zadolžene v tujini, da ne zmorejo vračati dolgov, v nekaterih primerih pa niti izplačevati obresti nanje. Glavna skrb največjih mednarodnih finančnih ustanov je torej, kako vsaj za silo ustaliti položaj in nato izdelati smernice za izhod iz zagate, ki grozi, da spravi v krizo vse svetovne finančne in na splošno gospodarske odnose. Stališča in recepti so seveda med članicami precej različni, delimo jih pa lahko v tri UiHiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiMiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiitiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiimniiitimMiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiimvnniiliiiiiiiiiimiiiiiiniiiiiiuiiiiiiHiiiiiiiiiii« IZ PROTESTA PROTI REPRESIJSKIM DOGODKOM V DOMOVINI V Bernu oborožena skupina oseb zasedla poljsko veleposlaništvo Ultimat poljski vladi, naj v 48 urah ugodi vrsti zahtev napadalcev BERN — Včeraj, približno ob 10. uri, je z orožjen v roki vdrla v poljsko veleposlaništvo v Bernu skupina Poljakov in ga zasedla. Skupino sestavlja verjetno pribhžno ducat oseb, ki so pridržale za »r !.-r-osebje veleposlaništva. Po nekaterih vesteh je talcev osem, vendar menijo, da jih je morda tudi več. Člani skupine, ki so izjavili, da so člani »Poljske domoljubne uporniške armade*, so takoj stopili v stik s švicarskimi oblastmi in sredstvi javnega ooveščanja. Zagrczih so, da bodo s 25 kg dinamita, ki ga imajo s seboj (baje so tudi oboroženi s težkimi strojnicami) pognali veleposlaništvo v zrak, če oblasti na Poljskem ne bodo ukinile izrednega stanja, osvobodile zapornikov, odpravile internacijskih taborišč ter prenehale z represijo poljskega naroda. Rok za izpolnitev teh zahtev so določili na 48 ur. Švicarske oblasti so takoj ustano vile krizni štab. ki bo skusal rešiti nizacije, ki je bil še na prostosti. . lunini imiiini m Hlinili KLJUB TEMU DA V ARABSKI LIGI ŠE NI ENOTNOSTI Arabski «vrh» v Fezu potrdil podporo palestinskemu narodu Svečan sprejem Arafata - Libija in Egipt edini odsotni državi Iransko-iraški spopad na tem zasedanju le obrobno vprašanje FEZ — Palestinsko vprašanje je nedvomno osrednja tema arabskega vrha, ki se je začel včeraj v Fezu. Po prekinitvi zasedanja novembra lanskega leta, ko se arabske države niso mogle sporazumeti o stališču o bližnjevzhodni krizi, se je včeraj arabski vrh začel v nekohko bolj optimističnem vzdušju, pa čeprav med državami udeleženkami ni prave enotnosti o palestinskem vprašanju. Vrha se udeležujejo vse arabske države razen dveh, Libije in Egipta. Libijski voditelj Gadafi je namreč odklonil vabilo, ker ne soglaša z odločitvijo številnih držav. da sprejmejo palestinske Degunce, ki bi se morah, po njegovem mnenju, boriti in umreti v Bejrutu, «da bi bih v zgled bodočim rodovom*. Egipt pa so izključili iz organizacije arabskih držav po podpisu camp davidskih dogovorov in ga bodo verjetno na letošnjem zasedanju ponovno sprejeli. Maroški kralj Hasan D,., ki je o-sebno sprejel vse udeležence zasedanja že na letališču in s tem pokazal, da pripisuje arabskemu vrhu velik pomen, je včeraj poudaril, da gre na tem vrhu za vprašanje arabskega dostojanstva. Predstavnik a- jp ■ ife. Maruški kralj Hasun 11. spicjebia Anitam v 1 t/.u (Teletoto AP) rabske lige pri OZN Clovis Macsoud pa je ob prihodu v Fez dejal, da morajo sedaj arabske države pustiti ob strani medsebojna nasprotja in izdelati skupno strategijo, da ustavijo Izrael, dobijo nazaj izgu bljena ozemlja in zagotovijo domovino palestinskemu narodu. Konkretno pa bodo morah v Fezu razpravljati o dveh predlogih za rešitev palestinskega vprašanja, o predlogu Burgibe, ki predlaga razdelitev Palestine v dve neodvisni državi in o Reaganovem predlogu o avtonomiji Cisjordanije in Gaze v povezavi z Jordanijo, a brez samostojne palestinske or za ve. Seveda ni velike verjetnosti, da bi arabski vrh sprejel kateregakoli od teh predlogov, razpirava o njih pa bo verjetno osnova za sklep > materialni in moralni pomoči, ki jo bodo odslej arabske države nudile Palestincem, pa tudi za potrditev stališča, da je PLO edini zakoniti predstavnik palestinskega naroda. Da bo tako dokazuje tudi veličastni sprejem Jasera Arafata v Fezu, ki je prišel na zasedanje zadnji, to je po redu, ki pripada najuglednejši osebnosti. Ob razpravi o palestinskem vpra šanju bodo druge teme krenile v ozadje. Tako bodo verjetno le obrobno obravnavali iraško - iranski spopad, tudi zato, ker o tem vprašanju nikakor ne bo mogoče doseči spiorazuma. ANKARA — Turško zunanje ministrstvo je sporočilo, da so Iračani v soboto pred iranskim pristaniščem Bandar Homeini z rake tami potopih neko turško tovorno ladjo. Posadko so rešili Iranci in pre peljali v Teheran. neprijetni položaj, trenutno pa so z varnostniki povsem obkolile stavbo zasedenega veleposlaništva. Predstavnik Solidarnosti, ki je trenutno v Švici, je takoj potem, ko je izvedel za zasedbo, izjavil, da se Solidarnost sama distancira od tega «terorištičnega» dejanja, s katerim nima nobene zveze. Izredno živahno reakcijo pa je ■bernska zadeva povzročila na Poljskem, kjer sta radio in televizija obširno poročala o dogodku, oblasti pa so že izjavile, da na zahteve «te-roristov* sploh ne bodo odgovorile. Poljskim oblastem je leglo take na pleča še eno težko breme: številnim težavam, s katerimi se morajo ubadati, se je zdaj pridružil še apolitični terorizem*. V večernih urah je poljska vlada dovolila švicarskim varnostnim silam, da vstopijo v poljsko veleposlaništvo, če bo to potrebno v okviru prizadevanj za osvoboditev talcev. Končno odločitev o tej akciji bo dala švicarska vlada. Na Poljskem napovedali nove protestne akcije VARŠAVA — Poljska agencija PAP je včeraj sporočila, da je za posledicami poškodb, ki jih je prejel med nedavnimi demonstracijami v Lubinu, umrl tudi 28-letni Michal Aramowicz, tako da znaša zdaj skupno število smrtnih žrtev teh nemirov že pet. Čeprav je oblastem uspelo vzpostaviti na Poljskem mir. pa kaže. da ta ne bo trajal dolgo. Tajne (zlasti mladinske) organizacije v Wroclawu so namreč za 13. september že napovedale nove protestne akcije, ki pa naj ne bi bile miroljubne. Govori se namreč o boju proti varnostnim silam. Oblasti so uvedle zato v Wro-clawu izredno ostro nadzorstvo in vsak. kdor pripotuje v mesto, mo ra pokazati varnostnikom vozovnic,* in povedati zadovoljiv vzrok za svoj prihod, saj se sicer kaj lahko znajde pred sodniki. V takem vzdušju je včeraj potekal pogreb bivšega poljskega voditelja Gomulke, katerega so pokopali s častmi, ki jih namenijo le državnemu poglavarju. Poljske oblasti so dale osebnosti pokojnega Gomulke velik poudarek, pogreba pa so se udeležili vsi najvišji predstavniki poljskega političnega življenja Medtem so v Moskvi, kjer je poročevalska agencija TASS poročala o popolnem zaupanju sovjetskih oblasti v generala Jaruzelskega. ki je »pokazal moč in sposobnost pri reševanju krize v državi*, sporočili, da bo poljski zunanji minister 01-szoivski v prihodnjih dneh obiska! Moskvo. Italijanski sindikat podpira Solidarnost RiM — Tajništvo enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL je sklenilo včeraj v zvezi s poljskimi dogodki nuditi sindikatu Sohdarnost vso politično podporo, obsoditi procese proti njegovim članom in poljskim intelektualcem, podpreti kandidaturo Lecha Waiese za Nobelovo nagrado za m;r in ustanovitev posebnega oddelka «sodišča naro- dov* (bivše Russellovo) za Poljsko. Za okrepitev boja proti mafiji so sklicali za jutri sestanek deželnih tajnikov za Kalabrijo, Sicilijo in Kampanijo, Močno naraščanje inflacije v avgustu RIM —■ Uradni podatki državnega statističnega zaveda še presegajo neugodne napovedi: avgusta so cene narasle za 1.8 odstotka, v dvanajstih mesecih pa za 17,2 odstotka. Podražitve, ki so pripeljale inflacijsko stopnjo krepko prek 16 odstotkov, ki . jih je vlada določila kot najvišjo dopustno mero, je povzročila sama vlada s povišanjem cene bencina, e-lektrike in davka na dodatno vrednost IVA. Če se gibanje cen navzgor ne bo ustavilo, bo treba novembra zabeležiti tudi rekorden skok draginj-ske doklade s 17 novimi točkami. glavne skupine. Prvo sestavljaj* najštevilnejše, države v razvoju, ki jih je kar 126, in so v okviru »skupine 24» postavile zahtevo po novem zagonu svetovnega gospodarstva. Za naraščanje svoje zadolženosti namreč povsem upravičeno krivijo svetovno gospodarsko recesijo, ki jo povzročajo industrijsko razvite države, da se borijo proti lastni inflaciji. Preokreniti je torej treba take težnje na mednarodni ravni, a tudi zagotavljati večjo kreditne olajšave revnejšim državam. ■*. Odgovori razvitih držav na te zahteve so: pa različni, pa čeprav so tudi one združene v raznih organih (skupini 10, skupini 5. interinalnem odboru). Evropske države, ki tudi same nosijo (vsaj delno) posledico gospodarske politike, ki jo vsiljujejo ZDA, so za predloge držav v razvoju bolj dovzetne, zlasti kar zadeva močno okrepitev skladov za nizkoobrestne kredite. Ti naj bi se povečali po mnenju Zahodne Nemčije za 50 odstotkov. Japonska in Velika Britanija govorita kar o podvojitvi, Francija pa se zavzema celo za 150-odstotno povečanje sklada, ki sedaj šteje kakih 67 milijard dolarjev. Amerikanci pa ne nameravajo kreniti od svoje politike favoriziranja »prijateljskih* držav po lastni uvidevnosti. Zato predlagajo ZDA u-stanovitev novega »sklada za nujne primere*, ki naj bi znašal kakih 10 milijard dolarjev, vsekakor pa nasprotujejo splošnemu povišanju vlog posameznih držav v obstoječi sklad, ki bi bilo višje od 15 ali največ 25 odstotkov. Tako stališče je potrdil včeraj ameriški zakladni minister Regali, ki je tudi napovedal, da sporazuma ne bodo mogli doseči pred prihodnjim letom. Kakšni bodo sklepi svetovnega finančnega vrha je torej še vprašljivo. Na otvoritveni slovesnosti jo ravnatelj MDS De Larosiere pohvalil razvite države zaradi uspehov r boju proti inflaciji in dejal, da j* treba kredite podeljevati skrajno previdno, predsednik Svetovne banke Clausen pa je izrazil nekaj optimizma glede težnje k padanju bančnih obresti, Kanadski predsednik vlade Trudeau je naglasil v svojem pozdravnem govoru, da so razmere izredno zask bljujoče in se morajo vse članice združiti v skupnem naporu, da preprečijo mednarodno finančno krizo, zavzel pa se je tudi za povečanje finančnih zmogljivosti obeh največjih mednarodnih denarnih ustanov. TEHERAN — V teheranskem središču, kjer se nahajajo mnoga ministrstva in iranski parlament, j* prišlo do silovite eksplozije. uiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiaiiiiiminfiiUMiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiliftiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiriiitiiiiiiiiiiiiiiitiB Žalna seja za tov. Nežico Žalne seje za pok. tov. Nežico, ogledno družbenopolitično delavko, ki je delovala v protifa^stičnem boju, ▼ Ilegalnem času, med narodnoosvobodilno borbo in v povojnem boju Slovencev v Italiji ra priznanje njihovih narodnih pravde, seje, ki je bila na sedežu SKGZ v Gorici, so se udeležili predstavniki goriških in tržaških Slovencev, družbenopolitični delavci iz občine Nova Gorica in Sežana ter njeni številni prijatelji in znanci. Poročilo na 3. strani «ia«iiiiiiiiiaMiaMaiia*a">«>a**>iiai*>M«>*aiaMiBaiii«ii«9iiaaf»nvT9i»a>iaii«iiiiiiBiiiiiMMitsMB««ii>i«*Mimiiaii*»iii«iiiaRini«aaiiaiii«i««tin*«8ii>a«iiviaiiiii«iiaii«ii«MBiiiiaBgiMiaaaiiai|Maiaa|t||ai|1|tlvt|M|iaaalMaC||a,t|Mial,(|a|a,,att,t|,aa||,,t9y9 PO DOLGI OHLADITVI JUGOSLOVANSKO-EGIPTOVSKIH ODNOSOV Mubarak prispel na obisk v Beograd BEOGRAD - Egiptovski predsednik Hosni Mubarak je včeraj dopotoval na prvi uradni in prijateljski obisk v Jugoslavijo na povabilo predsedstva SFRJ. Na letališču v Beogradu na Surčinu so predsedniku Mubaraku izkazah državniške in vojaške časti. Gosta iz Egipta je pozdravil predsednik predsedstva SFRJ Petar Stambolič z ženo in visokimi jugoslovanskimi funkcionarji ter predstavniki družbenega in političnega življenja. Na sprejemu so bih predsednik skupščine SFRJ Rnif Dizda-revič, predsednika ZIS Milka Pla- ninc, predsednik predsedstva Srbije Nikola Ljubičič, zvezni sekretar za zunanje zadeve Lazar Mojsov, zvezni sekretar za ljudsko obrambo admiral Branko Mamula in drugi. Z egiptovskim voditeljem so v Beograd podotovali zunanji minister Hasan Ah, zunanje politični svetnik, El Baz in drugi. V kratki izjavi na letališču je predsednik Mubarak dejal, da je zelo zadovoljen, ker je prispel na obisk v Jugoslavijo. Posebej je poudaril, da je Jugoslavija ena izmed ustanoviteljic gibanja neuvrščenosti. Hosni Mubarak se je po slovesnem sprejemu na letališču skupaj s predsednikom predsedstva SFRJ Petrom Stamboličem odpeljal do rezidence na Dedinju, kjer bo bival med tridnevnim obiskom v Jugoslaviji. Gost iz Kaira je včeraj obiskal spominski center Josip Broz Tito, popoldne pa so se v palači federacije v Novem Beogradu začeli jugoslovansko - egiptovski pogovori na najvišji ravni. Predsednika in sodelavci so izmenjali mnenja o najbolj perečih mednarodnih vprašanjih in dvostranskem sodelovanju. Sinoči je Petar Stambolič gostu priredil slovesno večerjo, na kateri sta izmenjala zdravici. Med obiskom v Beogradu se bo Hosni Mubarak pogovarjal tudi s predsednico ZIS Milko Planinc in predsednikom predsedstva Srbije Nikolom Ljubičičem, ogledal pa si bo tudi industrijo motorjev v Rakovici. (dd) LONDON — Neznani napadalci so preteklo noč v Belfastu ubili nekega avtomobilista in ranili njegovega sopotnika, TRŽAŠKI DNEVNIK Poklon bazoviškim žrtvam KAKO BO CECOVINI REAGIRAL NA NOVO PISMO KMEČKE ZVEZE? Prejšnji četrtek smo objavili vest, da je tržaški župan Cecovini zavrnil pismo Kmečke zveze, v katerem so izražena stališča v zvezi z načrti o izgradnji hitre ceste na področjih Sv. Magdalene Spodnje, Katinare in Lonjerja. Pismo je bilo sestavljeno v slovenščini, pritožen pa je bil prevod v italijanščini. Ker pod prevodom ni bilo podpisa kot pod slovenskim tekstom, je župan smatral, da pismo ni pravno veljavno. S tem je torej Cecovini odrekel slovenskemu tekstu uradno vrednost. Kmečka zveza je pred dnevi spet poslala omenjeni dopis županstvu, tokrat pa s spremnim pismom predsednika Alfonza Guština. Spremno pismo, ki je bilo poslano v slovenščini, se glasi: <(Sporočamo vam, da smo prejeli vaš dopis tek. štev. XII/AMM. -300/546-74 z dne 28. 8. 1982 z največjim začudenjem in nerazumevanjem za razloge, ki so vas vodili t) to, da ste nam vrnili naše pismo v slovenskem jeziku češ, da italijanski prevod ni podpisan. Naša zveza, ki je daleč najbolj predstavniška organizacija kmetov v tržaški pokrajini, ki pripadajo, razen redkih izjem, izključno slovenski narodnostni skupnosti, od ustanovitve dalje, ki je bila januarja leta 1950, uporablja v svojih dopisih z vsemi krajevnimi javnimi upravami in oblastmi materin jezik svojih članov, kar se nam zdi povsem upravičeno in normalno. To pravico nam javne uprave in demokratične ustanove do danes niso osporavale, in mislimo zato, da tudi vaš namen ni ta. Dovolimo si vam pojasniti, da uraden izvod našega dopisa v predmetu je tisti v slovenskem jeziku in je zato tudi podpisan. Temu smo zaradi važnosti in nujnosti argumentov, na katere se naš dopis nanaša, priložili tudi italijanski prevod, računajoč, da bomo s tem prihranili na dragocenem času v korist hitrih rešitev, ki so za pri-zadeto prebivalstvo življenjske važnosti. Zato vam ponovno naslavljamo dopis, ki ste nam ga vrnili s prošnjo, da ga obravnavate z vso nujnostjo, ki je potrebna, da nadoknadimo čas, ki je bil zamujen zaradi birokratskih zapleti ja jev*. Kako bo tokrat reagiral župan Cecovini? ZAKLJUČILI SO SE ŠTUDIJSKI DNEVI «DRAGA 82» Bistveno skrčen prostor za dialog ob predavanjih Ošlaka in Rodeta Pred pričetkom nedeljskih predavanj je bila na odprtem maša, ki jo je daroval tržaški škof Bellomi Zadnji dan »Drage 82» se je pri-, bi se jasno zrušila, če sama sebi čel z mašo na prostem, ki jo je da-1 in torej tudi drugim ne bi pustila 1 , v »i • v,_ Cirili roval tržaški škof Bellomi. Sledili sta predavanji Vinka Ošlaka, ki je govoril na temo «Mit revolucije v delu današnje teologije* in Franca Rodeta, ki je govoril o duhovnih tokovih v današnji Evropi. Zapisali smo, da je bilo sobotno predavanje Svetozarja Stojanoviča osredotočeno v kritiki marksizma in da je bil tip te kritike «odprt», to je mišljen kot revizija, ki sama sebi ne zastavlja mej in se torej ne postavlja kot zaključen sistem. Ne mislimo tu načeti vprašanja, do kolikšne mere in kje se s Stojanovičem strinjamo ali pa ne, želimo poudariti le to, da je bil sistem njegove kritike po svoji sami strukturi odprt neki drugi kritiki in torej diskusiji. Neomarksistična kritika dogme, Pred spomenikom Ferdu Bidovcu,! Franu Marušiču, Zvanimiru Milošu in Alojzu Valenčiču na mestnem pokopališču pri Sv. Ani je bila včeraj popoldne v priredbi Odbora za proslavitev bazoviških žrtev spominska svečanost ob 52. obletnici njihove ustrelitve. Priložnostno je spregovoril Odo Kalan in med drugim dejal: «Žalost-no je dejstvo, da se po tolikih letih položaj slovenskega življa v teh krajih ni bistveno spremenil. Je že res, da lahko dokaj svobodno uporabljamo svoj jezik, res je tudi, da so nam oblasti odrinile nekaj drcbnic pravic: vendar ostane še vedno odprto vprašanje ureditve našega položaja v Italiji. Zaradi tega se moramo iz dneva v dan boriti za uresničitev naših pravic. Bidovec, Miloš, Marušič in Valenčič so padli, ker so se z orožjem v roki potegovali, da bi bili Slovenci priznani kot ljudje. Mi se moramo bo rjti za uresničitev po ustavi priznanih pravic. To je naša dolžnost. ka’ti v obratnem primeru bi izdali njihove ideale in osramotili njihovo žrtev*. Isto je Kalan povedal tudi v italijanščini, nato pa zaprosil za enominutni molk. Sonce je pripekalo, v nenadni tišini si začul poke fašističnih strelov, zazrl si se v oči prisotnima sestri in bratu Ferda Bidovca, Tončki in Stankotu, s pogledom si ošinil množico tistih, starejših, ki so nekdaj bili vrstniki štirih bazoviških žrtev, pomislil si, kako je v njih bolest zaradi dogodka izpred 52 let še utripajoča in se vprašal, čemu neki na tej vsakoletni, tradicionalni komemoraciji, kateri sicer naslednjo nedelj«,,,vselej sledi širša proslava v Bazovici, ni mladih obrazov. .............................................................."..... OB ZAKLJUČKU FESTIVALA KOMUNISTIČNEGA TISKA V KRIŽU ZAPLET SPORAZUMA LPT-LAIKI 0 RAZDELITVI PREDSEDNIŠKIH MEST Pri Sv. Ani in v Skednju odložili prvi seji novoizvoljenih rajonskih svetov Pri Sv. Ani so komunisti, demokristjani in svetovalec SSk polemično zapustili sejo V Skednju so se za odložitev seje izrekli vsi razen predstavnikov Liste za Trst Sporazum med Listo za Trst in med laično - socialističnim polom glede porazdelitve predsedniških mest rajonskih svetov tržaške občine ni prestal svoje prve preizkušnje. Tako pri Sv. Ani kot v Skednju sta bili prvi seji novoizvoljenih teles KOLEDAR SESTANKOV RAJONSKIH SVETOV DANES, 7. 9. 17.30 Sv. Jakob 18.30 Sv. Vid - Staro mesto 19.30 vzhodni Kras JUTRI, 8. 9. 17.30 Novo mesto -Nova mitnica 18.30 Stara mitnica 19.30 zahodni Kras ČETRTEK, 9. 9. 17.30 Kjadin - Rocol 18.30 Rojan - Greta - Barkovlje PETEK, 10. 9. 17.30 Sv. Ivan 18.30 Kolanja - Škorklja S PARTIZANSKO PESMIJO ZA PRAVIČNEJŠO DRUŽBO Pri Martincah v Križu se je si noči v prešernem vzdušju, ki so ga ustvarili zvoki plesnega ansambla «The Lords*. končal dvodnevni Festival komunističnega tiska v priredbi krajevne sekcije KPI »J. Ver-ginella*. Že popoldne se je na prostranem travniku, kjer je vaška skupnost pred dvema letoma uredila cementno prireditveno ploščad z odrom, zbrala lepa množica, saj je bila na sporedu osrednja točka praznika, to je koncert Tržaškega partizanskega pevskega zbora «Pinko Tomažič*. Nastop TPPZ se je sicer začel z zamudo, ki sta ji botro-vali soparica in uvidevnost samih pevcev, orkestrašev in solistov do takih, ki za nobeno ceno ne zapustijo malega ekrana, dokler ni nogometne tekme konec. Toda pustimo to, saj ima TPPZ tudi to nalogo, da poslušalce in gledalce v določenem smislu privzgaja. Koncertu je v resnici sledilo zares veliko občinstva in ne samo to: naše in drugih narodov partizanske, borbene in delavske pesmi, pa še pesmi socialne vsebine, so ljudje poslušali nenavadno pozorno in občuteno, izvajalce pa temu primerno tudi nagradili s toplim ploskanjem. Med drugimi je partizanski ansambel pod vodstvom Oskarja Kjudra in s sodelovanjem solopev-cev Marina Eve ter Igorja Pavletiča in recitatorjev Draga Gašperlina ter Staneta Raztresena posredoval milino ruskih Salavi in Oj Tu-mani, furlansko žalostinko L ombre, Kjudrovo skladbo I. in n. preko-morski brigadi, črnsko duhovno pa še Slavnostno pesem — Tito, ki je pač svojevrstno odjeknila in kon-ceri končal z Vstajenjem Primorske, kateremu je še zlasti ob spominu na bazoviške žrtve sledil buren aplavz. Izven programa je ansambel izvajal še Internacionalo. Ob prazniku so prireditelji posvetili izrecno pozornost drami, ki jo doživlja palestinsko ljudstvo, spregovorila pa sta nazadnje tajnica kriške sekcije KPI Sonja Sirk in član pokrajinskega vodstva partij-ske federacije Stojan Spetič. Le ta je polemiziral z vsedržavnim tajnikom PSI Craxijem, obširno raztolmačil vprašanje zakonske zaščite naše narodnostne skupnosti in apeliral k tvorni gradnji socializma, ki da ga ni mogoče izgraditi niti vojaščino niti z duhovščino. Pokrajinski odbornik €ok je obiskal SKGZ Novoizvoljeni pokrajinski odbornik Marčeto Čok j« včeraj obiskal Slo- vensko kulturno-gospodarsko zvezo. S predstavnik' organizacije in nekaterih njenih članic se je pogovarjal o vprašanjih slovenske narodnostne skupnosti, s posebnim ozirom na vprašanje globalne zaščite, uporabe slovenskega jezika, kulture, športa, kmetijstva in gospodarskih dejavnosti. Delegacija SKGZ j^ gosta seznanila s stališči glede posa meznih vprašanj in izrazila željo, da bi jih pokrajinska uprava v svojem programu in delu upoštevala. Odbornik Čok je izrazil vsestransko pripravljenost za sodelovanje s slovenskimi organizacijami, glede vseh obravnavanih vprašanj, obe nem pa posredoval vabilo predsednika pokrajine, za srečanje s Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO odloženi na kasnejši datum, v obeh primerih pa je bil predmet nesoglasij med strankami izvolitev predsednika ali bolje rečeno logika, ki je privedla do sklenitve omenjenega sporazuma med listarji in med PSI, PSDI, PRI in PLI, to je med strankami sedanje večinske koalicije v tržaškem občinskem svetu. Pri Sv. Ani so po izidu glasovanja o odložitvi seje komunisti, demokristjani in svetovalec SSk zapustili sejno dvorano ter s tem povzročili nesklepčnost sveta, v Skednju pa so vse stranke — z izjemo svetovalcev LpT sklenile, da sejo odložijo in da se spet sestanejo prihodnji teden. Na obeh sejah je bilo tako sklenjeno, da se svetovalske skupine sestanejo pred izvolitvijo predsednika in skušajo najti kar se da skupen jezik za upravljanje in vodenje rajonskih svetov. Pri Sv. Ani sta proti «logiki lo-tiza^jje* ostro nastopijo tako Hlada (KD), bivši predsednik sveta in Perini (KPI), ki sta predstavila vsak svojo zahtevo po odložitvi seje in po takojšnjem začetku pogajanj med vsemi demokratičnimi strankami (z izjemo MSI) za uprav-ljivost rajonskega sveta. Proti tema predlogoma so se izrekli Uxa (LpT), Carbonijeva (PSI) ter zastopnika PSDI in misovcev, ki so predlagali takojšnjo izvolitev predsednika. Svet je tako z devetimi glasovi (LpT, PSI. PSDI in MSI) odbil zahtevi KPI in KD za odložitev seje, v znak protesta pa so slednji, katerim se je pridružil še svetovalec SSk Cergol, zapustili dvorano. S tem je bila seja nesklepčna, saj je za izvolitev predsednika potrebna prisotnost dveh tretjin izvoljenih. Predsedujoči starejši svetovalki Lp T Gambassinijevi ni tako preostalo drugega kot da prekine sejo. ki jo bo moral sedaj v roku osmih dni spet sklicati župan. Isto se je zgodilo tudi v Skednju, z razliko, da so se za odložitev seje enotno izrekli komunisti, demokristjani, socialista ter svetovalca PS Dl in PRI, proti pa le zastopniki LpT, tako da ni bilo treba nikomur zapustiti dvorane. Kot smo izvedeli, bo prišlo že ta teden do posvetovanj med strankami, svet pa se bo baje spet sestal prihodnji ponedeljek. Na obeh sejah je na kratko spregovoril občinski odbornik za decen- tralizacijo Forti, ki je med drugim obljubil, da se bo čimprej sestal s predsedniki in z njimi pretresel najbolj pereča vprašanja posameznih krajevnih stvarnosti. Naj omenimo, da bi po sporazumu LpT - laiki obe predsedniški mesti pripadali Listi za Trst, pri Sv. Ani naj bi bil predsednik komunist, v Skednju pa socialdemokrat. Danes so na sporedu prve seje treh novoizvoljenih rajonskih svetov. V naši javnosti vlada zlasti veliko pričakovanje za prvo sejo vzhodnokraškega izvoljenega telesa, ki mu je, kot znano, v prejšnji mandatni dobi predsedoval zastopnik SSk Karel Grgič. • Cestni predor pri Senenem trgu bo zaradi vzdrževalnih del na ventilacijskih napravah zaprt tako za pešce kot za motorna vozila od 23. ure jvffjštjjega dne, 8. t.m., do 5. ure dne 9. septembra in od 23. ure istega dne (9. t.m.) do 5. ure v petek, 10. septembra. USPEH PSISEBim HA KOLOMOVCU Praznik solate potrditev navezanosti na zemljo Ob veselih zvokih ansambla Taims se je v nedeljo zaključil tradicionalni praznik solate, ki ga že četrto leto zapored prireja PD Ko-lonkovec - Ženjan 45. Ta nekoliko neobičajni, a posrečeni praznik je tudi v nedeljo privabil na prireditveni prostor veliko število domačinov in ljudi iz bližnje okolice, čeprav je bilo še par drugih šager. Največ zanimanja je bilo seveda za razstavo in nagrajevanje najlepših solat. Posebna komisija je ocenila oštevilčene primerke te povrtnine, nato pa je isto storilo tudi občinstvo. Za «strokovno» komisijo je bila najlepša solata, ki je zrasla na domačiji Rudolfa Kretzschmana, le za malenkost pa sta zaostali solata Stelia Pribaca in Romana Kobca; ocene «laikov» niso bile bistveno drugačne: po njihovem mnenju si je prvo nagrado zaslužil Romano Kobec, drugo Karel Valentinčič, tretjo pa Rudolf Kretzschman. V nedeljo je bilo na sporedu tudi nagrajevanje udeležencev tekmovanja v sajenju solate. Zmagovalci te športno - kmečke «panoge» so bili po vrstnem redu Edvard Troha, Jože Stoper in Alojz Debellis za starejšo skupino, Katja Stoper pa zb mlajšo. „ _____ Na prazniku solate so tudi sladokusci prišli na svoj račun; orga- nizatorji so namreč dali na dražbo najlepše solate, ki so šle kar dobro v promet: za nekatere primerke so ljubitelji zelenjave plačali skoraj šest tisoč lir! Preostalo solato so Kolonkovčanke zabelile in ponudile obiskovalcem. Poleg tega je uspela tudi prodaja solate po cenah na debelo, saj so vrtnarji prodali ves pridelek, ki so ga prinesli s seboj. Veliko zanimanja je vzbudila med Kolonkovčani razstava starih dokumentov o Kolonkovcu, ki so jo za to priložnost pripravili člani društva. Razstavljene listine, ki jih je društvu posredoval arhiv Ške-denjskega muzeja, pričajo o življe nju Slovencev na Kolonkovcu in se gajo tja do daljnega leta 1736. Svet delegatov sindikata uslužbencev javnih ustanov CGIL miljske občine je izrazil globoko sožalje in o-gorčenost nad mafijskim umorom palermskega prefekta Carla Alberta Dalla Chiese, njegove žene in šoferja, ki ju je spremljal. Delavci miljske občine pristajajo na «civilno pogodbmr-T’'* boju proti mafiji, ki jo je predlagal predsednik sicilskega deželnega sveta Lauri-cella in to po umoru protimafijskih borcev, kot sta bila Pio La Torre in Rosario Di Salvo. SAMO V TRŽAŠKIH OBČINSKIH OTROŠKIH VRTCIH Protest vzgojiteljic zaradi novega urnika Nasprotovanje komisarskemu sklepu narekovalo avtonomnima sindikatoma SNALS in CISAL, da okličeta delno stavko iiiiiiiitiiuiiiiiimiiiiiimMiiiiiMiMiiiminiimHitiiiiiHiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimmiiiiiiiiiiiii Pester kulturni program na prazniku SSk v Zabrežcu Tudi letošnji Naš praznik, ki ga je v Zabrežcu priredila sekcija Slovenske skupnosti za občino Dolina, se je iztekel. V čudovitem okolju Hribence je Naš praznik obiskalo veliko pripadnikov in simpatizerjev stranke, pa tudi drugih občanov in okoličanov, ki so si zaželeli nekoliko oddiha in prijetnega razvedrila ob petju zborov, igranju domačih ansamblov, dobrem vinu in specialitetah na žaru. Vrhunec je praznik dolinske sekcije Slovenske skupnosti dosegel v nedeljo pod večer, ko se je na prireditvenem prostoru odvijal kulturni spored. S svojim petjem sta nedeljski večer popestrila mešani pevski zbor iz Bertokov pri Kopru, ki ga vodi Angel Turk ter moški zbora Fran Venturini od Domja, ki ga vodi Ivan Tavčar. Ljubitelje lahke glasbe pa je razveselil nastop mladega kantavtorja s Konta vela Sergija Štoke in njegovih spremljevalcev. V imenu stranke je množici spregovoril tajnik sekcije za občino Dolina Sergij Mahnič, ki je v kratkih obrisih razčlenil sedanji položaj v svetu in se z zaskrbljenostjo dotaknil gospodarske in družbene negotovosti, finančnih škandalov, mafijskih in kamorističnih izsiljevanj in nenehne politične krize, ki hromijo Italijo in delovanje državnih inštitucij. Izrekel je tudi ogorčeno obsodbo svoje stranke nad umorom generala Dalla Chiesa, njegove žene in spremstva. »Kriza*, je poudaril Mahnič, »potiska v o-zadje nerešen problem globalne zaščite Slovencev, ki je tako ponovno potisnjena v kup nerešenih zakonskih osnutkov, ki že dosetletja čakajo na diskusijo in odobritev*. Ko je razčlenil domači položaj pa je Sergij Mahnič potrdil odklonilno stališče stranke do gradnje hitre ceste in novih razlastitev. »V zvezi z razlastitvami (. . .) zahtevamo (...), da se celotni skupnosti kot protivrednost za utrpelo škodo nudijo določene javne storitve,* to je, da deželna uprava vključi področje občine Dolina v deželni načrt meta novodnega omrežja. V tem smislu je v nedeljo tudi stekla akcija zbiranja podpisov. V soboto in nedeljo je na Našem prazniku v Zabrežcu igral ansambel Lojzeta Furlana, sinoči pa so obiskovalce zabavali Veseli godci iz Boljunca. (ris) Vzgojiteljice občinskih otroških vrtcev v tržaški občini so včeraj sprožile protestno akcijo zaradi spornega problema delovnega urnika. Sklenile so, da bodo za nedoločen čas, torej vse do takšne ureditve vprašanja, ki bo povsem u-strezala njihovim zahtevam, stavkale izmenično prvo in zadnjo uro vzgojiteljske službe. Brž pa naj pripomnimo, da bojne sekire niso izkopale vse vrtnarice, temveč le tiste, ki se naslanjajo na avtonomna sindikata SNALS in CISAL. Vseeno pa, tako pravijo v samih krogih enotne sindikalne zveze, je bil protest še kar množičen, to pa pomeni, da je vsaj delcma upravičen. Zakaj? Tajnik šolskega sindikata SINA SCEL (CISL) Carrada meni, da je zadevo sprožil po nepotrebnem še komisar na občini z znanim sklepom št. 612 (1982), s katerim je po sindikalistovi sodbi izkrivil duha in črko ustreznega pravilnika iz leta 1978. Medtem ko pravilnik daje možnost, da se vzgojiteljsko delo v vrtcih prične pol ure prej — ob 7.30 namesto ob 8. uri, če to izrecno zaprosijo starši, je komisarjev sklep odredil, da mora vse osebje občinskih vrtcev obvezno biti na delovišču ob 7.30. Obvezno, torej, ne pa po potrebi. Carrada je dodal, da bi ob takšnih priložnostih bilo treba imeti nekaj več psihološkega posluha. Sicer pa so na tehtnici še nekatera druga vprašanja, je nadaljeval sindikalist, kot npr, problem smotrnejše opredelitve pojmov o vzgojiteljski službi v vrtcih kot taki in o splošni službi v njih v korist tako uporabnikov vrtcev kakor zadolženega osebja. Pristojni dejavniki tr žaške občine naj bi celovito problematiko nanovo temeljito proučili in jo rešili, kajti tako napeljujejo le vodo na mlin avtonomnih sindikalistov. Zahtevo v tem smislu je sindikat, ki mu načeluje Carrada, že posredoval županstvu in 14. t.m. se bo sešel z zadolženim odbornikom. • Združenje Italija - ZSSR sporoča, da se je začelo vpisovanje na tečaje ruskega jezika, in sicer vsak de lavnik od 17. do 19. ure na sedežu Združenja v Ul. Torrebianca 13. • V Ul. Marco Praga so zaradi polaganja podzemeljskih cevi uvedli začasno prepoved vožnje za vsa vozila v obeh straneh. čiteije in profesorje pa v Kulturnem domu. Včera; se je na učiteljišču zbrala prva skupina vzgojiteljic predšolskih otrok, saj so organizatorji iz praktičnih razlogov razdelili vzgojiteljice v dve skupini: prva skupina bo sledila seminarju še danes, druga pa bo začela z delom jutri. Vzgojiteljice so prisluhnile predavanju pedagoginje in ravnateljice vrt-ca 1 Luciji Vojke Štular ter pedagoškega vodje istega vrtca Milene Butja na temo »Načrtovanje vzo-jenega dela v vrtcih*. Danes bo prva skupina vzgojiteljic odšla na hospitacijo v vrtec Semedela. Vzgojiteljice tega vrtca sc pod vodstvom pedagoške svetovalke Zavoda SR Slovenije za šolstvo Sonje Tasevski pripravile dva nastopa in tako bodo prikazale način dela v otroških vrtcih v Sloveniji. Predsednik ministrskega sveta nemške dežele Baden - Wurtemberg dr. Lothar Staph se bo 9. in 10. t.m. mudil na uradnem obisku v Trstu, kamor ga je povabila dežela F-Jk. Obisk predsednika Spatha predvideva med drugim ogled tržaških pristaniških struktur, srečanje z vlad nim komisarjem Marrosujem in sre Čanje z deželno delegacijo, ki j- bo vodil predsednik odbora Comelli. • V četrtek, 9. septembra, ob 20. uri bo izredna seja občinskega sveta v Miljah. Med drugim bo govor o raznih nujnih javnih delih. odprte poti. Predavanji Vinka Ošlaka in Franceta Rodeta sta bili v bistvu negaciji revolucije, marksizma, pa ne samo marksizma in to v luči dokončne resnice, to je resnice razodetja, svetega, skratka, božjega. Ošlak je v dokaj pesniškem jeziku postavil revolucijr v luč mita; zanj je revolucija mit in v zadnji konsekvenci cilj, ki ga ni mogoče doseči. Marksisti so uporabili revolucijo prav v funkciji mita in torej slepila, saj so ponudili ljudem nekaj v bistvu meglenega in nedosegljivega. Slepilo se je kot slepilo izkazalo pač v praksi marksistično - revolucionarne družbe (gulagi itd.). Zakaj pa je revolucija le mit? Mit je, ker želi spremeniti korenine družbe in človeka, to je tudi to, kar je nespremenljivo. Do korenin človeka lahko pride samo božje razodetje. Ošlak se je nato vprašal o razmerju kristjanov do revolucije in o-menil znano »teologijo revolucije*. Predavatelj je deial, da cerkev načelno odklanja revolucijo. Omenil je nekatera izjemna stanja, kot v Južni Ameriki, vendar dodal, da je tudi odločitev nekaterih duhovnikov za revolucijo privedla do zmote. Tu je omenil Nikaraguo. Predavatelj je bil zelo oster do tistih duhovnikov, ki se tudi po izvedeni revoluciji postavljajo na stran revolucije. Kritika je bila očitno namenjena na tiste duhovnike, ki v Sloveniji sprejemajo revolucijo in njene sadove. Tajnik sekretariata za neverne v Rimu Franc Rode je v predavanju «Duhovni tokovi v današnji Evropi* podal dokaj mračno stanje evropske stvarnosti. Marksizem je mrtev in je rodil samo gulage, eksistencializem in strukturalizem sta pripeljala do neke lažne zavesti, freudizem je privedel do moralne ohlapnosti, če uporabljamo le mil izraz, skratka, ideološki sistemi so odprli pot splošni dekadenci, ki se javlja od potrošništva tja do apatije. Veliko je slepih ulic. V krizi je Evropa s svojimi ideološkimi sistemi, v krizi je tretji svet, ki je od Evrope sprejel le tehnologijo in najslabšo varianto misli: socializem. Kje je torej rešitev? Rešitev je v vrnitvi k temeljem, skratka, k bogu in božiemu. Iz stališča zanikovanja, ki naj privede db“obrttočja svetega’1ii božjega, seveda ni potrebno posamezne trditve specifično utemeljevati. Na primer, revolucija m samo mit, je tudi stvarnost, pa ne samo marksistična, poglejmo na primer islamsko revolucijo. Zakaj je prišlo do revolucije? Katere so zgodovinske okoliščine in rezultati? So res povsod enaki? Ošlaku si v bistvu ni bilo treba postaviti vseh teh vprašanj, ker je že od vsega začetka vedel, da z revolucijo ne more biti nič, ker je edino vredno božje razodetje. Tudi Rodetu niso bila potrebna vprašanja, saj mu je bilo jasno, da je edina rešitev za propadajočo Evropo vračanje k Bogu. Vse ostalo propada in je malo več kot nič. Tu se seveda zapirajo poti dialoga, kajti, kako naj s katoličanom dialo-gira marksist, ne glede na »varianto* tega marksista, ko pa je marksizem v celoti mrtev in nosi marksist v sebi samo še upihnjeno luč, kristjan pa ima edino odrešenje. Kristjan se je v luči svoje resnice z' pri dialogu . . . Diskusija je bila predvsem po dru gem predavanju obsežna. Ni pa bilo posegov, ki bi bili kritični do bistva obeh posegov. Kritike so padale, sicer bolj redke, le na ta ali drugi aspekt, na to ali drugo izvajanje (tudi debata bi sicer zahtevala analizo) tako. da se je Draga v svojem tretjem dnevu krepko zaprla, medtem ko je prva dva dni kazala v smer, ki dopušča pri stop tudi tistim, ki razmišljajo v luči drugačnih resnic ... Umrl je Miha Guštin bivši repentabrski župan V 81. letu starosti je v nedelj1 umrl Miha Guštin, cenjeni repen« brski družbenopolitični delavec, je bil v letih 1965 - 1975 za dve datni dobi tudi župan repentaM občine. Kljub mnogim življenjs* preizkušnjam je vedno ostal zv naši narodnostni skupnosti in roj nemu Repentabru, za probleme ka rega se je stalno zanimal. Ko se J? upokojil, se ni umaknil v zasebn ampak je našel čas za odgovorno aktivno politično delo ter kmalu P vzel, izvoljen na listi Slovenske sK F nosti. dolžnosti župana. Ta vl0Fj in odgovornost sta mu bili zelo P srcu in izpeljal ju je v duhu sV ,fl premočrtnosti ter zavzetosti z® terese krajevne in naše širše rodnostne kupnosti. Spomin P0#^ nika bo repentabrska sekcija Sp, počastila danes ob 20. uri n? ž n„ seji. Svojcem izrekamo naše iskr sožalje. MEDTEM KO SE NADAUUJE PROTESTNO GIBANJE REDARJEV Policija je identificirala in prijavila avtorje napada na mestnega redarja Včeraj pričetek seminarja za slovenske šolnike Včeraj se je dejansko začel 18. seminar za vzgojiteljice, učitelje1 in profesorje slovenskih šol na Tržaškem čeprav bo uradna otvoritev seminarja šele v petek. Kot smo že objavili, bo seminar potekal ločeno, in sicer za vzgojiteljice na učiteljišču »Anton Martin Slomšek*, za u- Policija je identificirala in prijavila sodstvu pet huliganov, ki so se v četrtek ponoči na Trgu Unita spravili z brcami in pestmi nad mestnega redarja Gina Canettija in mu povzročili poškodbe, ozdravljive v 30. dneh. Redar je skupino postopačev spravil v bes, ker jo zahteval, naj izključijo prenosni magnetofon. Pred sodniki se bodo morali braniti 20-letni Francesco Carbone, 20-letni Alessandro Flo-ridia, 19-letni Stefano Pettirosso, 19-letnj Sandro Simonutti in mladoletni R. T. V tepističnem napadu sta sodelovala še dva mlada, ki pa ju policija še ni uspela identificirati. Medtem se nadaljuje protest mestnih redarjev, ki so ob tem pa novnem nasilnem dogodku sklenili, da bodo od odgovornih organov zahtevali nova jamstva pri upravljanju svojega poklica. Ukinili so zato vse nočne službe, kot so nad zorstva v glavnih občinskih stavbah, dežurstva pri radijsko - telefonski postaji, tudi izvidniška ekipa se že od sobote vzdržuje dela, seveda le ponoči od 21. ure do jutra. Predstavniki avtonomnega sindikata redarjev so se včeraj zjutraj srečali z občinskim odbornikom Tranuerjem, danes pa se bodo z županom Coeovinijem sestali predstavniki sindikalne zveze CGIL CISL - UIL. Kaj zahtevajo mestni redarji? čeprav obstajajo različice, so vsi sindikalni predstavniki enotni v zahtevi, da se mestnim redarjem pri zna status agentov javne varnosti, kar bi upravičevalo posest pištol in pendrekov. Druga zahteva, ki so jo postavili avtonomisti, pa določa, da se redarji podajo na zahtevnejše službe vedno v dveh in še to z radijskim oddajnikom. Župan Ce covini je že na petkovi občinski seji izjavil, da odbor ni nasproten tem zahtevam, da pa je njegova u-resničitev odvisna od prefekta. Sinoči se je vsekakor sestal občin ski odbor, ki je imel na dnevnem redu tudi razpravo o tem problemu, katerega rešitev verjetno ne bo ne hitra ne lahka. Pred agenti se Je skril za kuhinjsko omaro V noči med nedeljo in ponedeljkom so policijski agenti zasačili 30-letnega Alvara Glavina iz Zindisa 16, ko se je v stanovanju družine Vidussoni v Ul. Cordaroli 11 skušal prilastiti raznih dragocenosti in bankovcev. Policijo so obvestili sose dje, ki so se začudili, da v stanovanju gori luč, kajti Vidussonijevi so bili na počitnicah. Ko se je tat zavedel, da ni več sam v stanovanju, se je skušal skriti za kuhinjsko omaro, toda s ga agenti kmalu odkrili in aretirali. Umrl Saverio Giacchetti Včeraj so pokopali vidnega c socialistične stranke Saveria , u chettija, ki je bil tudi v vl*UjJl Delavskih zadrug, sindikalist^ ^ sindikalni predstavnik v podJe'-l . CEGA in član združenja Ital* URSS. V poslednje slovo mu je s govoril pokrajinski tajnik PSI toni, ki je pokojnikovo smrt ow» kot nenadomestljivo izgubo. 'Ra-F .. je opredelil kot zglednega social demokrata in upravitelja, kot n vadno doslednega politika, kot , veka, ki se je razdajal za del ljudi, in kot moža, ki dela čast , lovitemu, ne le samo tržaške ljudskemu in socialističnemu S1 ^ nju. Niti enega samega P0!”® jpi nega mejnika ni bilo po drugi v J . v socialističnem gibanju, da bi r ne prispeval lastnega doprinosa-še dejal Pittoni. Ule Slovenska skupnost v Trstu s« nja spominu MIHE GUŠTINA svojega dolgoletnega člana in šega župana repentabrske °bč*# Ob izgubi dragega očeta in n° MIHAELA GUŠTINA izreka iskreno sožalje družini narska sekcija in KD Kraški baH dot#' Ob izgubi dragega nonota ^ kajo Loredani in družini repe#*#^ ske cerkvene pevke iskreno so* Župan in svetovalci občin« penlabor izrekajo svojcem l#** ^ sožalje ob izgubi bivšega ž°P MIHAELA GUŠTINA Sporočamo, da je dne 5. s«P t bra v Clevelandu umrla naša “ iažit Marija Ban vd. Torni Žalujoči sestra in sorodniki Trst, Bač pri Materiji, Ro** Zapustil nas je naš nenadomestljivi oče MIHAEL GUŠTIN K zadnjemu počitku ga bomo pospremili jutri, 8. t.m., ob I"’ uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na repentabrsko pokopališč • Prisrčna hvala vsem zdravnikom in bolniškemu osebju, k* so mu kakorkoli olajšali poslednje trenutke. Žalujoči: hči Ida z možem Gastonfj jem, sin Emil z ženo Albino, vnnjj Oriella z Enzom, Emanuela, Loredab* in Franko ter drugo sorodstvo Repentabor, Col, 7. septembra 1982 DEŽELNI KNJIŽNIČARSKI TEČAJ Deželno odborništvo za poklicno vzgojo in kulturne dejavnosti je zaupalo PRIREDITEV KNJIŽNIČARSKEGA TEČAJA NARODNI IN ŠTUDIJSKI KNJIŽNICI Tečaj se bo začel v pozni jeseni, predavanja bodo v popoldanskih urah. Čas za vpis v tečaj je do 30. septembra v upravi NŠK - Ul. sv. Frančiška 20/1. m GLASBENA MATICA TRST obvešča, da je vpisovanje novih gojencev Trsta in podružnic na sedežu v Trstu, Ul. R. Manna 29, do jutri, 8. septembra, od 9. do 12. ure. FC PRIMORJE priredi v soboto, 11., in v nedeljo, 12. septembra na Proseku «Na Balancua ŠPORTNI PRAZNIK SPORED: V soboto ob 17. uri odprtje kioskov; ob 19. uri nagrajevanje memoriala «žarko Race*; od 20.30 do 1. ure ples z ansamblom THE LORDS. V nedeljo ob 16. uri odprtje kioskov in tradicionalna tekma «Stari - mladi*; °b 19. uri kulturni program: nastopata mladinska in otroški folklorni skupini KD Rdeča zvezda iz Saleža; °d 20. do 1.00 ure ples z ansamblom THE LORDS. Kioski bodo založeni s specialitetami na žaru in z domačo kapljico. Vabljeni šolske vesti Glasbena matica obvešča, da bodo popravni izpiti iz teorije in solfeggia torek, 14. septembra, ob 8.30 ^ Glasbene matice v Trstu. ^ 'indikat slovenske šole - tajništvo >nr,t javlja, da so njegovi uradi v Fabio Filzi št. 8/1 odprti v po jjdeljek, sredo in petek od 16. do j' ure. Na sedežu so na razpolago obrazci za suplenco. Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij JJSKD obvešča, da bodo uradi od-vsak dan od 8. do 12.30 ter od d' do lg. ure. Ob sobotah, pa od "do 12.30. d »nadinski odbor SKGZ obvešča, j® vpisovanje na mladinski se-. nsr na Bledu (od 17. septembra Poldne do 19. septembra) vsak dan ]rj Ponedeljka do petka od 18. do p' u.re na sedežu SKGZ, Ul. sv. Pa«čiška 20. tasmamrn KoMtlesto cvetja na grob Angela fc. °'a darujeta Dana in Stojan Bolte® .20-000 lir za KD F. Venturini fc^to cvetja na grob Angela S ®:a darujeta Bruna in Marjan jjjp4 20.000 lir za KD F. Ventu- ^.Počastitev spomina Milke Mil-t\„ie ' Kralj darujeta Avguštin in nc Sosič 10.000 lir za Skupnost a Opčine. Včeraj-danes TOREK, 7. septembra Sat MARKO ID.«? vzide ob 6.33 m zatone ob tb r~ Dolžina dneva 13.00 — Lu-,'de ob 21.45 in zatone ob 10.33. Jutri, SREDA, 8. septembra MARIJA V *ton:t>,ne 'čerai: Temperatura 25 v«. J- zračni tlak 1017.6 mb. pada, 'eter i ij 5 km tjj ^oUia, nebo pooblačeno, mo na uro zaliodnik, vlaga 4Sijijg110' temperatura morja 23,7 Raj-KOJSTVA IN SMRTI lut %JLI SO SE: Alessio Vremec, »ieu A?®'"a. Davise Glavina, Da-I* Binetti, Maite Wagemans. A-v1 leh'-*' ,.^ 'etni Giuseppe Urgin, -'-/j en — 64-letni Valter Cal-Vitto| -b8'letni Aurelio Karis, 74-letni -Doorigna, 70-letni Giovanni V 7;1,® Kederica Malalan vd. Gal-'1tie Stefgnia Drascic vd. Kriki b' b° letni Roberto Grison, 40-let- Visintin. 80-letni Michele letuj 62-letni Lorenzo Cardi, 57 U»o Perini. Dnevna SLUŽBA LEKARN , H) a (od 8.30 do 20.30) Stb , SeUi 23, Ul. Roma 16. Ul. dik b , Trg Valmaura 11, Zgo-(1.307'junec. Gol , ,13.00 in od 16.00 do 20.30) valjev trg 8, Ul. Belpoggio 4 ,uVNA SLUŽBA LEKARN . Goiri„ ..((,d 20.30 dalje) ' teg 8, Ul. Belpoggio ^gon*. Boljunec. . NuJ.VSTVENA DEŽURNA SMJŽBA N.7J8 stežba »n 21. dn 8 ure Ur..te/ prenpia/uična od 14 do V tli 'n Praznična od 8. do 20 ^ 88 441 AbGKKARNF V OKOLIC) s1 »fr- tel. 228 124 Bazovica V.T7I85; Opčine: tel 2111411. »ut tel 225 141; Božje polje tel 225 596; Nabrežina tel * Itesljau; tel. 209-197; ŽBvlje. Dežela nakazala občinam denar za javna dela Na eni svojih zadnjih sej je deželni odbor odobril sklep o trilet nem denarnem nakazilu za ureditev in izboljšavo poljskih in gorskih poti ter za ureditev rečnih strug. Ta sklep je bil sprejet v korist raznih občin naše dežele, med katerimi so tudi mil.iska, dolinska in števerjan ska občina. Za ta javna dela je dežela nakazala skupno tisoč tristo milijonov lir. Dolinska občina je pred par leti zaprosila za denarna sredstva za ureditev Glinščice in poljskih poti v občini in s tem deželnim sklepom bo verjetno za to dobila tudi potrebna finančna sredstva. Kino Arision 2i.U0 «AC/DC - Let there be rocka. Eriča Dionysiusa in Eriča Mistlerja. Ritz 17.00—22.15 «11 falcone*. Franco Nero. Eden Zaprto. Grattacielo 16.30 «Delitto al Central Hospital*. L. Grant, M. Ironside Fenice Zaprto. Nazionale 16.30 «Amanti miei*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Mignon 16.30 «Easy Hider*. Filodrammatico 15.00 «Jimmy sen-saction my love*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Aurora 17.00 «Lezioni maliziose*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Cristallo 16.30 «Via col vento». C. Gable, V. Leight. Moderno 16.00 «Guerre stellari*. Capitol 16.00 «Animal House*. Radio 15 30 «Stretta e bagnata*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Vitforlo Veneto 17.00 «Una magnum speciale per Tony Saitta*. Stuart Whitman. Lnmiere 16.30 «Super rapina a Milano*. Adriano Celentano in Clau-dia Mori. Srečanje med sindikalisti treh sosednih dežel «Delo in gospodarstvo na območju Alpe - Jadran*: to je naslov srečanja med sindikakii-mi predstavniki iz naše dežele, avstrijske Koroške in SR Slovenije, ki bo 24. septembra v prostorih Delavske zbornice v Celovcu. Iz naše dežele se bodo srečanja udeležili zastopniki deželnih sindikalnih organizacij CGIL Gianni Padovan, D. Varin in D. Dreossi, CISL C. Bravo, L. Molinari in Giovanni Padovan ter UIL Trebbi, C. Fabricci in R. Gasivoda. Ob zaključku srečanja bodo sindikalne organizacije iz treh sosednih dežel priredile posebno tiskovno konferenco. GORIŠKI DNEVNIK 0B ZAOSTROVANJU COSPODARSKECA POLOŽAJA DANES SINDIKALNO ZBOROVANJE PRED LADJEDELNICO V TRŽIČU Na sedežu sindikata kovinarjev (FLM) pa delovno srečanje deželnega značaja * Na shodu bo govoril Silvano Veronesi 7. septembra 198' Žalna seja za tov. Nežico V sejni dvorani SKGZ v Gorici je I tost in krutost najbolj izkazoval >i1n cinnr>i valna 7.a rvrkninn Hr * nrav nnH načim irvt-n TTrvrlo ca Draginja v Trstu: notranji in zunanji izvori Delavci ladjedelnice in drugih večjih industrijskih podjetij s Tržiške-ga se bodo danes zjutraj zbrali na velikem sindikalnem zborovanju pred vhodom v ladjedelnico, da znova opozorijo na izredno težaven položaj gospodarstva na Goriškem, na prepočasno reševanje krize ladjedelništva, da izrazijo najstrožjo obsodbo palermskih dogodkov ter od vlade terjajo odločnih in takoj šnjih ukrepov za zatrtje vseh oblik terorizma ter utrditev demokratičnega in omikanega sožitja. Na sindikalnem shodu, ki se bo pričel ob 7.45, trajal pa bo približno do 9. ure, bo govoril član vsedržavnega vodstva sindikata kovinarjev (FLM) Silvano Veronesi. Vzrokov za zaskrbljenost glede nadaljnjega slabšanja položaja v gospodarstvu je v zadnjem času zmeraj več. Zaostruje se kriza ladje- Izleti Partizani in aktivisti - Opčine organizirajo 19. septembra enodnevni izlet preko Buzeta skozi predor Učke po novem Titovem mostu na otok Krk. Vpisovanje v trgovini Renar od danes, 7. do 11. septembra od 18. do 19.30. Vplačilo pri vpisu. Društvo slovenskih upokojencey priredi v četrtek, 16. tjp„ izlet po Dolenjski z ogledom rojstnih krajev Trubarja, Jurčiča, Levstika in gradov Žužemberka ter Turjaka. Vpisovanje v četrtek 9. m v petek 10. t.m. od 11. do 12. ure na društvenem sedežu. Združenje Union Podlonjer - Sv. Ivan priredi 17. oktobra enodnevni izlet v Sežano z ogledom vinske kle-in pokušnjo novega vina. Vpisovanje od 14. t.m. vsak torek in četrtek od 17. do 19. ure v Ul. Valdi-rivo 30, telefon 64459. f Čestitke Danes praznuje 50. rojstni dan ALEKSANDER GRGIČ. Vse najboljše mu želijo žena Alma in sinova Davorin ter Edvin. Danes bo ugasnila drugo svečko NASTJA MILIČ. Vso srečo ji želila mamica in očka. Čestitkam se pridružujejo Igor, Katja, nonoti in pra-nonoti. mm ■ BANCČ Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA .J«,-!; S. P. A. t«3t - ulica r. eiltv 10 - »i-ATe 6. 9. 1982 Ameriški dolar 1390,— Kanadski dolar 1.090.— Švicarski Irank 600.— Danska krona 158.— Norveška krona 201.— Švedska krona 223.— Holandski florint 506,— Francoski frank 198.— Belgijski frank 24,50 Funt šterling 2.390.— Irski šterling 1.900,— Nemška marka 560 — Avstrijski šiling 79.70 Portugalski escudo 15,- Pezeta 11.50 Jen 4,5 Avstralski 'tolaj 1.250.— Drahma 17.— Debeli dinai 21,80 Srednji dinar 21.50 MENJALNICA vseh tujih valut KRZNARSTVO Vom priporoča Izredno modele na|bol|Se kakovosti, tudi po naročilu hrani, popravila In čisti Vose krzno ULICA S. NICOLO 33 Tel 040/61-420 V zvezi z razburjenjem in polemikami*, ki so jih sprožile vesti, da je draginja na Trža škem od julija do avgusta letos I delništva, saj menda še ni povsem narastla kar za 2,1 odst., je stati- jasno, če bo vlada sploh poverila stična služba tržaške občine vče- napovedana naročila, ki naj bi de raj objavila daljše poročilo, v loma ublažila težaven položaj, katerem ugotavlja, da ima nara- včerajšnjim dnem se je število de ščajoča draginja svoj glavni izvor I lavcev v dopolnilni blagajni spet ne v Trstu, temveč splošno v dr-1 povečalo in bo v kratkem preseglo žavi. Podrobnejša analiza podatkov število 1000, kar predstavlja več (občina obravnava 286 različnih kakor četrtino vseh zaposlenih v artiklov) namreč kaže, da odpade tem velikem podjetju. Zaskrbljujoč na «uvoženo» draginjo 1,37 odst., je položaj tudi v nekaterih drugih medtem ko odpade na tukajšnjo podjetjih na ožjem tržiškem obmo trgovinsko mrežo le preostalih 0,73 čju, ter v pokrajini nasploh J/^ŽaVnega -znač.aja ,s01 V Tržiču pa bo danes s sindikalni! c . Poviški cen pri avtomobi- nega področja še en pomemben do foBiJ1; ,zavarovaflnih Premi' I godek^Na sedežu FLM se bo ob nrrmetn m«f z6’ 9- uri pričelo delovno srečanje vseh višanpk Sr,Pf^ f l ^ tejništev sindikata FLM v deželi £ fn t ^ en%*1' Furlaniji - Julijski krajini. Razprav- Li t £ Tv.viSar, °®levan'1® te, 121 ijaJi bodo o delovnih pogodbah, go-kom min i t C6^a d,ne%TI! spodarski krizi ter o novih pobu kTor JL^ H'7 kHrt dn £kU-paj' dah in oblikah sindikalnega boja. ITa 'ST Sr.lt S fe?' * ^ ^ pri treh postavkah- r,,"‘ ‘ pri sadju (za 0,27 odst.), pri gospodinjskih strojih (za 0.11 odst.), in pri perutnini, gnjati in mesnih konzervah (za 0.08 odst.), kar da skupaj 0,46% Če seštejemo 1,37% in 0.46% dobimo količnik 1.83 odst. Do pokaza telja 2,1 odst., ki je razburil duho ve, manjka torej še 0,27 odstotka. Tudi ta del povečane draginje je lokalnega izvora, izhaja pa iz premikov cen, ki so jih zabeležili pri vseh drugih, okrog 250, neomenjenih artiklih (druga živila, tobak, stroški za oblačila, zdravstveni artikli itd). V zvezi z današnjim sindikalnim shodom pred ladjedelnico bodo v vseh večjih industrijskih obratih o-klicali eno, oziroma poldrugo uro stavke. Do konca novembra predlogi za priznanja «zasJuge na dclu» Mali oglasi telefon (040) 7946 72 Do konca novembra je rok predložitev predlogov za podelitev priznanj «zvezde za zasluge na delu* - Stella al merito del Lavoro. Priznanja vsako leto podeluje mi nistrstvo za delo in to na podlagi predlogov^ »podjetij, sindikalnih in Gr^n™sa rs zr I jetno te*'Lošno delo. naj. tole-' ve.£bra ^?s{ati "a 5“° nadzor-fonirajo danes od 12.30 do 15.301 "l'£voza dek) v Trstu' U1' sv' Fran' in po 18. uri ter jutri od 13.301 c do 15.30 na št. 040/572724. ODDAM v najem avtoličarsko delavnico (karoserijo). Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnev nika, Ul. Montecchi št. 6, pod šifro «Karoserija». PRODAM CX 2400 PALLAS. vožen osem mesecev — poškodovan. Telefon 061/ 721259 od 18. do 20. ure. v Ze spet so se spravili nad slovenske napise Ni dolgo, kar smo pisali ,o pomazanih smerokazih v Brdih pa o nadomestitvi in odstranitvi le-teh, in že ..... ..... | spet moramo zabeležiti vest o po- PRODAM zazidljiv m nezazidljiv dobm;m dejanju Običajni* mazači, ki se najbrž čutijo dovolj mo- toren na Krasu. Telefonirati od 12. do 14. na številko (040) 226577. JOSIP SANCIN - šarnek, Dolina 112, je odprl osmico. Toči domače belo in črno vino. ZARADI veselja do obdelovanja ku pim manjšo parcelo, tudi zapu- čne ob stalnem hujskanju in nete nju protislovenske mržnje s strani neke lokalne radijske postaje, so se tokrat spravili nad smerokaze na križišču na Prevalu, blizu pa rušene cerkvice, kjer je bila v ne trov stran, ostala zaenkrat nepoškodovana. Očitno ljudem iz določenih krogov niso trn v peti samo slovenska imena na smerokazih, ampak jih moti tudi vsaka oblika utrjevanja in poglabljanja sodelovanja in prijateljstva ob meji. Poseben komentar se nam zdi odveč... Drziiev Skopuh za začetek gledališke sezone Novo gledališko sezono v Novi Gorici pričenjajo z delom Marina Dr-šiča Skopuh. Premiera, v izvedbi Primorskega dramskega gledališča bo v četrtek, 9. t.m., ob 20. uri (po jugoslovanskem času) v gledališki dvorani v Solkanu. bila sinoči žahia seja za pokojno dr. prav nad našim življem. Uprla se Nežico Vižintin - Kocjančič, dolgo-1" ----------! —L---* * letno predvojno, medvojno in povojno aktivistko, borko za narodne pravice goriških Slovencev in za pravice slovenskih in italijanskih delovnih ljudi. Seje so se udeležili člani izvršnega odbora Slovenske kulturno gospodar ske zveze, delovni tovariši pok. tov. Nežice, družbenopolitični delavci iz občine Nova Gorica in Sežana ter njeni številni nekdanji učenci, prijatelji in znanci. Na seji, na kateri so se pokojnici oddolžili z 1-minutnim molkom, je lik tov. Nežice orisal predsednik teritorialnega odbora SKGZ za goriško pokrajino dr. Mirko Primožič. Zbrali smo se na tej žalni seji, da počastimo spomin pokojne dr. Nežice Vižintin - Kocjančič - Janje nekdanje predsednice SKGZ na Goriškem in dolgoletne podpredsednice združene SKGZ. Tovarišica Nežica je spadala v prvo generacijo goriških Slovencev, ki je odraščala pod italijansko o-blastjo in pod težkim udarom fašizma, ki je vso svojo moč, nadu- aiuiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiiiinimiiiifiiiiiiimniiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiii Illersberg med najboljšimi tudi v folklornem petju Okoli 3.000 poslušalcev je spremljalo sklepno prireditev 21. mednarodnega tekmovanja pevskih zborov Seghizzi. V nedeljo zvečer so namreč razglasih zmagovalce v kategoriji folklornega petja in sporočili tudi mesta ostalih udeležencev. V kategoriji ženskih zborov niso podelili prvega mesta, ker noben zbor ni presegel predpisanih 90 točk. Na drugem mestu je japonski zbor Ni-shinomiya s 87,30 točke. Na tretjem mestu so zahodni Nemci iz Osna-giicha (82,55), na četrtem pa slovenski zbor Heribert Svetel iz Maribora (76,50). motornem kolesu ter trčil v avtomobil, ki ga je upravljala 30-letna Serenella Palamin iz Štarancana. V tržaški bolnišnici pa je v soboto ponoči umrl tudi Bruno Visintin iz Ronk. V prometni nesreči, ki se je zgodila v soboto zvečer v Ulici Bagni v Tržiču, je utrpel hude telesne poškodbe. Med moškimi zbori je tako kot polifonskem petju zasedel prvo mesto zbor Illersberg iz Trsta (90.25), na drugem mestu Smetana iz Prage (82,05), na tretjem Mon teverdi iz Rude (73,45) na četrtem zbor Thiene (73,25). Mešani zbori: prvo mesto Madžarska (96,20), drugo mesto Norveška (93,45), tretje Švedska (88.20), četrto Francija (87,15), peto mesto Bolgarija (87,50), šesto mesto Za hodna Nemčija (86,40), sedmo mesto Avstrija (87,35), osmo mesto Pale-strina iz Messine (78), deveto mesto Polifonica Udinese (77,05), deseto mesto Thiene iz Vicenze (76,30), e-najsto mesto Poljska (73,40). Vpis v izpopolnjevalni tečaj za logopede Goriška pokrajinska uprava obvešča, da do 25. septembra sprejo majo prijave za dveletni izpopolnjevalni tečaj za logopede in orto-foniste. Tečaj bo, tako kakor že prejšnja leta, potekal v pokrajinski gluhonemnici in je edini te vrste v deželi. Podrobnejša pojasnila nudijo v tajništvu zavoda za govorno in slušno prizadete (tel. 84292/33580) ter v uradu za socialno varstvo na pokrajini. ščeno, v kontovelskem ali kriškem deljo tudi prireditev pod naslovom bregu. praznik prijateljstva. Organizatorji PRODAM frezo za okopavanje trt. I s0 tej priložnosti poskrbeli tudi Telefon 0481/32850. ~ ~" '~1“' : SPREJMEM dekle, ki bi rada nadaljevala šolo, tečaj ali se zaposlila, ji pomagam. Kaplan, Ga-ljevica 14, 61000 Ljubljana. IŠČEM hišo ali trosobno stanovanje v najem. Tel. 040/79-46-72 int. 53 ah 27 od 10. do 13. ure. PRODAM elegant 112, prevoženih 45.000 km — kot nov. Telefon 040/ 220363 (Križ). za tisk dvojezičnih plakatov in morda je prav to vzpodbudilo mazače, da so se spravili nad slovenska i-mena na smerokazih ter jih prebarvali s črno barvo. Podviga pa niso uspeli dokončati, kajti popackali so le dve od treh skupin smerokazov in je tretja, samo nekaj me- Podlegla sta zaradi posledic prometnih nesreč V bokiišnici v Trstu je v nedeljo zvečer umrl, za posledicami prometne nesreče, 67 letni upokojenec iz Tržiča, Domenico Rumich. Nesreča se je zgodila okrog 18. ure v Tržiču, v križišču ulic Marziale in Matteotti. Rumich se je peljal na Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje organizma v šolskem letu 1982/83 TEČAJ IZ STROJEPISJA Vpisovanje in podrobnejše informacije na Slovenskem deželnem gospodarskem združenju, Travnik št. 11. Izleti Na sedežu KPI v Ul. Locchi 2 v Gorici ter na sedežu sekcije KPI v Fari zbirajo prijave za dvodnevni izlet v Tirrenio pri Piši, na vsedržavni praznik komunističnega tiska. Izlet bo 18. in 19. septembra. Slovensko planinsko društvo obvešča udeležence tridnevnega izleta na Dunaj, da bo avtobus v petek. 10. t.m.. vozil po sledečem rdi poredil : odhod š Travnika v Gorici ob 3.30, iz Pevme, (pri spomeniku) ob 3.35. iz štandreža ob 3.40, iz Sovodenj ob 3.45 in iz Gabrij ob 3.50. Udeleženci morajo imeti s sabo ah veljavni potni list ah pa veljavno prepustnico z veljavno osebno izkaznico. Priporoča se točnost. Predavanja Sovodeujska posojilnica bo v jesensko - zimski sezoni organizirala ciklus strokovnih predavanj s področja kmetijstva in vinogradništva. Prvo predavanje bo na vrsti že v petek, 10. t.m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah. Predaval bo dr. Claudio Fabbro. strokovnjak s področja vinarstva. Vabljeni zlasti vinogradniki! DE/URNA LEKARNA V TRžlČli Danes ves dan in ponoči je v Tr žiču dežurna lekarna Rismondo. Ul E. Toti. tel. 72-701. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Go rici dežurna lekarna Rita Bassi, Ul. Don Bosno 175. tel. 32-515. ZBOROVANJE ZA MIR V SELCAH FIAT poverjeni predstavnik GRGIČ PADRIČE - Trst - Tel. 226-161 Prodaja novih avtomobilov in servis SLOVENSKO izvozno - uvozno podjetje išče ljudi za zelo interesantno delo. Možnost potovanj in dobri finančni pogoji. Vozniško dovoljenje obvezno. Telefonirati v uradnih u-1 rah na št. 040/212255. SLOVENSKO izvozno - uvozno podjetje išče uradnico/ka po možnosti z administrativno prakso. Možna Mlado generacijo seznanjati : vrednotami osvobodilnega boja Potrebno je zbirati gradivo in napisati zgodovino osvobodilnega boja na tukajšnjem narodno mešanem območju Nedeljskega zborovanja za mir, ki ga je pokrajinski odbor ANPI VZPI priredil v nedeljo dopoldne v Selcah pri Ronkah, so se poleg velikega števila nekdanjih borcev slovenske in italijanske narodnosti naše dežele udeležbi tudi zastopniki tudi poldnevna zaposlitev. Tele- I udeležencev odporniškega gibanja fonirati v uradnih urah na št. iz Ferrare in delegacije Zveze bor cev iz Nove Gorice, slovenskih o-balnih občin in Pulja. Najprej so na zborovanju odo brili resolucijo, ki so jo poslali vsedržavnemu vodstvu VZPI ANPI, v kateri so obsodili kriminalne sku pine. ki so se povezale z najbolj UGODNO prodam opel record 1700 zakletimi tajnimi sovražniki drža letnik 1973 s priključkom za pri- ve. Od države so zahtevali, da se kobro. Telefonirati na številko 040/ posluži vseh sredstev in zatrejo -i_i.... * . I i-j v 040/212255. SLOVENSKA DRUŽINA sprejme v varstvo dva slovenska otroka sta ra od enega leta in pol do treh let. Domača hrana in svež zrak. Informacije na telefonsko št. 040/ 225754 ob urah kosila. 826759 ob delovnem času. ZOBOZDRAVNIK Peter Ukmar obvešča. da deluje v novi ambulanti v Sesljanu št 57/1. tel 040/291023. PRODAM harmoniko vietoria 140 basov. Telefonirati ob uri kosila na št 040/228171. PEDIATER dr. Mirko Špacapan, telefon 81 275 in psihiater dr Ber nard Špacapan, tel 390 872 sporo čala da sta odprla lastno ambu lan našli pot v organizacijo TIGR in kasneje v Osvobodilno fronto in v partizanstvo, saj je bila narodna in socialna revolucija čisto naravno nadaljevanje borbe in prizadevanj slovenskega Uberalnega tabora pri na* na Goriškem. Zaradi tega so njo in druge takrat mlade bodrih Franca Bevk in odv. Avgust Sfihgoj, mlad tržaški kolega komunist Pinko Tomažič. dr. Lambert Mermolja. na domu katerega so se zbirali mladi slovenski študentje. Ko je bila še aktivna v našem gibanju, je Nežica prav dobro razumela, da Slovenci ne bomo dosegli pravic in enakopravnosti, če ne bomo sodelovah z italijanskimi demokrati. Zaradi tega si je — najprej v mestnem odboru KPI. po razpustu DFS oz. SFS y NSZ jx>-slancev Cucchiia in Magnagnija, potem pa še v PSI, kjer je šest let bila članica pokrajinskega izvršnega odbora in deželnega odbora stranke — prizadevala, da bi prišli stovenski problemi v srce in mišljenje itali;anskih demokratičnih politikov. To ji je tudi uspelo in marsikateri naš uspeh v takratnih časih lahko pripišemo nieni aktivnosti. Nežica pa je bila tudi vzgojiteljica in se je utrujena od dolgega aktivističnega dela. v kasnejših letih posvetila poučevaniu na slovenskih sredniih šolah. Tisti med nami. ki so imeh srečo imeti svoje otroke v razredu, kjer je ona poučevala italiianščino. vedo novedati. kako so otroci priha'ali domov nad n to navdušeni. Ni iim nudila samo golega in abstraktnega znania, znala je v njih vzbuditi zanimanie za snov, za katero .je bila zadolžena. V zadnjih letih je živela, zaradi-svo.je hude bolezni, nekako odmaknjena od javnega življenja. Le tu pa tam se nam je oglasila po telefonu, ali smo jo srečali za nekaj trenutkov, ter naip je dajala nasvete, objasnila marsikateri do godek iz preteklosti. Veliko je vedela. zaradi tega nam je žal, da se nismo pogosteto pogovarjali z nio. Čas pa nam ne dovoh, da bi napravili to, kar žehmo, to kar je potrebno.!. Z Nežico odhaja od nas še eden tistih protagonistov, ki so ustvarjali slovensko zgodovino v tej naši Gorici. Spomin iali se je bomo vedno, še zlasti takšne, kakršna je bilg ko nam je z nasmeškom na ustnicah. nam. takrat še mladim, dajala lepe in koristne nasvete. • Sovodenjski občinski svet se bo sestal drevi ob 19.30, Kino cev, pa ni bilo tako. Birokratska in politična oblast nove italijanske države nas .je steška trpela in sku šala omejiti naše delovanje. V tem vzdušju, ko je tudi zaradi marsikaterega zainteresiranega pri šepetavanja bila Scelbova policija vedno za petami naših aktivistov, ki so bili marsikdaj obtoženi vohunstva in veleizdaje, ko so jim odvzemah potne Uste, ko so jih tirali pred sodnike, češ da s članki v Soči ščuvajo k neredom, ie naša Nežica vztrajala in se borila skup no z Viljemom Nanutom, dr. Lam bertora Mermoljo, Da mirom Fei tiurlcu CORSO 17.30-22.00 «RoUer baU*. Prepovedan mladini pod 14. letom. VERDI Danes zaprto. VITTOR1A Danes zaprto. Tržič EXCELSIOR 18.00-22.00 «H padro-ne e Toperaio*. PRINCIPE 18.00-2200 «Bastano tre per fare una coppia*. Movn f i urica in okolica SOČA 18.00 «Psycho». Ameriški film. SVOBODA 18.00—20.00 «Psica». Angleški film. DESKLE 19.30 «Glasbi nikoU konca*. Ameriški film. Včeraj-danes I; gonskega matičnega urada RODILI SO SE’ Alessandro Marega, GiuUa Pelosi, Alenka Ferfo-gha, Parvin Pironi, Nicola Lettig,’ Andrea Lettig in Francesco Lettig. UMRLI SO: 61 letni Aldo Bregant, 51-letni Marino Drioh, 861et-ni Luigi Grioi), 89-letna OUva Coro-na vdova Mattiuzzi, 83-letna Gisel-la Venier vdova Massau, 87 letni Silvio Pellizzari. 87 letna Maria Sciauzero vdova Braini, 83-letna Maria Vocciii, 85 letni Pietro Medeot, 84 letnj Marco Poropat, 56-letni Vit-torio Soranzio, 85 letna Maria Bres-san vdova Cocianni, 77-letni Pelle-grino Ballandini. OKLICI: Rado Lavrenčič in Maria-Pedegnni, Jadranko Stori in Jela Sloblar, Francesco Napoli in Maria Barbara Ciccin, Antonio Bro-gna in Patrizia Lentini. Marcello Zamolo ui Rita BurelU. POROKE: Lucianu Seno in Car-men Scorianz. Roberto Franco in Adriana Bregant. Nevio Simeoni in Marzia Collenz, Massimo Simeone in Rosanna Brumat Papež, Silvano Vit in Rosanna Brumat. POGREBI: Danes v Gorici ob 9 30 Francesea Marletta Sfiligoi iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, ob 9.40 An-na Cettul iz splošne bolnišnice v Ronke, ob 11. uri Angelo Leoni iz splošne bolnišnice v kapucinsko cerkev in na glavno poknpaUšče. ob 12.30 Harald Ackei-mann iz splošne bolnišnice na ' 'amn pokopališče. KD Danica, sekcija VZPI - AN P! In Zadruga Vrh izrekajo Iskreno sožalje svojcem ob izgubi drage Nežice Vižintin. PRIHODNJO NEDELJO SLOVESNO ODKRITJE Obeležje na kraju prvega spopada z Nemci v Brkinih Aktiviste, borce in civilno prebivalstvo so presenetili nacisti in v spopadu je padlo enajst ljudi, po večini domačinov Kapitulacija Italije, ki je sledila kot logična posledica njenih notranjih slabosti in porazov njene vojske v več kot triletnih bojih s protifašističnimi silami, je bila za primorske Slovence v moralno političnem in vojaškem pogledu izredno pomemben dogodek, saj se je s tem zlomila nacifa-stična «OS», kar je vzpodbudilo splošno ljudsko vstajo, v kateri je začelo goloroko ljudstvo razo-roževati pripadnike italijanskih oboroženih sil in zbirati orožje ter opremo za nadaljevanje boja z nacisti in njihovimi sodelavci. Še bolj kot v drugih primorskih krajih je prišel vseljudski revolucionarni boj in razoroževanje Italijanov do polne uveljavitve v Brkinih, na območju Ilirske Bistrice in v Matarsko - Podgrajskem podolju, ob cesti Reka - Trst med Podgradom in Kozino, kjer je bila poleg večjega števila manjših italijanskih vojaških enot ra-zorožena tudi 1. italijanska motorizirana divizija »Eugenio di Sa-voia*. ki ji je na umiku iz Hrvaškega proti Trstu poveljeval general Giovanni Lombardi in je imela z dodeljenimi ji enotami gorske artilerije okoli 10.000 vojakov in oficirjev, približno 100 motornih vozil (med temi 6 oklepnih), 16 topov, oklepni voz metalec plamenov, veliko lahkega o-rožja ter druge opreme. Vse to so partizani zaplenili. Razorožitev te italijanske vojaške enote je bila pomembna tudi zato, ker je šlo za eno izmed štirih italijanskih divizij, ki so jjh jugoslovanski partizani razorožili v celoti. V Sloveniji pa so partizani razen te v celoti razorožili le še divizijo «Isonzo», večinoma pa diviziii «Lombardia» in «Cac-ciatori delle Alpi*. Še večji pomen tega razorožitvenega podviga se pokaže, če ga primerjamo na tem področju s tedanjimi primorskimi partizanskimi uspehi, saj je bilo ob cesti Reka - Trst kar 10 od 30 topov zaplenjenih Italijanom na Primorskem, 100 od 200 motornih vozil, vseh 6 oklepnih avtomobilov itd. Uspešna razorožitev tako velike italijanske vojaške enote, katere oficirski sestav, kot ugotavljajo udeleženci, še zdaleč ni bil kdove kako dezorganiziran in demoraliziran, je bil posebno pomemben tudi zato, ker so ga poči vplivom tedanjih dogajanj izvedli na pobudo aktivistov OF in nekaterih partizanov (kurirjevi skoraj sami prebivalci med H, Tn 14. septembrom 1943, ko so Nemci že močno pritiskali od Divače in Tr sta skozi Herpelje - Kozino proti Pulju in Reki. Navdušeni nad propadom okupatorja so ljudje hiteli razoroževati italijanske vojake in oficirje ter se z zasedami in patruljami zavarovali proti nemškemu pritisku. Tedanji aktivisti se še spominjajo, da ljudi ni bilo treba ne mobilizirati in ne navduševati, v akcijo so šli spontano po lastni iniciativi. Žal pa ni pri razorožitve-ni akciji izostal tudi krvni davek, ki mu je v precejšnji meri botrovala neizkušenost. Italijanska divizija je prispela na območje Podgrad - Kozina 11. septembra popoldne. Med Obrovom in Mar-kovščino so jo prebivalci in partizani z ovirami in ostrim nastopom ustavili in zahtevali predajo orožja. Začela so se pogajanja o skupnem nastopu proti Nemcem, ki so bili že 10. septembra za vzeli Trst, ali razorožitvi. Vendar so odgovorni italijanski oficirji le to zavlačevali in polna dva dni odklanjali predajo orožja in ga predali šele tedaj, ko ie že resno pretila nevarnost nemškega vdora. Navzlic temu so prebivalci pod vodstvom aktivistov okrožnega odbora OF za JP brez večjih težav razorožili pripadnike divizije in orožje ter opremo odpeljali v skrivališča v Brkine in Skadan-sko goro. Med razoroževan'em in odvažanjem orožja so oboroženi prebivalci Brkinov, politični aktivisti in maloštevilni partizani (bilo je le nekaj kurirjev in oboroženih političnih aktivistov ter s Hrvaškega prispela manjša skupina partizanov pod vodstvom hrpelj-skega rojaka Viktorja Dobrile -Geze) akcijo sicer zavarovali, toda učinkovitost zavarovanja ni bila dovolj zanesljiva, saj so bili v njej sodelujoči v veliki večini ne-iskušeni ih neizur jeni mladinci ter mladinke, izmed katerih je bil ma- lokdo vešč orožja, ki ga je bilo tedaj povsod v izobilju. Zato se je 14. septembra v popoldanskih urah Nemcem posrečilo prodreti z izvidniškim vozilom skozi zase do pri rožičanskem križišču ter opraviti izvidniško vožnjo tja do Materije in Gabrka ter se navzlic streljanju nemoteno vrniti proti Kozini. Kmalu po odhodu izvid-niškega je prodrl v Materijo nemški oklepni avtomobil, s pehoto ob bokih in spremstvom nekaterih drugih vozil. Blizu rožičanskega križišča (okoli 500 m pred Materijo) je nemško blindirano vozilo napadlo partizansko patruljno vozilo, v katerem so bili poleg voznika še štirje borci in ena borka. Pod točo nemških izstreljkov so padli vsi. V nadaljevanju nemškega prodiranja proti Gabrku je v spopadih z Nemci padlo še 8 ali 9 borcev in ena borka. Nacisti pa so potem, ko so se vračali, požgali Zupančičevo hišo v Materiji kot prvo na južnem Primorskem med NOB. Po podatkih so tedaj padli na območju med Rožicami in Obro-vim naslednji borci, borke in prebivalci: Josip Demark iz Lupo-glava v hrvaški Istri, Anton Ju-riševič iz Gradišča v Brkinih, Marija Kljun iz Markovščine v Brkinih. Jožef Kocjančič iz V. Loč v Brkinih, Marija Maretič iz Jušičev v Kastavščini, Andrej Mejak iz Podgače v Čičariji (SRH), Franc Stranščak iz Padeža v Brkinih. Marija Sturm iz Gradišča v Brkinih, Boris Štefančič, komandir karavle P2, iz Mačkolj pri Trstu, Rudi Štravs iz Padeža v Brkinih in Franc Vovk iz Gradišča v Brkinih. Razen navedenih naj bi bili padli blizu Lojzetove gostilne in sedanje bencinske črpalke pri Gabrku še štirje — dva italijanska vojaka in dva oficirja, ki so se bili priključili partizanom, vendar njihova imena žal še niso ugotovljena. Tem padlim bodo prihodnjo nedeljo, 12. septembra 1982, prebivalci Materije in predstavniki njihovih družbenopolitičnih organizacij odkrili na kraju prvega spopada ob odcepu stare poti v Rožice spominsko obeležje. K slovesnemu odkritju spominskega o-beležja vabijo organizatorji prebivalce, aktiviste in bivše borce iz enot, ki so se borile v Brkinih in_čičariji in drugo« po južnem Primorskem. M. Z. Simfonični orkester RTV Ljubljana j" nastopil v soboto na Gradu sv. Justa *-■ w Simfonični orkester RTV Ljubljana na odru na Gradu sv. Justa V organizaciji tržaške avtonomne turistične ustanove in združenj »Glasbena srečanja* in «Cap-pella civica* je v soboto nastopil na Gradu sv. Justa Simfonični orkester RTV Ljubljana z dirigentom Antonom Nanutom in solistom Cristianom Rossijem. Odlični ljubljanski orkestralni ansambel je predstavil zanimiva glasbena dela. Najprej štiri slovenske ljudske napeve za godala Janija Goloba in Stravinskijev violinski koncert. Drugi del pa je izpolnila izvedba Franckove d-mol simfonije. Vsaj prvi del je bil prej namenjen glasbenemu sladokuscu kakor povprečnemu ljubitelju glasbe. A Ljubljančanom je šteti le v dobro, da so predstavili svežo, nestandardno glasbo. Jani Golob je med mlajšo slovensko skladateljsko generacijo že NA TRADICIONALNEM MEDNARODNEM PEVSKEM TEKMOVANJU Bogata doživetja so tokrat v Arezzu budili predvsem mešani pevski zbori Najboljši zbor je bil komorni zbor iz Koelna - «Koča Kolarov» iz Zrenjanina je bil slab Na področju polifonskega tekmovanja v Arezzu smo poslušali najprej osem ženskih zborov, med katerimi so se iznad bolj skromnega poprečja ostalih dvignili trije, ki so v finalnem nastopu tudi zasedli prva tri mesta: reprezentativni ženski zbor Morfova - Pro-kopova bibliotekarjev iz Sofije, Motetistični zbor Maria iz Stockholma in Coto turritao iz Porto Torres. Prvega vodi Mihail Angelov, drugega Judith Linder, tretjega Antonio Sanna. Zbor iz Sofije~je med temi tremi edini, ki deluje stalno ‘v svojem sestavu, medtem ko sta ostala le del mešanega zbora. Bolgarski zbor odlikujejo dobra glasovna sestava, temeljita vokalna priprava, zlitost in uravnovešenost celote. Disciplinirane pevke sproščeno sledijo dirigentovi poustvarjalni volji. Interpretacije so bile zlasti v končnem tekmovanju izredno nazorne in sugestivne — kot plod pristno doživljajočega oblikovanja. Tako po svojem lepem zvoku kakor po muzikalni kulturi je upravičeno zasedel prvo mesto. Zbor iz Stockholma je bil tudi vokalno tehnično dobro pripravljen. Predvsem moramo naglasiti, da je med redkimi, ki je svojo prvosopransko skupino na vseh dinamičnih stopnjah uspel izravnati v celotno glasovno ravnotežje, tako da nikdar ne pride v prevladujoče ospredje. Sicer pa dirigentka teži bolj h komornemu petju. Zaradi tega nekatere pesmi intenzivnejšega oblikovalnega izraza niso bile v izločilnem delu tekmovanja v muzikalnem pogledu dovolj učinkovite. V tem pogledu pa je na finalnem nastopu zbor bolj odziven. V primerjavi s prvima je bil ženski del mešanega zbora iz Porto Torresa v vokalnem pogledu manj izdelan in na trenutke celo premalo ubran. Soprani so nasproti manj voluminoznim altom premočni. Zaradi tega tudi celota ni vselej zvočno uravnotežena, če bi skupine, zlasti prvosopranska, dosegle nekoliko večjo homogenost in zbor celotno zlitost, bi po svoji muzikalni kulturni plati, to je po dirigentovih oblikovalnih zasnovah in nazornih izpeljavah, vzbudil lahko še večji učinek in zasedel boljše mesto kakor tretje. četrto mesto so prisodili ženskemu zboru iz S. Gheorgha iz Romunije. Ženski del mešanega zbora I minipolifonici iz Trenta goji komorno petje, ki prehaja v KASTA spet napoveduje slikarski ex tempore KASTA prireja deveto slikarsko nagradno tekmovanje ex tempore, ki bo letos 19. septembra na Repentabru. Vabilo velja tudi za mlade slikarje do 15. leta starosti. Tehnika in slog sta poljubni, prav tako je dovoljena črno bela tehnika. Mera platen: najdaljša stranica lahko doseže 120 cm, vendar celotna površina ne sme presegati enega kvadratnega metra. Vsak udeleženec lahko predloži v žigosanje dve platni ali osnovi, vendar bo izročil le eno samo dokončano delo. Žigosanje platen bo na Repentabru od 7.30 do 13.00. Dela bo treba izročiti brez pod- pisa, brez okvirja in brez stekla, najkasneje do 15. ure. Ob 15.30 bo komisija ocenila izročena dela ter dodelila nagrade. Slikarski ex tempore bo ob vsakem vremenu. Dela bodo razstavljena v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, od 2. do 9. oktobra t.l. Slikarji morajo opremiti svoje slike s podpisom, z okvirjem ali steklom ter s svojim naslovom in ceno dela. Tako opremljene slike je treba izročiti v Gregorčičevi dvorani do 13. ure v petek, 1. oktobra t.l. Vse slikarje vabimo že sedaj na otvoritev razstave, ki bo v soboto, 2. oktobra, ob 18. uri v Gregorčičevi dvorani. subtilno muziciranje. Vendar dirigent v svojih podrobnih tanjša-nostih pozabi na zaokroženost celote, ki ne nudi potrebne nazornosti in doživljajske napetosti. V kategoriji moških zborov so nastopili trije: grški moški zbor iz Atalante, moški del mešanega zbora iz Porto Torres in moški del mešanega zbora I minipolifonici iz Trenta. Prvi ni sodil na mednarodno tekmovanje, drugi je bil glasovno premalo pripravljen; pogapšali smo večjje homogenosti v gllvnih -skupkiafc.zfelti v prvo-tenorski, pa tudi več pevske discipline. Edino zbor iz Trenta je bil dovolj ustrezno vokalno pripravljen, petje čisto in ubrano. Z eno besedo bi lahko rekli, da je deloval solidno. Niso pa interpretacije dosegle večjega vtisa, čeprav so nekatera mesta kazala na pristno muzikalno občutenost dirigenta. Ta kategorija je imela najnižje kakovostno poprečje. Nista bili podeljeni prvi dve nagradi, tretjo je prejel zbor iz Trenta. Najvišje poprečje so dosegli mešani zbori. Te so letos razporedili v dve skupini: v mešane in komorne mešane zbore. No, ti drugi pa se ne morejo primerjati s kvaliteto prvih. Najboljši zbor med prvimi je bil Komorni zbor iz Kolna, ki ga vodi mlad, zelo nadarjen dirigent Peter Neumann. Po izbranih in dobro vokalno izvežbanih glasovih, po intonaeijski preciznosti in izdržlji-vosti, po homogenosti vseh skupin, celotni zlitosti in zvočni izravnanosti zbora, v katerem ni bilo čutiti pretežnosti sopranske skupine, kakor pri večini ostalih zborov, pa tudi v največjih ff ne, dalje po lepoti tonske obarvanosti, po izredni disciplini in, kar je poglavitno, po izkoriščanju teh o-blik za umetniško izjemno izrazno oblikovanje, z visoko muzikalno kulturo prežeto poustvarjanje, ki ga je narekovala polnokrvna dirigentova osebnost, je ta zbor daleč prednjačil nad ostalimi. To je gotovo najboljši nemški pevski zbor, ki smo ga slišali v zadnjih letih in mnenja sem, da ga lahko uvrstimo med najvišje umetniške dogodke zborovskega petja na mednarodnem tekmovanju zborovskega petja v Arezzu. Prejel je seveda prvo nagrado. Drugo mesto so prisodili mešanemu zboru Maria iz Stockholma, ki ga vodi Judih Lind. Svoje kvalitete je bolj pokazal v finalnem tekmovanju kakor v predhodnem izločilnem. Kajti na končnem nastopu je petje bilo čisto in v celoti ubrano. Predvsem pa je in-terpretacijsko bilo dokaj bolj izrazito: dela so bila globlje dojeta in interpretirana z večjo zagnanostjo snovalnega nemira in oblikovalne razgibanosti, ki je vzbujala večjo napetost. Tu smo doživeli in spoznali prave vrednote, ki sta jih v svojem klenem kreiranju odkrivala zbor in njegova na videz bolj zadržana dirigentka, toda osebnost, ki ve. kaj hoče. Zasluženo je zbor prejel drugo na grado. Presenetil nas je — glede na to, da do sedaj španski zbori niso dosegli na tem tekmovanju posebnih uspehov — zbor kulturnega društva Ametsa iz Iruna, ki ga vo di Jose Manuel Tife Iparraguirre. Že pri izločilnem nastopu je opozoril nase. Vendar je svoj stvarni vzpon dosegel tako po večji vokalni dovršenosti, to je homogenosti skupin, celotni pevski ubranosti, enotnosti in sproščenosti delovanja, kakor tudi po večji inter-pretacijski nazornosti v dokončnem tekmovanju. Tu je prišla do izraza prava vrednost zbora, najsi bo po lepoti glasov in potrebne mere vokalne uglajenosti, naj si bo po izrazitosti in prodornosti interpretiranja. Finalno tekmovanje je bilo v cerkvi S. Frančiška. Mnenja, da bi precejšnja prostorska odmevnost utegnila negativno vplivati na zvočno jasnost, opredeljenost fra-ziranja, so se razblinila brž, ko je nastopil prvi vokalno dobro pripravljen. čisto zveneč zbor. Pri slabše odpravljenih so se namreč slabosti, ialastL-kar zadeva čistost vertikale, ohlapna disciplina, neenotna izgovorjava in podobno, v odmevu pomnožile in seveda zvokovno še bolj zapletale v nejasno mešanje, torej so bile razlike med dobrimi in slabšimi še bolj izrazite. V finale so pripustili še zbor Vox humana iz Romunije in I minipolifonici iz Trenta! ki je sicer zasedel četrto mesto. Vendar že pri izločilnem nista pokazala posebnih kvalitet, prvi ne na premalo izdelanem vokalno tehničnem področju in v premalo plastičnih interpretacijah, drugi pa zlasti na vokalnem, kar se je o-dražalo v šibki homogenosti glasovnih skupin in zlitosti celote, pa tudi intonacijsko ni bil vselej vzdržljiv, v finalu pa so bili soprani že očitno preutrujeni. Saj so bile pevke najbolj obremenjene s številnimi nastopi v raznih kategorijah. To bi odsvetoval tudi zboru iz Porto Torresa, ki je nastopal razen v eni v vseh ostalih kategorijah, kar je povzročilo utrujenost, določeno izčrpanost, slabšo pripravo in manjši uspeh, pa čeprav so interoretacijske zasnove v svojem jedru bile dobre. Začudenje je nastalo, ker žirija ni pripustila k finalnemu tekmovanju poljskega akademskega zbora Katoliške univerze iz Lublina, ki je vendar pokazal dovolj dobro pripravljene lepe glasove. Soprani so bili sicer premočni nasproti ostalim skupinam, zlasti moškemu delu zbora, ki je bil prema-loštevilen v primerjavi z ženskim, saj je bilo razmerje 26:14. Vendar je bila očitna določena vokalna in tudi muzikalna kultura. Komorni mešani zbori so bili precej pod povprečjem mešanih zborov, tako po šibkejši vokalni pripravi kakor tudi po izrazitosti interpretacij. Žirija zato ni mogla podeliti prve nagrade. Drugo je prejel zbor I polifonici iz Trenta, kakor vse ostale sestave mešanega zbora, vodi Nicola Conci, tretjo nagrado so dodelili belgijskemu zboru Vokalna skupina »Rundinella* iz mesta Gand, četrto pa zbor iz Porto Torresa, ki ga, kakor vse sestave mešanega zbora, vodi Antonio Sanna. Iz Jugoslavije se je tekmovanja udeležil mešani zbor mladinskega kulturnega društva «Koča Kola-rov» iz Zrenjanina, ki ga vodi Mirko Bulovan. Tu bi lahko ponovili, kar je veljalo ob tekmovanju mladinskih zborov v Celju lanskega leta: s »skladbo* Italijanska sa-lata, ki sodi kvečjemu k veselemu omizju, ne gre uvrščati v mednarodno tekmovalne in sploh ne v resne sestave sporedov, V kategoriji mladinskih zborov je nastopilo sedem, od teh so se štirje prebili v finale: prvo mesto je zasedel mladinski zbor I minipolifonici iz Trenta, vendar ga je žirija ocenila dokaj realno — glede na vokalno nedovoljno dovršenost, ki se je odražala v nepopolni homogenosti glasovnih skupin in nedovoljno zlitost v večjih dinamičnih stopnjah ter v marsikdaj malce ohlapni skladnosti, do- volj nizko. Sicer pa so bile izrazitejše dobre in prepričljive interpretacije. Drugo nagrado je prejel mladinski zbor iz Presova, ČSSR. Ta zbor je imel zanimiv spored in tudi podajanje je bilo učinkovito. Motilo pa je v pretežnosti naravno, nekoliko premalo oplemeniteno in homogeno petje. Tretjo nagrado so prisodili zboru «Vrabci iz Alstra* iz Hamburga, ki je bil po našem vokalno-tehnično najbolj izdelan in pevsko najbolj ubran. Morda so bili sc®rani_jjpl{oljJio pretemno obarvani, vendar je drugače zbor zvenel zlito. Le pri prvi pesmi, kjer je sopran bil na nekaterih mestih malce prenizek, ni mogel s površinsko interpretacijo prepričati. Medtem ko sta bili ostali dve dovolj nazorni. Grup-po Pueri cantores, Piccolo coro San Giovanni iz Trsta potrebujeta v prvi vrsti temeljitejše vokalne vzgoje. V primerjavi z mešanimi zbori je bilo kakovostno poprečje mla-dinkih zborov sorazmerno nizko, kar se seveda logično odraža tudi pri točkovanju žirije. V kategoriji gregorijanskega petja so se na prva štiri mesta prebili mladinski zbor iz Pressana s svojim izredno zlitim petjem in smiselnim interpretiranjem pod vodstvom Giuseppa Nicolinija, As-sociazione corale Milanollo iz Sa-vigliana, Coro polifonico turritano iz Porto Torres in I minipolifonici iz Trenta. Med dvanajstimi zbori pri izvajanju priredb ali obdelav ljudskih pesmi je žirija izbrala dva in ju nagradila za izbiro najboljših del in sicer mešani zbor iz Ka-pošvara. Madžarska, za obdelavo dveh narodnih L. Bardosa, Coro polifonico turritano iz Porto Torresa pa za obdelavo Miserere di Castelsardo A. Sanna. Odveč bi bilo še govoriti o ponovitvi svojih uspehov na zaključnem koncertu prvonagrajenih zborov, med katerimi je ponovil svoj višek zlasti zbor iz Kolna. Lahko rečemo, da je bilo XXX. mednarodno zborovsko tekmovanje «Guido d’Arezzo» bogato do živetje, ki so nam ga vzbudili predvsem mešani pevski zbori. Ivan Silič uveljavljen avtor. Štiri ljudske napeve Kresna, Zarika in sončica, Vora bije, sunce mi zahaja ter Sv. Sintilawdič je obdelal za godalno zasedbo z občutljivim posluhom za vsebino posameznih razpoloženj. Prijetno preseneča preprostost, neobremenjenost njegovega stavka, v katerem pa smiselno izčrpa melodične in ritmične prvine. To še posebno v rezijanski baladi Sv. Sintilawdič. Stravinski v svojem violinskem koncertu ne zataji zanj — za prva desetletja našega veka — tako značilne novatorske posege. Pri njem ne gre za nek tradicionalen virtuozni violinski koncert čeprav ne manjka tudi mest, ki nudijo solistu možnost, da pokaže vrhunsko tehnično znanje. Slednje je prišlo do izraza posebno v duho-, vitem finalu-capricciu, ki ga je odličpi Cristiano Rossi, ki danes sodi med najboljše violinske interprete, oblikoval z vrhunskim tehničnim znanjem, muzikalno zagnanostjo in s precizno, kultivirano izvedbo. Če je bilo v prvem stavku (tudi na rovaš ne najbolj primernega akustičnega prostora) mestoma zaznati razhajanje med solistom in orkestrom, pa je tre ba reči, da je orkester mojstrsko spremljal in kljub obilo zasedenim trobilom nikjer ni dušil solista. Edina simfonija v d molu velikega francosko-belgijskega skladatelja Cezarja Francka spada danes v železni repertoar simfoničnih koncertov ter upravičeno uživa veliko popularnost. Skladatelj, roj. leta 1822, jo je pisal v žrelih letih (1886-1888) in v njej .uveljavil dosledno načelen, da mora biti vsaka večja skladba enota, ki ima svoje stavke povezane s posebnimi veznimi motivi (ciklični princip). Simfonija je grajena jasno, pregledno, skoraj preprosto in morda je v tem eden vzrokov njene priljubljenosti. Kar pa še danes pritegne poslušalca, je njena vsebina. Ta je sicer preprosta. skoraj naivna a vendarle vzvišena, polna idejnosti. Čutiti je, da je zrasla na skritih, nikomur dostopnih tleh bogate, plemenite iri čiste notranjosti, ki jo je avtor skrbno varoval pred zu nanjimi vplivi. Dirigent Anton Nanut., ki je tr žaškemu občinstvu že dobro znan kot odličen interpret velikih glas benih mojstrovin, tudi tokrat ni zatajil. S svoio značilno neposrednostjo in elementarnim podoživ ljanjem glasbe je dosegel, da je ansambel, ki ga v glavnem se stavl.iajo mladi, muziciral radost no in sproščeno in je le škoda, da njihovega izvajanja nismo sli šah v primernejšem akustičnem prostoru. (Pri čemer ni reči, da je grajsko dvorišče za tako pri jeten. topel poletni večer bivanjsko idealen prostor.) A kljub te mu je dirigent Nanut s svojo poustvarjalno energijo v slehernemu stavku Franckove simfonije ustvaril tisto vzdušje, ko orkester ne igra le not, marveč v resnici podoživlja muzikalno lepoto. Slišali smo zagotovo eno najboljših interpretacij te čudovite sim fonije. Čutiti je bilo. da je vsak orkestraš osebno zavzet in od tod intenziteta igranja vseh članov ansambla od koncertnega mojstra do odličnih trobil, intenziteta, ki daje dirigentu možnost za uveljavljanje svojega umetniškega ha tenja. g. d. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Poletni maraton 13.30 DNEVNIK 15.40 V evroviziji iz Aten - Grčija: Lahka atletika - evropsko prvenstvo 19.45 Almanah in Vremenske razmere 20.00 DNEVNIK 20.40 Veter z juga - 4. del 21.55 Afrika '80 - 4. del Naše potovanje po Afriki se nadaljuje. Danes se bomo ustavili v Kinshasi, ki se je nekoč, v času kolonializma, imenovala Leopoldville. Je to glavno mesto Zaireja, torej afriške dežele, ki je postala samostojna leta 1960, torej pred 22 leti. Prej je to bila belgijska kolonija pravzaprav je Zaire del belgijskega Konga. V teh dvajsetih letih se je prebivalstvo mesta povečalo za najmanj deset krat. Ker pa gre v glavnem za manjša poslopja, se Hinshasa razteza na velikanskem področju. 22.50 Most Wanted - TV film 23.40 DNEVNIK Drugi kanal 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.15 Šolska vzgoja 17.00 Popoldan: 17.15 Naš skupni prijatelj - 12. del 17.40 Program za mladino: Čarovnica Bia - risanka Življenje v železni dobi -dokumentarec 18.30 DNEVNIK 2 - Športne vesti 18.50 Športni koncert Ob koncu Vremenske razmere 19.45 DNEVNIK 2 - Vesti 20.40 Ljubezenski čas - film 22.10 Filmske premiere 22.15 Tedenska oddaja o turizmu in prostem času 23.10 DNEVNIK 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 19.00 DNEVNIK 3 19.15 DNEVNIK 3 - Deželne vesti 19.50 Sto italijanskih mest: Gubbio 20.10 Šolska vzgoja 20.40 Mednarodna filmska razstava 1982 Film, komentarji, intervjuji itd. 21.30 DNEVNIK 3 21.55 Popotovanja Benetke 1982: Čar beneškega stekla 22.25 Rasho-mon - film JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 18.10 POROČILA 18.15 Mali pingvin - otroška serija 18.30 Jugoslovanski narodi v pesmi in plesu: Kolo, Lado, Taneč in France Marolt 19.00 Pisani svet: Tralala predstava Otresi iz Izole in. .Pisana .sa skupaj s svojim prijateljem Sergiom Gobbom pripravili predstavo s celo kopico nastopajočih. Povabili so nanjo vse, kar leze in gre, od otrok iz piranskega vrtca pa do najrazličnejših sekcij kulturno-umetniškega društva Karol Pahor. Vsakdo je nastopil s točko, ki mu je bila najbolj pri srcu, neumorni Sergio pa je nastopal, povezoval, igral, se jezil, predvsem pa se veselil z vsemi drugimi nastopajočimi. Njihova predstava tako nima nič skupnega s šolskimi proslavami in nastopi ob raznih obletnicah, je pa prav zato toliko bolj živahna, sproščena in nea ugnana. 19.30 Obzornik 19.45 Obramba in samozaščita Te dni mineva 40 let od u-stanovitve jugoslovanskih pomorskih vojnih enot. 10. 9. 42. leta je bil namreč ustanovljen 1. Mornariški odred narodnoosvobodilne vojske in prav ta dan si je jugoslovanska mornarica izbrala ra svoj praznik. Od 1962. leta ga proslavljajo kot dan vojne mornarice in pomorstva Jugoslavije, saj po zasnovi splošne ljudske obrambe predstavljajo obrambno moč na morju vsi pomorščaki-Mornariški šolski center v Splitu nadaljuje 37-letne-tradicije izobraževanja pomor skih kadrov, prav v zadnjih letih pa je prerasel v pravo znanstveno ustanovo vojaške mornarice. Nekaj utrinkov iz življenja in dela v njem so strnili v posebni od daji sodelavci zagrebške te. levizije in ji dali naslov «P°d eno streho*. 20.15 Risanka 20.24 TV in radio nocoj 20.26 Zrno do zrna 20.30 TV DNEVNIK 20.55 Vreme 21.00 Aktualno: Poti in stranpot* usmerjanega izobraževanja 22.20 Jean Christophe • zaključ no nadaljevanje 23.15 V znamenju Koper 13.30 Odprta meja - oddaja v slovenskem jeziku Danes bodo v okviru oddaje «Odprta meja* med drugim predvajali tudi naslednje vesti: TRST — Politični komentar GORICA - Žalna seja SKGZ » Nežico Vižintin - Kocjančič BAZOVICA — Komemoracija ba zoviških junakov TRST — Začetek seminarja za slovenske šolnike MEDEJA — Kulturna srečanj* 17.00 Atene: Lahka atletika - eV' ropsko prvenstvo 20.15 TV D Stičišče 20.30 Sla po uspehu - film 22.00 TV D - Danes 22.10 Čas v sliki - TV dnevnik *v-strijske XV .22.40 Odprta, .meja - ponovitev Zagreb 19.15 Zvoki mladosti - otroška odd-19.45 Glasbeni amaterji 20.30 DNEVNIK 21.00 Teme in dileme 21.50 Gospod Deeds gre v mesto' film 23.50 DNEVNIK 7.00, TRST A 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Radijski mozaik: Na obisku pri...; 8.30 Pot-puri napevov in melodij; 9.30Dramatizirani roman: »Ana Kareni-na» 4. del; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja: Johan-nes Brahms: Nemški rekviem za sopran, bariton, zbor in orkester, op. 45; 11.30 Opoldanski zbornik: Literarni listi; Segajmo po zve zdahl; 13.20 Iz studia neposredno: Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: »Mrtvo srce*, 14.40 Diskoteka; 15.30 Zapiski s potovanj; 16.00 Klasični album; 17.10 Razširjeni obzornik: Na obisku pri... (ponovitev); Romantične melodije: 18.00 Ter je Stigen: »Pri-bežniki*; 18.45 Priljubljeni motivi. KOPER (Slovenski program) 7.00, 7.30, 8.25, 15.00 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 7.37 Objave; 7.45 Cestne razmere; 8.15 Srednji val 546,4 metra ali 549 kilohertzov UKW - Beli križ 102,0 MHz UKW - Koper 98,1 MHz UKW - Nanos 88,6 MHz Lepa Italijanska šolska ladja, slovita »jadrnica* «Amerigo Vespucci*. je ua svoji plovni poti obiskala veliko nemško pristanišče Hamburg Radijski, televizijski in filmski spored: 14.00 Na valu radia Koper; 14.15 Kinospored; 14.30 Zanimivosti; 15.10 Predstavitev oddaj in glasbene želje poslušalcev; 15.30 Iz zborovskega arhiva; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik; 17.15 Aktualna tema; 17.30 Zabavna glasba, reklame; 17.55 Zaključek s pregledom novic. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 13.30, 16.30 in 19.30 Dnevnik; 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 15.30, 17.30 Poročila; 7.15 Koledarček; 8.15 Horoskop; 8.50 Plošče; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.15 Orkester Gleston: 10.32 Glasbeni premor; 10.45 Mozaik; 11.00 Plošče; 11.32 Kirn; 12.00 S prve strani; 12.05 Glasba po željah: 12.50 Popevke; 14.33 Super-poletja; 15.33 Poročila v nemščini; 15.36 Glasbeni premor; 15.45 Orkester Baroncini; 16.00 Kantavtorji; 16,45 Zbor Ro-salpina iz Bočna: 17.00 Orkester Rava Davisa; 17.15 Znane plošče: 17.32 Crash: 17.55 Koledarček; 18.00 Jugoslovanska pop glasba: 18.30 Poje Donatella Rettore; 18.45 Klasična glasba: 19.15 Juke box; 19.45 Nasvidenje jutri. RADIO 1 7.00, .8.00, 10.00, 12.00, 13.00 19.00 Poročila; 6.00 - 8.40 Glasben* kombinacija; 6.44 Včeraj v p*1' mentu: 9.00 - 10.03 Glasbeno govorni program; 10.40 Filmski fesJl1v?j v Benetkah; 11.00 Glasba, "• . Komu zvoni - radijska nadaljev_’ 12.03 Radijski varietč; 13.15 GJa= bene novosti; 13.23 Ul. Asiago Te da; 15.03 Glasbeni dokumentarec. 16.00 Poletni spored; 16.30 Evrop sko prvenstvo v lahki atleti*’ 19.15 Draga glasba; 19.30 Jazzovska glasba Radia 2 : 20.00 Ra™ ska priredba; 20.42 Pozabljene lodije; 21.00 Korenine upanj* zgodbe italijanskih izseljencev Ameriki; 21.27 Naprej stop1- ... reci; 22.22 Napotki za avtomoDi>' ste; 22.27 Metropolis; 22.5®Ji,, nes v parlamentu; 23.03 Telef ski klic. * RADIO 2 6.30, 7.30. 8.30, 9.30, 10.00. JJ-V 12.30, 13.30, 15.30, 16.30. l7-'’*; 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 -Dnevi; 8.45 Spored Radia 2; • Preden petelin zapoje - ra“1Jf,I.j. nadaljev.; 9.32 -10.13 Radijska redba; 11.32 Šolska vzgoja: Glasba; 13.41 Sound-Track, glas in kino; 15.00 Popoldanski^, red: 15.42 Vesoljski Adam: 3o-17.32 Gospodje in gospe, Prl->V.». poletje!: 19.50 - 22.50 Splash - ba včeraj, danes in... jutri; ; Radijska komedija; 22.20 P* mentarna panorama. LJUBLJANA - 6.00, 7.00, 9.00, 10.00. 11.00. V- ^ 15.00, 21.00, 22.00 Poročila: Prometne razmere; 7.20 Rek^jfl Prometne razmere; < w - jp je; 7.35 Vremenska napoved: 1• g Dobro jutro, otroci; 8.00 jutranja kronika; 8.25 Iz n sporedov: 8.30 Z radiom na vf 9.05 Radijska šola za srednjo«"’^ njo; 9.35 Iz glasbenih šol: 1°- ,■*. glasbo v dober dan: 10.35 Turi ^ ni napotki: 11.00 Poročila iLL. Rezervirano za...; 12.05 Ali P""., te?...; 12.35 Naše pesmi in P(, 13.10 Danes smo izbrali; "L. Kmetijski nasveti: 13.40 Po d^Vof) če: 14.00 Iz naših krajev: 1 Zabavna glasba; 14.30 PriP°VLil-jo vam...: 15.05 V korak z mi*^ mi; 16.00 Dogodki in odmevi: Zabavna glasba; 16.50 Radio' , nes, radio jutri: 17.00 VriJUB. 18.00 Studio ob 18.00. 19.00 ia; 19,45 Glasbena medigra: i Zabavna glasba; 20.35 Lahko ’ otroci!; 20.45 Minute z ansatno Moimira Sepeta; 21.00 Slovak*jg zemlja v pesmi in besedi: i,'p6 S solisti in ansambli .IRT: Radijska igra; 23.00 Našim i kom po svetu: 23.25 Iz naših redov; 23.30 Iz musicalov in f . benih revij; 0.05 Lirični utri« : . rlllllll .. ' : . ' -.V. C m . ■US ; 5 ?u s ,$£8j *{’• »i jji ,£<* iJ iq Ui;uj?.l)i uv'lOailvi IUK> ZA USPESNO VZPOSTAVLJANJE POSLOVNIH ODNOSOV MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO mmm maaamsm ■?'Vr piiHPiiPiiipa c^r, ’ber (seytnaz - yamaha). 3. Kuma-no - Takashima (LRC • yamaha). LESTVICE 50 ccm: 1. Dorflinger (Švi.) 69 točk; 2. Lazzarini (It.) 54; 3. Aseareggi (lt.) 38; 4. Lusardi (It.) 33; 5. Tortno (šp.) 32, 250 ccm: 1. Toumadre (Fr., 110 točk: 2. Mang (ZRN) 102; 3. Trey mond (Švi.) 69; 4. '"immer (ZRN) 48; 5. i-avado (Venez.) 39. 500 ccm: L Uncini (It.) - 103 točke; 2. -Crosby (Nov. Zel.) 76; 3. Spencer (ZDA) 72; 4. Roberts (ZDA) in Slieene (VB) 68. Prikolice: L Scgvvazel • Huber (ZRN) 76 točk: 2. Biland - Walti-sperg (Švi.) 60; 3. Mitcel - Burkar (Fr. - ZRN) 54; Streuer - Schnieders (Niz.) in Taylor - Johansson (VB -Švi.) 33. stale. V vrstah Videmčanov je prvič stopil na igrišče tudi Ivica šurjak, ki pa je še precej daleč od zadovoljive forme. Če se ozremo na seznam ekip, ki so se uvrstile v naslednjo kolo lahko opazimo, da so skoraj vsi prvoligaši dosegli kvalifikacijo (izjeme: Sampdoria. Genoa, Fiorentina, Udinese). Med najboljše pa se je uvrstila tudi dvojica prestižnih dru-goligašev (Milan in Bologna), ter dve presenečenji: Varese in Bari. Prva skupina Benevento - Reggiana 0:4 Monza - Palermo 1:2 Torino - Cagliari 1:1 Lestvica: Torino 8: Cagliari 7; Palermo 6; Monza. Benevento, Reggiana'3'/ k UVRŠČENA: Torino in Cagliari Druga skupina ,o .m Brescia Ascoli 1:2 Pistoiese - Sampdoria 2:0 Triestina - Varese 1:1 LESTVICA: Ascoli 8; Varese, Pi stoiese 7; Sampdoria 4: Triestina, Brescia 2 UVRŠČENA: Ascoli in Varese Tretja skupina Avellino - Perugia 0:0 Napoli Atalanta 1:0 Salernitana Lazio 2:3 LESTVICA: Napoli 9; Avellino 6: Lazio 5: Perugia, Atalanta 4; Sa-lernitana 2. UVRŠČENA: Napoli in Avellino Četrta skupina Bologna - Fiorentina 2:2 Campobasso Cavese 1:0 Nocerina Piša 9.2 LESTVICA: Piša, Bologna 7; Fiorentina, Campobasso 6: Nocerina, Cavese 2. UVRŠČENA: Piša in Bologna. Peta skupina Leece Spal 3:1 Medena Verona 0:1 Ri ma G mo 2:0 LESTVICA: Roma 9; Verona 7: Lecce 6; Spal 4; Como. Modena 2. UVRŠČENA: Roma in Verona Šesta sktinina Milan Genoa 3:2 Padova . Juventus 1:1 Pescara Catania 1:1 LESTVICA: Juventus 8; Milan 7; Catania 6; Pescara 4; Padova 3; Genoa 2. UVRŠČENA: Juventus in Milan Sedma skupina Cesena • Catanzaro 2:0 Cremonese Arezzo 1:0 Pa ganese Sambenedettese '0:0 LESTVICA: Cesena 9; Catanzaro 6; Sambenedettese 5; Arezzo, Cre-monesc 4; Paganese 2. UVRŠČENA: Cesena in Catanzaro Osma skupina Bari - Rimini 3:1 Vicenza . Foggia 7:1 Udinese Inter 1:2 LESTVICA: Bari 9; Inter 8; U-dinese 6; Vicenza 4: Rimini 2; Foggia L UVRŠČENA: Bari in Inter Triestina — Varese 1:1 (0:0) Triestina je šele v zadnjem delu tekme uspela iztržiti tisti rezultat, ki si ga je glede na prikazano igro popolnoma zaslužila. Občutek, ki ga imamo po tem prvem delu sezone je, da tržaška ekipa ne dosega tistih rezultatov, ki bi si jih glede na igro zaslužila. Na žalost pa je na koncu važen le rezultat. Tržaško moštvo je tudi tokrat sto. pilo na igrišče brez treh standardnih igralcev: Leonarduzzija, Masche-ronija in Dreolinija. ki so lažje poškodovani. To pa se je tudi pokazalo v igri, ki je bila večkrat nepovezana. Tokrat je v napadu odpovedal Ascagni, ki pa mu gre velika zasluga, da je ob zadetku ponudil De Falcu zlato žogo, ki io je ta z lepim strelom z glavo preusmeril v vrata gostov, ki so s tem rezultatom dosegli uvrstitev v naslednje kolo. gov; prepričan sem, da tudi toara-. ne bomo odpovedali. Menim, Ja jt izbira našega mesta za te igre važna tudi z vidika geografske ie*,e, saj smo tik ob italijansko - jugoslo vanski državni meji, kar še v vecj’ meri lahko odraža namene podob nih športnih mladinskih iger.* V zaključku še omenimo, da se igre treh dežel odvijajo izmeni- no vsako leto v drugi deželi. Lani so bile v Celovcu, prihodnje leto pa ‘do do v Trstu. V prejšnjih letih pa so že bile v Gorici, Pordenonu, Novi Gorici, Vidmu, itd. KOLESARSTVO Enajst Novogoričanov tisoč km po Sloveniji Pred časom je skupina 11 Novogoričanov na kolesih opravila «kri-žarjenje* po Sloveniji, saj je v tednu dni prevozila vsega skupaj 1.000 km. Vseh enajst kolesarjev je zaposlenih pri novogoriškem Meblu in vsi so vneti športniki in ljubitelji kolesarjenja. 1000 km dolge proge po Sloveniji so se udeležili Franc Zavratnik, Ivan Hvala, Adrijan Tre-bižan, Dare Vlaj, Boris Humar, Boris Lozej, Miroslav Mozetič, Zdravko Rijavec, Viljem Bric, Marjan Pavlin in Igor Ivančič. Skupino je s kombijem spremljal Anton Krivec, ki pa je bil obenem tudi eden izmed organizatorjev svojevrstnega potovanja. Potovanje s kolesi po Sloveniji je v celoti uspelo, kar pomeni, da bodo v naslednjih letih «meblovci» podobna potovanja ponovili. K temu še dodajmo, da vlada precejšnje zanimanje na Primorskem (in tudi v zamejstvu) za tovrstne športno - rekreacijsko -sdogodivšči-no». Letos smo bili priča precejšnjemu številu kolesarskih krajših in daljših tur. Prepričani pa smo, da bo v naslednjih letih še večje število zainteresiranih, ki se bodo podali s kolesom v razne kraje, saj je tudi to ena izmed oblik preživljanja počitnic: v tem primeru na ko’esu. PLAVANJE Tretja zmaga B. Petriča STARI GRAD - Na 7. odprtem prvenstvu Jugoslavije v plavalnem maratonu, ki je bilo tokrat na Hvaru, je nastopilo 37 tekmovalcev in tekmovalk iz 12 držav Evrope, A-frike, Azije in Amerike. Po izenačenem boju je zmagal Borut Petrič, ki ie maraton doWi!U?(Bi‘v-letih 1977 in 1978. Progo 15,760 Um je preplaval v 3.31’28”, drugi' je bil Bolgar Despotov 3. 32*01”, 3. Sipic (Jug.). V ženski konkurenci pa je zmagala Nizozemka Van der Lan. «MALI» KAŽEJO ZOBE Je mogoče po 5. kolu prve zvezne jugoslo vanske nogometne lige že dati konkretno oceno o mogočnostih in izgledih osemnajsterice prvoligaških moštev? Morda ne bo slabo, če slišimo mnenje Toze Veselinoviča, bivšega reprezenta-tivca, kandidata za novega selektorja, ki je bil v nedeljo gost novosadske televizije: «Hajduk je v zelo težkem položaju zaradi odsotnosti bratov Vujovič (ki sta na odsluženju vojaškega roka) ter se nekaterih igralcev prvega moštva. Crve-na zvezda, čeprav ima v svojih vrstah Petroviče, in Janjanina, ni pokazala tega, kar bi morala, Dinamo ne igra kot bi se to spodobilo za prvaka, čeprav bo znova osvojil državni naslov, saj lahko računa na največje število kvalitetnih igralcev, tako da tudi brez Mlinariča in Deveriča niza zmago na zmago... Prvenstvo bo ostro, saj imajo cmalh ostre zobe... j> Veselinovič svoje trditve vseka- Sarajevo je to večja zguba kot kor temelji m dogajanju in re- sam poraz na igrišču. zultatih nedeljskih srečanj. Hajduk in Crvena zvezda sta bila namreč nepričakovano poražena kar na domačem igrišču; na kolena sta ju spravila *mala* Galenika oz. Vardar. Je to senzacva? S sam nasui gostom toliko zadetkov, tem se ne bi prav strinjali. Golem- .. ... . » Po štirih neodločenih izidih je svoj prvi poraz doživela thdi Vojvodina, ki je proti Partizanu doživela pravo katastrofo. Partizan pa je očitno prebrodil krizo in ka in Vardar sta močna, Beograjčani in Spličani pa so gotovo ranljivejši kot smo predpostavljali. Tudi do nedelje vodeče in neporaženo Sarajevo se je ujelo v kot jih je sam prejel v Skopju. Zagrebški Dinamo je premostil še eno oviro in je sedaj sam v vodstvu. V 5 tekmah ni še doživel poraza, ponaša pa se lahko z zanko cmalega* Osijeka. Poleg te- najboljšo obrambo (2 prejeta go-ga so Sarajevčani ostali brez svo- la) in najučinkovitejšim napadom jega asa Sajeta Susiča, ki je mo- (9 golov), tako da ni čudno, da ral celo v bolnišnico, potem ko se Veselinovič trdi: ^Dinamo bo spet je z glavo zadel s Kaliničem. Za prvak.* Ljubljanska Olimpija je visoko na zgornjem delu lestvice, z istim številom točk kot drugouvrščeno Sarajevo. V nedeljo je za Bežigradom, čeprav s težavo, le ugnala Dinamo iz Vinkovcev. Le točke pa so pomembne. Odločil je zadetek Marlinoviča iz prostega strela. REZULTATI 5. KOLA Olimpija - Dinamo (V) LO Dinamo (Z) - Radnički 2:1 Željezničar - Sloboda 2:0 Budučnost - OFK Beograd L0 C. zvezda . Galenika L2 Partizan - Vojvodina 5:0 Hajduk - Vardar 1:3 Velež - Rijeka 3:1 Osijek - Sarajevo L0 LESTVICA Dinamo (Z) 9; Sarajevo, Olimpija 7; Željezničar, Partizan, Dinamo (V) 6; Vardar, Rijeka, 0-sijek. Hajduk, Radnički, Budučnost 5; Sloboda, Galenika, Vojvodina 4; C, zvezda, Velež 3; OFK Beograd 1. i PRIHODNJE KOLO (12.9.) Sloboda - Sarajevo (10.9.). OFK Beograd - C. zvezda (11.9.), Dinamo (Vinkovci) - Dinamo (Zagreb), Rijeka - Osijek, Vardar -Velež, Vojvodina - Hajduk, Galenika - Partizan. Radnički - Budučnost, Željezničar - Olimpija. nniliimtHtiMtilumimniiiMiin niiimiiiMiiinniiiirn.iimtiiinmiiliMlMi Minimum,. ..iimiiiiMiimni iiiiminnin mipm i inimuimmiiMii milnim iiimiminiu111* PRI NAMIZNOTENIŠKEM ODSEKU ŠK KRAS Z optimizmom v novo sezono Pri namiznoteniškem odseku ŠK Kras sp obnovili dejavnost pred desetimi dnevi. Stekle so namreč priprave na novo tekmovalno sezono, ki bo dokaj naporna s številnimi pomembnimi preizkušnjami na najrazličnejših ravneh. Priprave vodi strokovna delavka Sonja Milič, ki si je začrtala zahteven program dela, v prizadevanju, da bi igralke čimprej dosegle dobro formo. Prve tri dni so posvetili izključno n: pornemu kondicijskemu treningu, nato pa so stekle tehnične priprave v repenski občinski telovadnici. štirinajst starejših fantov in deklet vadi dvakrat dnevno po dve uri. torej kar štiriurni pospešeni trening, ki bi se moral v kratkem bogato obrestovati. Poleg utrjevanja in piljenja osnovnih igralnih elementov so na prvi razni testi in turnirčki. v četrtek pa bo prva prijateljska tekma ^Vrtojbo. Sonja Milič je s potekom priprav zadovoljna: s Vse igralke in igralci s/> zelo prizadevni pri delu, ta volja pa je gotov porok za uspešne tekmovalne nastope. Zelo sem zadovoljna z novo igralko Marino Cer-goi. ki se je odlično in spontano >8P', •-. Sonja Milič vključila v novo okolje.» Na vprašanje, katere so prve tekmovalne obveznosti Krasa, se je obraz Miličeve nenadoma zmračil: «Računali smo na prvi uradni med- KOŠARKA V EVROPSKIH KLUBSKIH POKALIH OBVESTILA Za Italijane in Jugoslovane ugoden žreb Ranko Žeravica: kvalitikacijska pot v Mustre • Dvoboj v drugem kvalitikacijskem krogu z Lebolo Mesti o Italijanski in jugoslovanski košarkarski klubi so imeli ugoden žreb, ko so v Miinchnu sestavljali skupine za tekmovanja v evropskih košarkarskih pokalih, v katerih bo v sezoni 1982-1983 nastopilo v moški konkurenci kar šest italijanskih in jugoslovanski!) klubov, zalo lahko pričakujemo, da bodo njihovi dvoboji v središču pozornosti. Dan Pe terson. trener milanskega Billjja, je upravičeno komentiral, da bo ligaško tekmovanje v pokalu evropskih prvakov (od 9. decembra do 10. marca) najmočnejše ligaško tekmovanje. ki je bilo doslej igrano v Evropi, saj je pričakovati, da bodo zmagovalci kvalifikacijskih skupin Ford (Cantu), Cibona (Zagreb), Maccabi (Tel Aviv), Real (Madrid), CSKA (Moskva) in Billy (Milano), ki je v najtežji skupini s Pana-thinaikosom (Atene), La Mansom in Eczebasijem (Carigrad). V pokalu evropskih pokalnih zmagovalcev je seveda izrazit favorit Šcavolini (Pesaro), ki je v prvem kvalifikacijskem krogu prost, med tem ko bo igral dvoboj z Luganom za uvrstitev V četrtfinale. Zanimivo je vsekakor, da sta ljubljanska Olimpija in Barcelona v tej konkurenci prosti vse do tekem v obeh četrtfinalnih skupinah, (7. decembra do 1. februarja). Izredno moč na je tudi konkurenca v pokalu Ra-divoja Korača, v katerem lahko pričakujemo že v drugem kvalifikacijskem krogu dvoboj Lebole (Mestie) - Crvena zvezda (Beograd), kar bo resen test zn ekipo Ranka Žeravice, kandidati za nastopanje v četrtfinal-nin skupinah pa so še Bancuroma, Latte Sole (Bologna), B. Nova (Rie-ti). Zadar, Partizan in šibenka. Žreb v pokalu evropskih prvakov (prvi kvalifikacijski dvoboji 7. in 14. oktobra, drugi dvoboji 7. in 14. novembra): prva skupina - Murray (Škot.) - Oiympic (Švi.), Dudelange (Luks.) - Ford (Cantu), druga skupina Partizan Tirana (Alb.) - Hon-ved (Madž.), Alessandria (Eg.) - Cibona (Zagreb), tretja skupina - A-menud Oslo (Nor.) - Donar Gronin-gen (Niz.), UBSC Dunaj (Avs.) -Maccabi Tel Aviv (Izr.), četrta skupina - Crystal Palače (Angl.) - Saturn Kiiln (ZRN), Al vin (šve.) - Real Madrid (Špa.), peta skupina - Turun (Fin.) - Slavija Prasa (ČSSR). Skov-lunde (Dan.) - CSKA Moskva (SZ), šesta skupina - Panathinaikos (Grč.) - La Mans (Fr.), Eczecibasi (Tur.9 -Billy (Milano), V pokalu evropskih pokalnih prvakov so najresnejši kandidati za uvrstitev v četrtfinalne skupine Sca-volini (Pesaro). ki bo igral 2. in 9. novembra dvoboj z Luganom. minniinlifiinflfft—.■•**.■“....mniimnnniiinnimiiiimniiiiiiiiii....niMiliiinilMinininiiiiiniiiininmiiniiiiimmilmininiiiMniiiiiiHmnimiiiiiniiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiMiiiinniiiiiiiiimiinm V ČETRTEK (2100) ZVEZDNIKI NBA V TRSTU Nate Archibald, sloviti 180 cen timetrov visoki plavvmaker Boston Celtics, ki je bil junak v finalnem dvoboju s Houston Rockets v letu 1981, ko je bostonska ekipa osvojila naslov svetovnega profesionalnega prvaka, je vsekakor najbolj zna menito ime v selekciji NBA, ki gostuje v Italiji, toda v tekmah v Bologni in Firencah je pokazal največ njegov klubski prijatelj Kevin McHale, košarkar nove generacije, močan v obrambi, predvsem v skoku, uspešen v napadu. S podobno učinkovitostjo pa je igral tudi Kelly Tripucka, košarkar Detroit Pistons, ki je zaslovel že ‘ v ameriški študentski košarki v dresu Notre Da me, ki ie bila v letu 1978 med naj boljšo četverico v ZDA, uspešno pa je igrala pod vodstvom trenerja Diggerja Phelpsa tudi na turneji po Jugoslaviji v letu 1979 pred evrop- skim prvenstvom v '1 urinu. Zvezdniki NBA bodo igrali v Trstu v naslednji postavi: Nate Archibald (Boston Celtics), 180 cm, bek, Ray Richardson (New York Knicks), 200 cm, bek, Kevin Mc Hale (Boston Celtics), 206 cm, krilo, Alex English (Denver Rockets), 204 cm, center, Reggie Theus (Chicago Bulls). 202 cm. bek, Greg Ballard (\Vasbington Bullets), 203 cm, krilo, Herb Williams (Indiana Pacers), 209 cm, center, Kelly Tripucka (Detroit Pistons), 202 cm, krilo. James Donaldson (Seattle Su-personies), 213 cm. center. Nate Archibald je veteran ameriške profesionalne košarke, saj je že v letu 1970 podpisal pogodbo s Cincinnati Royals, potem ko je v študentskem prvenstvu ZDA uspešno igral za univerzo Texas - El Passo. Njegovo ime zasledimo v Ali Starš ekipi NBA že v letu 1972, zatem pa spet v letu 1973, ko je bil v dresu Kansas . City Omaha najučinkovitejši strelec v NBL (povprečje 34,9 koša na tekmi), obenem pa tudi igralec z največ podajami v profesionalni ligi (povprečje 11,4 na posamezni tekmi), toda popolno u-veljavitev je vendarle dosegel v dresu Boston Celtics, kamor je odšel preko New Jersey Nets, za katere je nastopal v sezoni 1976 - 1977. Sloviti Red Auerbach je vsekakor napravil uspešno potezo, ko je izbral za «mlay-makerja» Nata Ar chibalda, ki je v letu 1981 osvojil z Boston Celtics naslov svetovnega profesionalnega prvaka, medtem ko je v letu 1982 uspešno odigral ligaško tekmovanje, potem pa je poškodba zaustavila Nata Arclubalda v dramatičnem polfinalnem dvoboju s Philadelphia 76ers, v katerem so bili svetovni prvaki poraženi v odločilni sedmi tekmi v Boston Gar-dnu. Zanimiv bo vsekakor tudi nastop Kevina McIIala, ki je povzročil v letu 1981 veliko publiciteto v Italiji, saj se je pogajal za prestop v košarkarski tabor Billyja, toda košarkar z univerze Minnesota se je potem vendarle odločil za Boston Celtics. Zvezdniki NBA prihajajo v Trst brez velikega imena na poziciji centra, toda Kevin McHale in Kelly Tripucka bosta najmočnejše orožje ekipe, ki je v Bologni premagala Latte Solle (162:122), v Firencah pa Ponterosso (119:78). Imena, kakršna so Nate Archibald. Kevin McHaie in Kelly Tripucka, zagotavljajo spektakl. ACO PASTERNJAK Barcelona (špa.), Olimpija (Ljubljana), ki je neposredni udeležen jc v- četrtfinalu, Ha.oel Ramat Gan (Izr.). Nashua Den Bosch (Niz.), Asvel Viileurbanne (Fr.). Inter Bratislava (ČSSR) in Stroilelj Kijev (SZ). V pokalu Radivoja Korača so bili uvrščeni kot neposredni udeleženci četrtfinalnih skucin Limoges (Fr.), Šibenka, Juventud (Špa.), B. Nova (Rieti), Partizan (Beograd) in Dinamo Moskva (SZ), medtem ko so italijanski in jugoslovanski klubi izžrebali za prvi kvalifikacijski krog (6. in 13. oktobra) nasprotnike brez zvenečih imen: Keravnos (Cip.) -Zadar. Fleures (Belg) - Bancoro-ma, Tofas Bursa (Tur.) - Crvena zvezda, Heraklis (Grč). - Lebole (Mestre), AEK (Grč.) - Latte Sole (Bologna). V ženski konkurenci bo igrala e-kipa Zolu (Vicenza) v drugem kvalifikacijskem krogu (3. in 10. novembra) najprej kot gost z Atleti-com Atene (Grč.), Monting (Zagreb) pa tudi kot gost z Ortadugo-jem (Tur.). V pokalu Ronchetti sta postali udeleženki četrtfinalnih skupin neposredno Canon (Rim) in Partizan (Beograd), v osmini finala pa bosta nastopili (3. in 10. novembra) najprej v gosteh Crvena zvezda (Beograd) z Meert Solun (Grč.) in Voždovae (Beograd) * BSE Budimpešta (Madž.). V evropskih klubskih pokalih se torej obeta dramatična sezona, v kateri bo Ford (CantO) branil naslov evropskega klubskega prvaka, z velikimi ambicijami pa bo nastopal tudi Billy (Milano), medtem ko je Cibona nekoliko oslabljena, ker je Mihovil Nakič odšel v JLA, če-domič Perinčič pa naj bi bil njegova zamenjava v dresu Gibone. Seveda pa je marsikaj odvisno od nastopov Krešimira čosiča, ki se še ni odločil, ali bo igral tudi v jugoslovanskem ligaškem tekmovanju, ali pa le v evropskem pokalu. Maccabi (Tel Aviv) je stari znanec v evropski klubski ligi, v katero se vrača madridski Real, ki bo z Mlr-zo Delibašičem in (najverjetneje tudi) Draženom Dalipagičem kandidat za evropski naslov. Največja neznanka je moskovski CSKA, ki bo konec tedna nastopil na turnirju v Pesaru. toda velika evropska šesterica v pokalu prvakov bo v sezoni 1982 1983 gotovo močnejša kot je bila kdajkoli doslej. A. P. ■'•z. ■: 4 ^ *■— ŠD Mladina smučarski odsek organizira v soboto, 11. t.m., ob 20.30 v domu iiAlbert Sirk* v Križu družabni večer. Ob tej priložnosti bodo predstavili program za zimsko sezono 82/83. Poskrbljeno bo za zuk.isko. Zainteresirani se lahko javijo (prispevek 1.500 lir na osebo) v trgovini «Pri kostanju* v Križu ali pri družini Tav-čer na Onftoah, Proseška 2/1. telefon 21-29-36. ♦ * i Košarkarski odsek ŠZ Bor obvešča, da se bodo priprave posameznih moštev začele ob naslednjih datumih: MINIBASKET (trener Štokelj) — sreda, 22. septembra, ob 15.30 PROPAGANDA (Oblak in Ferlan) - petek. 10. septembra, ob 15.30 Začetniki in novi igralci se lahko vpišejo neposredno na treningu. Priporočamo točnost tn gotovo udeležbo! * • - SK Devin vabi vse člane na sestanek, ki bo danes, 7. t.m. v društvenih prostorih ob 20.30. Pogovorili se bomo o bližajoči se zimski sezoni in o pohodu ttBazoviški junaki 1982». ŠK Kras orga.iizira s pobratenim društvom TVD Partizan Moste v nedeljo, 12. septembra SKUPNI IZLET NA NANOS Odhod izpred občine v Zgoniku ob 8. uri. Vljudno vabljeni! narodni nastop za evropski P°k®l sejemskih mest. V petek pa s mo J2 Rima dobili neverjetno novico, o® federacija ni prejela naše prija'® na to tekmovanje, čeprav smo Pr®' vočasno odposlali priporočeno P1' smo s povratnico. To je nekaj nezaslišanega, še enkrat se federacUf dobesedno poigrava z nami in diskriminacij ni ne konca ne kraj®-V tako federacijo res ne moreš z®^ upati. Glede tekmovanj bodo P^* dni okrobra prvi nastopi v deželnem merilu. 9. oktobra pa začnemo z A ligo, ki je naša važnejša P1^ kušnja. Fantje pa spadajo v krt* favoritov v promocijskem prvenstvo* S pričetkom šolskega leta bodo **' čeli trenirati tudi naši najmlaj*?’ v programu pa imamo tudi razpk začetniškega tečaja, da bi ustvari** novo skupino,* Na zadnje vprašanje, kaj prijaj kuje od nove sezone, je Sonja M*? . odgovorila: «V prvoligaškem prvenstvu imamo letos odlične *ZŽ saj je ekipa zelo homogena s rimi dobrimi igralkami. Poleg teg nam ustreza tudi nov sistem teknj®" vanja, saj bodo vsakokrat nastop”* po tri igralke, ena pa bo no počivala. Moram priznati, da sc*“ res optimistično razpoložena. Fan je bi se lahko, ob pomoči *zkuJ/0 nejšega igralca, potegovali za PrV^ mesto. V mladinskih kategorijah P bomo skušali osvojiti še kak Prefl. žen uspeh in obogatiti zbirko kolajn.* B- S- ATLETIKA Uspeh slovenskih tekmovalcev v Splitu SPLIT - Mladi slovenski atlf“ in atletinje so osvojili pokale Z* Jugoslavije v skupni uvrstitvi. nlFl mladinkami in mladinci. Ome*1 ^ velja, da so mladi slovenski ati® in atletinje na dvodnevnem tek*1^. vanju republik in pokrajin dose^ popoln uspeli, saj so osvojili PJ-Vj mesto v skupni razvrstitvi ta Pr' mesti v obeh kategorijah. Mnogoboji za naraščajnik* In naraščajnlce v organizaciji atletske sekcije ŠZ Bor Druga polovica atletska se^L,g se je tudi v Trstu že pričela. Vr' tekmovanje je že za nami. Prlt, ie nje srečanje za atlete in atlet*'' pa bo v torek in sredo. Atlri/. sekcija Bora bo namreč url?®1 rala tekmovaive v mnogoboj**1 naraščajnike in naraščainice- c[fl organizira to tekmovanje Prc“Voje: za svoje atlete, saj ima vrsto_ tajočih mladih mnogobojcev- 0 .-g kovosti Borovih mnogobojk PLje že samo dejstvo, da so se uvrs _ (ekipno) med prvih dvanajst štev v državi in si tako Pr'.^len* pravico do nastopa na ekip** državnem prvenstvu v šesterob Tekmovanje se prične ob 15. ^ Hn Banih se je v četrtek pričel tradicionalni odbojkarski tečaj ** mlade igralke in igralce naših klubov, ki ga tudi letos organizira od"*”' karska komisija pri ZSŠDI in katerega se udeležuje kur 160 tečajni*®* atletika ZAČELO SE JE 13. EVROPSKO PRVENSTVO V ATENAH Ob otvoritvi že zlato za Italijo Osvojil ga je Alberto Cova v teku na 10 tisoč metrov - V krogli zmaga Slupianekove (NDR) ATENE — Nad 80 tisoč gledalcev e sledilo otvoritvi in prvim bojem 13. evropskem prvenstvu v atle-• ki se je začelo včeraj v grškem števnem mestu v znamenju pričakane zmage vzhodnonemške me-krogle Slupianekove in prese-oe j*vega uspeha italijanskega dol-Alberta Cove v teku na 000 metrov, s katerim so zaklju-‘O včerajšnji prvi dan EP. Cova, 24-letni atlet iz Lombardi-e' si je zagotovil zlato kolajno v actnjih 40 metrih izredno naporne Preizkušnje. Ves tek je kot senca edil glavnemu favoritu vzhodne-11 Nemcu Schildhauerju. Ni se dal Presenetiti, ko je 35-letni Portuga-'.Copes (letos drugi na svetu) po-\"S'i ritem teka, tako da je ostal / . zadnjega kroga med vodilno tvenco z Lopesom, Schildhauer->0 evropskim prvakom na 10 V°e. metrov iz Prage 78 Fincem ainiom. Prav Vainio je približ-, 350' metrov pred ciljem poskusil °močilnim napadom. Schildhauer Fin^Pad ubranil in začel s svojim 'sem zadnjih 100 metrov. Vzhod-/fiški dolgoprogaš ima prav v ro.ncnem sprintu svoje najboljše o-s J®:.z njim .)e siri odpor vseh na-P umikov na lanskem evropskem Doki v Magrebu in na svetovnem zad •-1 V ^imu' tokrat pa mu ta nJi napor ni zadostoval: Cova se , , le v zadnjih 40 metrih odlepil Hrbta, ga prehitel in z dvignjeni-1,. mkami pritekel prvi skozi cilj. /Sov čas (27’41”02) je bil kar za »fe*- d bol.iži od njegovega letoš-ta ."a.iboljšega dosežka na tej aa|ji. Po zmagi Furlana Ortisa JADRANJE V PRIREDBI TPK SIRENA V BARK0VUAH Lepo uspel 1« surf-maraton Olimpijski stadion v Atenah je bil ib včerajšnji otvoritvi atletskega evropskega prvenstva nabito poln (AP) Skupina navdušenih deskarjev TPK Sirena iz Barkovelj je v nedeljo organizirala 1. surf - maraton: regato iz Barkovelj do Miramar-skega gradu in nazaj, za vse slovenske zamejske deskarje. Tej prvi tovrstni športni manifestaciji pri nas se je odzvalo lepo število — e-naindvajset surferjev in dve izred no nadarjeni in požrtvovalni sur-fovki. Izven konkurence pa je tekmovalo še 5 članov dveh sosednih jadralnih klubov. Žirija, katero sta vodila Igor Polj šak in Inko Starc, ni imela večjih preglavic, razen edine težave vetrom, ki ves čas ni hotel niti napeti jader. Z enourno preložitvijo starta so se navdušeni tekmovalci spustili po morski gladini proti Mi-ramaru in z optimizmom upali na u-goden veter. Komaj lahko rečemo, da je pihala rahla sapica in marsikdo je po daljših neuspešnih poizkusih, da bi končno startal, iz obupa zapustil regalno polje. Najspre: nejši tekmovalci pa so znali izkoristiti tudi rahel «premikajoči se zrak» in takoj pustili za seboj veli ko večino Po eni uri in pol je na miramarski boji, ki jo je žirija še približala, obrnil David Poljšak Za njim so še obrnili Aleš Žetko, Sandro Starc KOLAJNE EP l‘a,iia CSSR p?^®*ska zveza Z 1 1 n « o s 1 0 1 o o B 0 o 0 1 1 4)h»a®*.v teku na 5000 metrov, je spet Si.noči ICa1’!3 z zmago Cove °dličnega dolgoprogaša. plL^ajšnji drugi finalni disci-j/ Je zasluženo in prepričljivo a vzhodnonemka Ilona Slupia-slov^iena «večna tekmica*, Čeho diij nJa Fibingerova, je sicer vo p|aJ?° Prvih dveh metih, ko pa je Val iSa Predstavnica iz NDR za-v/ a kroglo 21,56 m daleč, je bilo s« Unm, evl;_______ I____ A ° Plin začetkom finalnih disci-bi^ *n bojev v kvalifikacijah je 'Aten L.novem, prelepem stadionu k i» " °tv°ritvena svečanost, ki so t/"deležih ob predsedniku grške Piku i Karamanlisu in predsed-ij ,/*ade Papandreu vsi najvidnej-<^Stavnjki atletskih zvez iz e-•"h držav. Na stadion so pri- korakale vse reprezentance vseh 30 držav, ki bodo s skoraj 1.100 atleti do zaključnega nedeljskega maratonskega teka sodelovale na EP. Med njimi sta bili tudi 14-članska reprezentanca Jugoslavije in izbrana vrsta Italije, ki šteje skupno 59 atletov. Po svečanosti so začeli s tekmovanji v kvalifikacijah. Jugoslovanskim barvam včerajšnje tekme niso bile naklonjene: skakalka v daljino Snežana Dančetovič ni preskočila norme za vstop v finale (6.50 m): skočila je 6,16 m in 6,03 m. Italijanom je šlo bolje od rok. Poleg zmage Alberta Cove in šestega mesta Antiba so se v kvalifikacijah uvrstili v nadaljnje tekmovanje sprinterja Pavoni in Grazioli (Laz-zer je izpadel), zaprekaš Gellini, metalec kopja Ghesini in sprinter-ka Masullo. Danes bodo razdelili štiri komplete kolajn najboljšim v hoji na 20 km (nastopil bo tudi olimpijski prvak iz Moskve Italijan Damiiano), v metu kopja moški, v teku na 100 m moški in v skoku v dajlino ženske. Met krogle (ženske) Slupianek (NDR) 21,59 m Fibingerova (ČSSR) 20,94 m N. Abačidze (SZ) 20,82 m Stojanova (Bol.) 20,35 m Veselinova ($ol.) 20,23 m 10.000 m Cova (It.) 27'41”02 Schilhauer (NDR) 27’41”21 Vainio (Fin.) 27’42”51 Lopes (Port.) 27'47”95 Goater (VB) 28’10”98 Antibo (It.) 28'21''07 Tekmovalni spored EP l6 DANES tj Pii , deseteroboj (višina); hoja !ltial0, : 16-10: 100 m ženske (pol DANES išina); ''Halš/11' '610: 100 m ženske (pol lifiu v. 16-25 : 400 m moški (kva-16.30: kopje moški (fi-W’ 16.50: 100 m moški (polfin.); »a J 600 m moški (polfin.); dalji WSke (finale); 17.35: 3.000 m k* ?.e (kval.); 18.10: 100 m žen ([/•‘inaie); 18.30 : 800 m ženske '%}. '1; 18 50: 100 m moški (fi-člfj’ 19.05; 400 m ovire moški a\. 'j' 19.20 : 400 m ženske (pol-' 19-30: deseteroboj (400 m). Ij.fln. JUTRI, 4) / deseteroboj (palica); 16.00: '(e /». ženske (polfin.); disk žen-WUnale); 16 20: 400 m moški Sbie 16-30: višina ženske (fi -i; ,6-1(1: 400 m ženske (fina- .•00 : 200 m moški (polfin.); 8°0 m moški (finale); 17.40: H"?"* (Polfin.); J); io .bnale); dest 18.00: 800 m 1# '•“,ei*e;; deseteroboj (kop-r Z20: 5 000 m (kval ); 19.45: "vire moški (finale); 20.00 roboj (1.500 m). 9- SEPTEMBRA "o!?; Paiita (finale); 16.00: 110 čk). f^val.); krogla moški (fi J-40-’' /6-30: kopje ženske (finale); m moški (kval.); 17.00: ^ bloški (finale); 17.20: sed-Jte / (200 m); 17.45: 400 m o-Hi7Pske (Polfin.); 18.10: 200 m > (Fi’’"ale); 18.25 : 3.000 m žen-ale); 18.45 : 200 m ženske V ,. T9.°°; 400 m moški (fi-8-15: 100 m ovire (finale). ..loJO- SEPTEMBRA N Ajdoja na 50 km; 15.00: kla-Nt« ?ale>: 16.30: 400 m ovire /); .(finale); troskok (finale); jlOo m ovire (finale); 17.30: moški (kval.); 18.00 : 3.000 l?l (an. (finale); 18.20: sedmero->1,/,m); 18.35: 4x400 ženske m moški (kval) v«l(w0 • Perugia " Piorentina K/ ■ Aaron " f-atanzaro "Ni' b%, Atalanta ^C„J“ven,us ®,e ■ Sambenedettese NoL? • Catania ' Sampdorla ' Lazio llilC0 • dlf,/ * Cagliarl Inter ote 8]-3l2.300 lir 1,J35.100 lir X X 2 1 1 1 X X X 1 2 X 2 11. SEPTEMBRA 16.00: višina moški (finale); 16.15: 110 m ovire (finale); 16.30: 4X100 m ženske (kval.); 16.40: disk moški (finale); 16.55 : 5.000 m (finale); 17.15: 4X100 m moški (finale); 17.25: 1.500 m ženske (finale); 17.35: 4X400 m ženske (finale); 17.50: 1.500 m moški (finale); 18.10; 4X400 m moški (finale). 12. SEPTEMBRA 16.00: maratonski tek moški; 16.20: maratonski tek ženske. •iittiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiimiiiiiiittiiiiiiiHiiiiiHitittiiiiiiiiiiiiiiMiiiniHiiMiiiiitiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiHiimiifiiimiiiiiiftiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiitin NOGOMET TURNIR ZA «P0KAL RESTAVRACIJE KRIŽMAN» SINOČNJI DERBI OSVOJILA ZARJA Bazovci so premagali Ga jo z 1:0 - V nedeljo je Breg remiziral z Domiom ZARJA — GAJA 1:0 (0:0) STRELEC: v 70. min. Tognetti GAJA: Sancin, Gregori (v 71. min. Savron), Vrše, Carli, Rismondo, Gabrielli, Kalc, Mahnič (v 87. min. Križmančič), Zippo, Milič in Mule. ZARJA: Racman, Grgič, Tognetti, Franko, Makor, Sossi (v 46. min. Križmančič), Ražem, Benčič, Lenarduzzi, Gatta, Udovicich. SODNIK: Zangrando iz Trsta. BREG - DOMIO 2:2 (0:0) BREG: Zettin, Rodella, Tul, Pinzin, Paoletti (v 68. min. Hrvatič), Dazzara, Albertini, Gregori, Mondo, Peroša, Strnad (v 80. min. Senica). DOMJO: Girometta (v 20. min. Barichievlch), Binetti, Crevatin, Gaeta, Martin, Ridolfo (v 46. min. Lapasqua!a), Barnaba, Crigman (v 46. min. Neppi), Furnani, Macoratti, Majorano (v 46. min. Zacchigna). STRELCI: v 51. min. Mondo, v 52. Macoratti, v 62. Neppi, v 86. Perošft SODNIK: Umani iz Trsta. 1. — 1. Song and Dance Man 2 2. Ex Lee 2. — 1. Tito Colli 2. Arclto 3. — 1. Flanagal 2. Alabor 4. — 1. Cavaliere 2. Gladiator 5. — 1. Demecu 2. Gimos 6. — 1. Frazek 2. Debo KVOTE 12 — 9.206.000 lir 11 — 310.000 lir 10 — 31.000 lir X 1 1 2 1 1 2 X 2 1 X Sinočnja tekma v Repnu je pokazala, da sta ekipi kondicijsko zadovoljivo pripravljeni, pri izvaja n ju taktičnih zamisli trenerjev, pa se je zatikalo predvsem v napadalni vrsti. ‘ • '■ r Kronika je silno skopa. Prvi strel na vrata smo videli v 17. min., ko je nevarno levo krilo Zarje Udovicich ostro streljal v spodnji desni kot vrat in Sancin je z manjšim skokom odlično odbil v kot. V 67. min. se je gajinemu vratarju žoga izmuznila, a obramba je pravočasno razčistila. V 70. min. je prišlo do odločilnega dogodka. Pavel Tognetti je hitro prodrl po levi strani in s kakih 20 metrov ostro diagonalno streljal proti vratom. Vratar San cin je hotel odbiti z nogo a žoga mu je šla skozi korak v mrežo. Ob koncu moramo zabeležiti še neokusen dogodek. Napadalec Zarje Lenarduzzi je na prekršek ga.iine-ga branilca reagiral s psovko «grdi sciavo*. član zarjinega vodstva ga je takoj odločno okaral in Lenarduzzi je z gestami in besedami poslal vse skupaj nekam. Vsak komentar bi bil seveda odveč. B. S. • • • Nedeljska tekma A skupine med Bregom in Domiom se je zaključila z rezultatom 2:2. To je bilo doslej najbogatejše srečanje z zadetki, saj se je pred tem večina tekem končala pri belem izidu. Sodeč po prvem delu predvčerajšnjega obračuna se je tokrat dalo misliti, da se bo tudi ta tekma končala pri belem izidu, vendar smo bili v drugem polčasu priča štirim zadetkom, ki so nekoliko poživili srečanje. Najprej je povedel Breg z Mon-dom, ki je izkoristil kratko odbito žogo vratarja, že minuto kasneje pa je Domio po lepo izvedeni kombinaciji prišel do izenačenja z Ma-corattijem, ki je z roba 16-metrske-ga prostora premagal nasprotnega vratarja. Kmalu za tem je neoviran Neppi iz dvomljivega položaja povedel svoje moštvo v vodstvo. Po prejetem zadetku so se Brežani več- krat znašli v ugodnem položaju za izenačenje, vendar so bili pri zaključevanju preveč netočni. V 86. min. pa ni Peroša zapravil povoljne prilike, in je v protinapadu z diagonalnim strelom premagal vratarja in tako je Breg osvojil nadvse dragoceno točko, ki naj mu bo v spodbudo pred nadaljnjimi odločilnimi srečanji za vstop v polfinale z Opicino in Krasom. Z. S. Dobra igra Nastaseja FLUSHING MEADOW — Na mednarodnem teniškem prvenstvu ZDA je prišlo včeraj do velikega presenečenja, ko je Avstralec Kirn War-wick premagal Francoza Noaha s 5:7, 6:3, 7:5 in 6:4 ter se tako uvrstil v četrtfinale. Tudi Američan John Mc Enroe je z lahkoto preskočil oviro, ki jo je predstavljal njegov rojak Doyle, saj je zmagal s 6:3, 6:4 in 6:4. Presenetljivo dobro igra na tem prvenstvu 36-letni Romun Ilie Na-stase, ki se je po zmagi nad Krie-kom (4:6, 7:6, 6:7, 6:3, 6:2) uvrstil v osmino finala, kjer bo igral proti Connorsu ali Ariasu. —....... i .it Kongres športnih novinarjev;0,,.;;'; LIGNANO — Danes se bo v Li-gnanu uradno začel kongres italijanskih športnih novinarjev, na katerem bodo izvolili tudi novo vodstvo zveze. in Stojan Kuret: vsi štirje na odličnih tekmovalnih Imradovih reskah. Presenetljivi 7. in 8. sta obrnili Sa ša Ban in Katja Milič, ki pa je bila v drugi polovici regate spretnejša in na koncu prehitela Sašo. Vrstni red se do konca regate ni spremenil. Posebna pohvala pa gre Wa!terju Starcu in predstavniku Ču-pe Matjažu Hmeljaku, ki sta Kljub velikemu zaostanku prijadrala do konca in tako zaključila 1. surf -maraton. Takoj zatem je sledilo nagrajevanje najboljših. Prvouvrščeni Da vid Poljšak med lahkimi, Aleš Žetko med težkimi in KaUa Milič med ženskami so prejeli pokale. Vsi ostali udeleženci pa spominske ko'aine. Poseben pokal je prejel naš veteran Sergij Milič kot najstarejši tekmovalec. Kot organizator pa se moramo zahvaliti Tržaški kreditni banki in Hranilnici in posojilnici na Opčinah za pokala ter pod;etju Coca-cda, športni trgovini Lipica šport ter Miranu Kuretu za lena koristna darila, ki so jih po žrebanju dobili pr vi trije iz vsake kategorije. LAHKI 1. David Polišak. 2. Sandro Starc, 3. Bogdan Milič, 4. Marko Civardi, 5. Devan Košuta. 6. Matjaž Hmeljak. 7. Srečko Hmeljak, odstopila dva tekmovalca. TEŽKI 1. Aleš Žetko, 2. Stojan Kuret, 3. Egon Malalan. 4. Peter Zupančič, 5. Marko Zubalič. 6. Sergij Milič, 7. Henrik Maver. 9. Andrei Piščanc, 10. Andrej Sedmak, 11. Waller Starec, odstopil en tekmovalec. ŽENSKE 1. Katja Milič, 2. Saša Ban. Skupino naših najboljših deskar iev TPK Sirena pa čaka v soboto, 11. t.m., zahtevna regata na Brestaniškem jezeru pri Mariboru za pokal Slovenije. Naj pripomnimo, da bodo tokrat prvič nastopili tudi dve žen ski predstavnici, in sicer Saša Ban in Katja Milič, ki tako uradno vstopata v tekmovalno ekioo našega kluba. 18. in 19. septembra pa se bodo zamejski deskarji udeležili regat na jezeru Tre croci. Stok renine tekmovalce nova zahtevna preizkušnja. V soboto, nedeljo in ponedeljek bo namreč italijansko državno prvenstvo »optimistov*, na katerem bo svoje moči pomerilo tudi pet predstavnikov Sirene, ki so si nastop zagotovili po precej težavnih selekcijah v Livornu, Cervii, Follonici in Malcesineju na Gardskem jezeru. To so Peter Sterni, Ariana Bogateč, Davorin Starc, Maksi Ferfolja in Aleksander Pa-njek. EP v Trstu Včeraj se je v tržaškem zalivu začelo sedemnajsto evropsko jadralno prvenstvo v razredu «snipe». Na tem prvenstvu sodeluje 53 posadk v zastopstvu 11 držav. Kot je bilo predvidevati, je Španija že včeraj uvrstila svoje posadke na prva me sta in tako jasno napovedala, da meri na osvojitev orvenstva. Sicer pa ie včeraj jadralcem ponagajalo brezveterje. tako da se je tekmovanje začelo šele 4 ure po napove danem startu. EP v Varni VARNA — V nadaljevanju evropskega mladinskega prvenstva v vaterpolu je Italija premagala ZRN s 13 proti 5. NOGOMET Jutri v Novi Gorici Vozila-Rijcka Uprava NK Vozila Nova Gorica je za občinski praznik Nove Gorice pripravila vrhunsko športno prireditev z organiziranjem prijateljske nogometne tekme med domačo ekipo Vozil in zveznim prvoligašem NK Rijeko. To srečanje je tudi v programu proslavljanja 35. obletnice delovanja kluba, ki je bil ustanovljen 1947. leta v Šempetru kot Železničar - ŽNK Gorica. Istočasno pa je letos več prireditev tudi zaradi 10-letnice Pokroviteljstva OZD Vozila Gorica. Letos je tudi še v programu tradicionalno srečanje igralcev nekdanjega Železničarja in starih igralcev Juven-tine iz Štandreža. Številni nogometni simpatizerji t obeh strani meje zelo dobro poznajo odlično ekipo prvoligaša Rijeke, ki v jugoslovanskem merilu veliko pomeni. Zaradi tega se pričakuje velik obisk gledalcev, ki bodo izkoristil ta izredni užitek in razvedrilo. Srečanje bo jutri. 8. septembra, ob 16.15 (po jug. času) v športnem parku v Novi Gorici. Rudi Varl Moser zmaqal v Franclji CHATEAULIN — Italijanski kolesar Franeesco Moser je zmagal včeraj na neki dirki - kriteriiumu v Frančiči. Na cilju je prehitel Bossi-sa in Hinaulta. ŽE TRADICIONALNA MANIFESTACIJA Rekreacijski teden ŠK Kras NA REGATI «OPTIMISTOV» A. Rogatec (Sirena) tretja v S. Giorgiu Na nedeljski regati »optimistov* v S. Giorgio di Nogaro so se v konkurenci 51 tekmovalcev od Milj pa vse do Benetk predstavniki TPK Sirena res dobro odrezali, sai so dosegli vrsto solidnih uvrstitev. LESTVICA 1. Giorgini (Milje); 2. Perelli (Barcolana); 3. Ariana Bogateč. 6. Davorin Starc, 8. Aleksander nedeliah 6.00 din, za zasebnike mesečno 90 00. letno 900,00 din, zo organizacij in podietio mesečno 120,00. letno 1200.00. PRIMORSKI DNEVNIK Zo SFRJ DZS 61000 Ljubljano Oglasi 2iro račun 50101 603-45361 ADIT — Gradišče 10/11. nad., telefon 223023 . Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 rn^ uo aeiuvniMii: vvv»om ■ 32.400 lir. Finančni 1.100. legalni i 000. osmrtnice po tormaiu, _______r za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir bese • Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Oglasi iz dežele Fucrn'lfr,' jh dezel •____— ™ nri nninsnfim oddelku ali upravi, iz vsnh driigin krailne 6e naročajo pri oglasnem oddelku oli upravi, v Italiji pri SPI, Poštni tekoči račun zo Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-S374 StTOTI 8 7. septembra 1982 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaj« j in tiska I IZTT I Trst član italijanski! zveze časopisnih založnikov HEG ZA ODMRZNITEV POGAJANJ 0 POGODBAH Sindikati in delodajalci pred srečanjem z vlado CGIL, CISL in UIL pripravljajo tudi predloge glede stroškov za delovno silo ia draginjsko doklado RIM ,iuu — Ob povratku v tovarne po j je znano, sta CGIL in UIL že iz-velikih poletnih dopustih je v Italiji delala in tudi že objavila vsaj grobe več kot o milijonov delovnih ljudi sa- obrise svojih predlogov. S1CL pa ba- mo v zasebni industriji, ki še čakajo na obnovitev delovnih pogodb, zapadlih že konec lanskega leta. Tako velika zamuda je za italijanske ražmere povsem neobičajna, ker se je v preteklosti ♦sezonav pogajanj za obnovitev pogodb največkrat končala še pred dopusti, letos pa ni tako, pa tudi jasnih perspektiv o tem, kdaj se bodo pogajanja med sindikati in delodajalci sploh začela, za radi česar narašča med delavstvom vznemirjenje in nezadovoljstvo. V to vzdušje pa se še vrinjajo čudni po-*egi sodne oblasti, kot pri aferi s suspendiranimi v Alfa Romeo, kar šč poveča negotovost in ustvarja nove priložnosti za spore. Spričo takih razmer vlada v sindikalnih krogih čedalje večja zaskrbljenost. Odgovorni sindikalisti poudarjajo nevarnost zaostrovanja družbenih odnosov, ki jo povzročata po eni strani Confindustria (in druga delodajalska združenja) z odklanjanjem odprtja pogodbenih pogajanj in celo z izsiljevalno odpovedjo spora zuma o draginjski dokladi, po drugi pa pomanjkanje jasne gospodarske politike vlade, ki naj bi nudila stvarna izhodišča tudi dialektiki med sindikati in delodajalci. V tem pa vodijo podjetja, tako zasebna kot javna, samovoljno politiko proizvajalnega preustroja. ki ima za posledico čedalje večjo odkrito in prikrito brezposelnost (dopolnilna blagajna). Položaj je posebno zaskrbljujoč v kovinarski in gradbeni industriji, v drugih strokah pa ni mnogo boljši. Zato voditelji vseh sindikalnih strok naglašajo potrebo po strnitvi enot nosti v enotni zvezi CGIL CISL -UIL. da se uspešno upre izzivanju delodajalcev in recesijski politiki vlade, pri čemer mora biti glavni smoter zaščita kupne moči plač. povezana z razvojno politiko in ustreznimi gospodarskimi in družbenimi reformami, ki naj omogočijo reševanje perečih vprašanj zaposlitve, profesionalnosti in kakovosti dela. preporoda južnih predelov države. Sindikat zato v zadnjih časih o sredotoča svoja prizadevanja v pripravo stvarnih predlogov za razbremenitev stroškov za delovno silo. za prcustroj plač in v tem okviru tudi preureditev draginjske doklade, pač v pričakovanju napovedanih pobud vlade, da bi z obnovitvijo srečanj v troje s sindikati in delodajalci premaknili z mrtvega tira tudi pogajanja za nove delovne pogodbe. Kot je že ima svojo študijo, a je ne bo dal v javnost in niti v lazpravo z ostalima članicama zveze do konca meseca, ko se bodo sestali njegovi vodstveni organi. Confindustria pa je s svoje strani sklenila zbrati jutri in pojutrišnjem svoje vodilne organe. da oceni vladni program in se tudi sama pripravi na trojno srečanje. ki bi moglo biti v drugi polovici meseca. MILAN — 139 delavcev, ki jih je ♦Alfa Romeo* najprej postavila v dopolnilno blagajno, nato pa po odredbi sodnikov marala vzeti spet v službo, a jih je dodelila oddeljenemu obratu v kraju Mazzo pri Rlioju, je včeraj nadaljevalo protestno stavko. Spet so se napotili v sprevodu do glavnega sedeža v Areseju, kjer so se sestali z nekaterimi sindika listi. Za prihodnji ponedeljek pa so napovedali zborovanje z delavci, ki so ostali v dopolnilni blagajni. Danska fregata obstreljevala kopališče 0B PRISOTNOSTI VISOKIH PREDSTAVNIKOV SR SLOVENIJE V partizanskih Šebreljah odkritje spominske plošče VOS OF Primorske Stane Markič orisal nastanek, razvoj in delo varnostno-obveščevalne službe na Primorskem IDRIJA — V nedeljo popoldne so v znani partizanski vasi Šebrelje v okviru praznovanja krajevnega praznika pripravili tovariško srečanje in odkritje spominske plcšče pokrajinske komisije varnostno - obveščevalne službe OF Primorske. Danska fregata «Peter Skramni, ki se je udeleževala pomorskih vaj, je po pomoti izstrelila raketo, ki je zadela dve hiši v kopališkem kraju Luinsaas. Za sedaj ni podatkov o morebitnih žrtvah (Telefoto AP) Za to priložnost se je v Šebreljah zbralo nad 1300 bivših pripadnikov varnostno obveščevalne službe OF Primorske, bivših borcev in aktivistov OF. Prisrčnega slavja so se udeležili tudi Lidija Šent-jurc, članica sveta federacije, generalpodpolkovnik Branko Jerkič, poveljnik ljubljanskega armadnega zbora Janez Žnidaršič republiški podsekretar za notranje zadeve, Pavle Troha, sekretar medobčinskega sveta ZKS za severno Primorsko, narodni horoj Anton Ferjančič - Zvonko, ing. Stane Brelih predsednik skupščine občine Idrija in drugi. Svečano zborovanje je pred po-družniško osnovno šolo odprl predsednik krajevne skupnosti šebrelje - Pavel Repe, ki je orisal uspešen razvoj vasi, zlasti v zadnjih letih in napore, da bi šebrelje dobile telefonsko zvezo s Cerknim. so ostali v dopolnilni blagajni. dela dve hiši v kopališkem kraju Luinsaas. Za sedaj m podatkov o morebitnih zrtvan tieieioto ntr) | letonsKo zvezo s i^enuum. ■mn..H...............................umni..........................im....Rt........................................... KONČAM JK.OSLOVANSKO-ALŽIRSKI POGOVORI POVODNJI V INDIJI Kraigher in Bendžedid o vlogi neuvrščenih Sedmo srečanje na vrhu je treba pripraviti eimprej ALŽ1R — Jugoslavija in Alžirija se zavzemata, da bi 7. srečanje neuvrščenih na vrhu pripravili čim-prej. V včerajšnjem dveurnem pogovoru med alžirskim predsednikom Šadlijem Bendžedidom in članom predsedstva SFRJ Sergejem Kraigherjem. ki je končal petdnevni o-bist v tej državi, sta državnika poudarila. da je treba srečanje na vrhu pripraviti čimprej. da bi preprečili nadaljnje poslabšanje mednarodnega položaja in zagotovili možnosti, da svet premosti sedanjo krizo. Bendžedid in Kraigher sta poudarila nujnost, da na podlagi temeljitih priprav za srečanje na vrhu poiščejo rešitve za sedanje spore in spopade neuvrščenih držav, kar je predpogoj za krepitev akcijske spo ...................................h«..........................i.....»n KKK spet grozi sobnosti vsega gibanja in zelo pomembno za uspeh prihodnjega srečanja. Bendžedid in Kraigher sta ugotovila. da se jugoslovansko - alžirsko sodelovanje zelo uspešno razvija predvsem na gospodarskem področju. Dogovorila sta se, da bodo izdelali dolgoročni sporazum o sodelovanju' in to delo zaupali mešanemu odboru obeh držav, (dd) Borbeni kongres angleških sindikatov LONDON — Včeraj se je začel v Brightonu 114. kongres angleških sindikatov, ki preživljajo precejšnje težave zaradi gospodarske politike konservativne vlade, zaradi katere je število brezposelnih že krepko preseglo 3 milijone, in pa zaradi protisindikalnih zakonov, ki jih je predsednica vlade Thatcherjeva vsilila prav pred kratkim. Navzlic temu je kongres sklenil oklicati za 22. t.m. vsedržavno splošno stavko iz solidarnosti z bolnišniškim osebjem. ki stavka že nekaj tednov in so sindikalisti izjavili, da so pripravljeni tvegati tudi zapor. Slavnostni govornik Stane Markič, član predsedstva socialistične republike je orisal nastanek, razvoj in delo varnostno - obveščevalne službe OF na Primorskem in med drugim dejal: ♦Vodstvo pokrajinske organizacije VOS OF za Primorsko se je zavedalo, da s svojo organizacijo pokriva za sovražnika strateško izredno pomembno o-zemlje. Zato je razpredlo svojo organizacijo vsepovsod, zlasti še v Trstu, Gorici, celo v Furlaniji in tja v severno srednjo Italijo. V skladu s politiko OF, o povezovanju vseh svobodoljubnih in demokratičnih sil v antifašistični boj ne glede na socialne, politične, narodnostne in druge razlike med ljudmi je varnostno - obveščevalna služba doprinašala k sodelovanju med Slovenci in Italijani in h Cepitvi odporniškega gibanja italijanskega ljudstva. Ko danes govorimo o narodnoosvobodilnem gibanju in vlogi VOS na Primorskem moramo povedati tudi to, da so primorski ljudje z narodnoosvobodilnim gibanjem dejansko doživeli preporod, saj so po 25 letih suženjstva videli v narodnoosvobodilnem gibanju možnost uresničitve preroške vizije Cankarja. Gregorčiča in Kosovela in svobodno zadihali v matični skupnosti. Zato so se v ta boj vključevali vsi ne glede na starost in spol. Izdajalcev skorajda ni bilo. Izredna narodna zavest primorskega. ljudstva je tudi predstavljala tisto gibalno šilo, ki je ljudi združevala v OF in antifašističnem boju*. Colom bo ko danes obiskal London RIM — Italijanski zunanji minister Emilio Colom bo bo danes odpo toval v London, kjer se bo srečal z britanskim zunanjim ministrom Francisom Pymom. Za srečanje vlada veliko zanimanje, saj bosta ministra poleg vseh perečih mednarodnih vprašanj nedvomno govorila tudi o nedavni falklandski krizi. Kot je znano je Colom bo pred krat kim obiskal Latinsko Ameriko, med drugim tudi Argentino, kjer se je pogovarjal o obnovitvi odnosov med to državo in Evropsko gospodarsko skupnostjo. O uspehu tega obiska bo sedaj poročal britanskemu kole gu, kajti ni mogoče misliti, da bi E.GS ukrepala v zvezi s tem Vprašanjem proti volji britanske vlade. To je že četrti pomnik, ki obiskovalce šebrelj, te največje vasi v idrijski občini opozarja na neprecenljiv prispevek krajanov šebrelj-ske planote v NOB. Na šebreljski planoti so poleg pokrajinske komisije VOS OF delovale še pokrajinski komite KPS, pokrajinski odbor OF, uredništvo Slovenke, pokra-'inska tehnika KPS, tiskarna Doberdob, poverjeništvo CK KPS za z.rale reševalne smuijuic, ». .... — -— — —--------------- - r ui.n..n„„„„„„in.......■■■■....Rimi« .mumiHuiiHinHiiminiiiiiiiiii....i.................................................................................................mn...... Ganges in njegovi pritoki so prestopili bregove in že nekaj dni pustošijo v treh različnih indijskih zveznih državah. Doslej jc bilo 250 smrtnih žrtev in pričakujejo, da se bo obr včun še povečal. Oblasti so organizirale reševalne skupine, ki so razdelile s pomočjo helikopterjev na stot ne ton hrane (Telefono AP) slovensko Primorje, Gorenjsko Koroško, prvi partizanski tabor ‘ sedež okrožnega odbora sloveti protifašistične ženske zveze za drijsko okrožje. j V nedeljo dopoldne pa so v • Čadrek na Tolminskem slovesno krili spominsko ploščo Padle ,j borcu VOS OF Jožefu Lebanu. » je januarja 1944 padel v ^ju a okupatorji. Slovesnost sta pripra krajevni odbor Zveze združenj . cev NOV za Tolmin' in domicu" odbor VOS OF severne Primor»* JOŽE OBLA* Na obali avgusta 17 odstotkov manj nočitev PORTOROŽ - V teh dneh so portoroški turistični informativni L sarni že obdelali nekaj nili podatkov o turističnem Pr^‘ v avgustu, ki že pomagajo on vati sliko nekaterih značilnosti tošnjega turističnega obiska od Zatem je bivši primorski voso-vec, narodni heroj Drago Flis * Strela odkril na osnovni šoli spominsko ploščo, na kateri piše: «V tem kraju je od novembra 1943 do marca 1944 delovala pokrajinska komisija varnostno - obveščevalne službe OF za Primorsko. Krajani Šebrelj in borci VOS OF Primorske.* Spominsko ploščo so sprejeli v varstvo šebreljski šolarji. Po kulturnem programu, ki so ga izvajali godba na pihala tovarne ETA Cerkno, mešani pevski zbor iz Šebrelj, recitatorji podružniške osnovne šole Šebrelje in krajevne mladinske organizacije je bilo tovariško srečanje primorskih borcev VOS OF, krajanov in ostalih gostov. Manjši pretovor v koprski luki KOPER — V prejšnjem seču so v koprski luki Pr« vorili 153.047 ton raznega.0» ga (brez nafte), kar je za 29-ton manj od planiranega pf meta v tem mesecu. Kljub pa so v luki v osmih mesec letos pretovorili skupaj^ 1.50<-ton tovora, kar je za 67.uw « več od planiranega prometa tem obdobju. Od skupno štirih tozdov, v k* terih se odvija promet v kop ski luki, je najbolje do sed posloval TOZD Sipki tovoru * tem tozdu so v prvih osmih J® secih pretovorili 646.000 ton in_ tem presegli plan prometa leto 1982 v višini 6.000 ton. (*w venskem morju. Če ne uposte (| počitniških domov (podatkov ** še niso utegnili zbrati), sp u-sta na slovenski obali in Kra. 2» stvarili 373.846 prenočitev, kar J v, približno 17 odst. manj pren kot v lanskem avgustu. Pori \jst. hoteli so bili avgusta za L ”jt slabše zasedeni, kampingi z® oj odst., zasebne sobe pa kar odst. slabše. Več prometa s° ^joi, sta ustvarili le v sežanski ° ? ktor so imeli za 5 odst. več P čitev, kot v lanskem letu. Seznam brezposelnih ni vedno zanesljiv Veliki mojster kuklusklanovcev, pripadnikov zloglasne organizacije, katere namen je zagotoviti nadmoč belcev v ZDA, jc imel te dni sestanek s svojimi pajdaši, med katerim so se domenili o nadaljnjih akcijah (AP) TURIN — V predmestju Turina so neznanci včeraj ob zori odpeljali cel tovornjak s 130 stoti kave. Šofer Silvano Stoppa je bil prisiljen ustaviti svoje vozilo in ga izročiti skupini zakrinkanih oseb KRUŠEVAC — Seznam brezposelnih v kruševški občini je še kar dolg saj vsebuje nekaj manj kot sedem tisoč imen. v tamkajšnjih delovnih organizacijah pa nikakor ne morejo najti nekvalificirane ali polkva-lificirane delovne sile, čeprav je na seznamu večje število takih delavcev. Tako so na primer v kombinatu ♦Dušan Petronijevic* že nekajkrat razpisali konkurs za več nekvalificiranih delavcev, na katerega se ni nihče prijavil, niti tisti, ki so bili na seznamu brezposelnih. Ob koncu so bili prisiljeni zaposliti kakih 30 kme tov. saj se jim je to izplačalo, ker so zaslužili tudi po dva tisoč' dinarjev na dan. Podobno se je pripetilo tudi v bližnjem Aleksandrovem Tam so dalj časa vsak torek objavili razpis za zaposlitev dvesto nekvalificiranih in polkvalificiranih delavcev, vendar p>a jim ni uspelo niti enega samega takega delavca, ki bi bil pripravljen udeležiti se konkursa. pa čeprav je v seznamu nezaposlenih delavcev te občine kar 600 polkvalificiranih in nekvalificiranih delavcev. Iz tega sklepaio. da se je marši kdo zapisal v te sezname, ne da bi se tudi mislil zaposliti, ugotavljajo pa tudi. da seznami nezaposlenih ■\iso verodostojni. BENETKE — Kot smo lahko pri-1 pravoslavno cerkev, zaradi česar čakovali se beneški filmski festival | ga zaprejo v umobolnico. Vendar iVUjimi imjUilSI, Iliru natri im w ne uuiuvuhi « «««««,,..j... * ' ......................................................................................................................««.»..... ŽIVILO, KI PRIHAJA TUDI PRI NAS VEDNO POGOSTEJE NA JEDILNIKE Italijani v letošnjih poletnih mesecih pojedli za tisoče milijard lir sladoleda RIM — V treh poletnih mesecih (junij, julij, avgust) smo v Italiji pojedli kar za tri tisoč milijard lir sladoleda, lani, v vsem letu, pa za pet tisoč milijard lir. Zanimivo je, da gre še vedno najbolj v promet navadni slaščičarski sladoled, v značilni koničasti čaši. Izdeluje ga kar 160.0C0 ■sladoledarjev in 'porabijo ganj kar milijardo jajc, t.j. 10 odstotkov vseh, ki jih v letu dni iznesejo italijanske kokoši. Poleg jajc je v tem živilu še mleko, sladkor, smetana, kakav in naravne dišave. Ostalih 45 odstotkov italijanskega slado leda izdeluje industrijsko 22 podjetij, ki za poslujejo 5 tisoč uslužbencev: letno ga izde laja 218 milijonov litrov. Industrijskega sla- doleda prodajo v Italiji manj od slaščičar skega v glavnem zato, ker ima od sto italijanskih družin, ki posedujejo hladilnik, le 30 tudi zmrzovalnik. V Italiji je za sladoled kar 225.000 pro da.jnih točk. kar pomeni, da pride ena na vsakih 223 prebivalcev. Od tega števila je kar 210.000 prodajnih mest v barih in re stavracijah. le ostanek v trgovinah. Higiensko hranilna vrednost sladoleda je izredno povoljna. To branilo vsebuje namreč 10 odst. sladkorja, 5.6 maščob. 2,5 proteinov, in 0.6 mineralnih snovi. V 100 gramih slado je 140 do 150 kalorij, kar pomeni, da leda je njegova kalorična vrednost velika, ob tem vsebuje izredno malo mikrobov. Kot povsod po svetu so tudi v Italiji glav ni « jedci* sladoleda otroci, priljubljen pa .je tudi med športniki, saj jih ima kar 60 odst. to živilo stalno na svojem jedilniku. Čeprav so sladoled ♦izumili* Italijani, pa ga vendar použijejo ponekod drugod več: na Italijana pride letno 8 kg sladoleda, na Nem ca 10 kg. na Skandinavca 18 kg in na Američana celo 23 kg. Vsekakor pa poraba sladoleda v Italiji narašča: v stroškovniku za hrano jc bil lani zastopan z 10 odst., ta odstotek pa bodo v kratkem podvojili. Industrija sladoleda je torej v Italiji ena izmed redkih, ki ne pozna krize (in nam obenem sladi življenje). V ZADOVOLJSTVO KRITIKOV IN ŠTEVILNEGA OBČINSTVA Vrsta zanimivih in dobrih filmov v zadnjem delu beneškega festivala Med kandidate za «zlatega leva» uvrščajo Zanussijev iilra «Imperativ» bliža koncu brez posebnih presenečenj. Losey je predstavil zanimivo socialno komedijo «La Truite* (Postrv). Federica (odlično igra Isa-bel Huppert) se zaobljubi, da se ne bo nikoli predala moškemu. Poroči se s homoseksualcem in skupaj odideta v Pariz, kjer spoznata pre možnega Ramberta. Z njegovim prijateljem odpotuje Isabel — Federica na Japonsko, kjer ji ponudijo vodstvo farme za rejo postrvi (v rodni vasi sta imela z očetom podobno delo). Provokantna nedolžnost mladega dekleta vzbuja strastne želje v Rambertu, ki pa postopoma izgublja zavest in v trenutku obupa ubije ženo. «Film je zabaven. po drugi strani pa žalosten, vznemirljiv ter nasladen* je izja vil režiser Losey o svojem delu ♦Zgodba pripoveduje kaj bodo postali protagonisti potem brez nikakršne razlage. Je vsekakor film. ki ima najbolj odprt finale od vseh mojih prejšnjih filmov*. ♦Imperativ*. fi'm poljskega režiserja Krištofa Zanussija, ki na De neškem filmskem festivalu zastopa Zvezno republiko Nemčijo je med kritiko in občinstvom vzbudil veliko zanimanje in odobravanje tako, da ga nekateri uvrščajo med favorite za dodelitev ♦zlatega leva*. Gre za prizor mistično filozofske krize Avguština (Robert Pmvell) mladega asistenta matematike na neki nemški univerzi. Avguštin se sprašuje o smislu življenja, o vzrokih dogajanja, o ra ♦■tonalnosti in iracionalnosti človeka in narave. Potem ko zaman išče odgovor pri ljubici in pri profesorju teologije se seznani s pravoslavnim duhovnikom, ki mlademu agnostiku razloži v čem se vzhodna religija razlikuje od zapadne — katoliške: razlika je v pojmu svetosti, nje govem doživljanju — skratka v iz razito mističnem doživljanju vere. Avguštinovo iskanje se nadaljuje: ponoči išče odgovor na grobu u-mrlega profesorja, nato oskruni tudi tu ne bo racionalnega odgovora na njegovo krizo in se bo pomiril šele. ko si bo odrezal prst s katerim je oskrunil cerkveni oltar. Dotlej tehnika črnobelega filma na-domestuje barva — Avguštin je končno našel ravnovesje. Vendar odprti finale dopusti se dve možnosti: morda je našel boga, morda pa je popolnoma znorel. Med italijanskimi filmi, ki so jih predvajali v netekmovalnem sporedu zasluži pozornost ♦Oltre la porta* Liliane Cavani. Gre za zapleten ljubezenski odnos med Nino (Eleonoro Giorgi) in očimom Enri-com (Marcello Mastroianni). ki sedi v zaporu zaradi skrivnostne smrti Ninine matere /.godba se od vija v Marrakesu, kjer se mlad Američan zaljubi v Nino in skusa razkriti zagonetno ozadje njene preteklosti. Presenetljiva odkritja in nepričakovan razplet dajejo filmu napetost, ki spominja na Hitcbo-cka in opominjajo gledalca, da .je resnica, zlasti v človeških odnosih, večkrat nasprotna od tiste, ki jo na prvi pogled sprejemamo kot subjektivno resnico. Na tekmovanju za zlati lev so italijanski filmi številni, po svoje zanimivi, tako, da si jih je vredno ogledati, vendar ne dosegajo visoke umetniške ravni. To velja tudi za filma ♦Chopin* Luciana Odorisia in «11 bon soldato* Franca Brozattija. V prvem je prikazano propadanje u-panj dveh 40-letnih dirigentov orkestra, nekoč šolskih tovarišev, ki vidita v načrtu ustanovitev velikega orkestra v Chietiju izhod iz dotedanje poprečnosti. Vendar provin-vincialna zaprtost in politično spletkarjenje povzročita propad načrta in s tem tudi upov dveh protagonistov. Drugi film je po tematiki podoben. čeprav obravnava režiser krizo 40-letne Marije (Marie Angele Melato) povsem drugačen. V današnjem svetu, kjer ni več nobene zanesljive opore, kjer Se je izpraznila vsaka vrednota in ni več mo goče razbrati kaj je dobro in kaj slabo, kaj je resnično in kaj laž no se energična Marija otrese konvencij in najde svojo novo mladost z voljo do življenja in veselja. bil« v Tudi navtičnih turistov j« vikaj itošnjih prvih osmih mesecih .ju. odst. manj kot v lanskem kj in Lani jih je skozi koprski, ^ rvivanclri TTIPini nrfih(Wl DriŠlO < piranski mejni prehod prišlo 1j j« letos pa le 9.818. Največji izPa kar bil avgusta, ko jih je Pr, 600 manj v primerjavi z avgustom. turi' Kljub ugovorom nekaterih stičnih delavcev, da je bil Pa s« služek boljši od preteklega J jfčpr številke zaskrbljujoče. Isti tu ni delavci namreč ne P°, ,.jjši' koliko bi bil lahko zaslužek če bi bili fizični kazalci vsaj lanskoletni ravni. R J, Film o filmu, to je tema, ki jo mnogi režiserji uporabljajo v filmih na tem festivalu. Med njimi je tudi Wim VVender, ki je v filmu «Der Stand der Dinge (Stanje stvari) prikazal vzdušje kinematografske ekipe med snemanjem filma «The survivor* (Preživeli). Zmanjkanje filmskega materiala je vzrok, zaradi katerega se vsi od režiserja do igralcev vprašujejo, kako bi se moralo živeti. V tem filmu nemški režiser poudarja posamezna stanja, sam pravi, da ni sposoben misliti na celotno dejanje filma: posamezna stanja lahko sestavijo pripoved Zakaj mora film nujno imeti dopol nilno zgodbo, ko življenje poteka ne da bi se dokončalo nobeno? Te so teze Friderika (v filmu režiserja, ki ga bodo privedle do smrti) ka mera je njegovo edino orožje, žal neučinkovito. Film so snemali na Portugalskem, ozadje predstavlja poškodovan hotel ob morju, ki nam da občutek samote. Zanimivo je primerjati Wcndersov film s Fass-binderjevim «Warnung vor einer heiltgen Nutte* (Pazite na sveto vlačugo), ki ima podobno tematiko. Hitro občutimo razliko med Fass-binderjevim nevrotičnim prikazanjem filma in Wendersom, ki skuša snemati film brez zgodbe. Gledali smo tudi zadnjo komedijo z.ic nega ameriškega režiserja Woodyja Allena «A midsummer night's sex comedy» (Erotična komedija poletne noči). Gre za lahkotno delo -farso, ki govori o ljubezenskih odnosih skupine prijateljev (za filozofa izumitelja, zdravnika in njihovih žen). Film je pravzaprav pripovedka, okolje je idilično, basen-sko, občutimo vso le|x>to narave in zapustimo kinematografsko dvorano dobre volje. DANJEL JARC IGOR PRINČIČ in MARKO MARINČIČ 60 mrtvih v Indiji zaradi zastrupitve z nieiilnini alkoholom lj«f NOVI DELHI - Šestdeset ^(,1-je umrlo potem ko so spili a no pijačo, ki je vsebovala ® ni melilni alkohol. Dingih 1 V so sprejeli v zelo hudem J#? bolnišnico. Do dogodka Je j $ med veselico v kraju Cochin f ji. Ko so ljudje ugotovili,. *■ $ prodajal alkoholne pijače, je .. r jala tri trgovine in policij® Lrjr s težavo iztrgala trgovce r ,;0čatl. ni množici, ki jih je hotela f znanstveniki doslej niso najiL’ živi jeti v zelo težko dostopn« ^ rialih !n ia nnihr# 7p1o TA® delih in je najbrž zelo 'h merkov tega «biološkega °-s Dekle z nežnim jp^oll,i, LONDON - Prikupna Jo*®_ ^ ma vsekakor zavidljivo ^___ _______ so izmerili hrup, ki ga P°vzr. ^ talo «coneord» in moč njene# J1 in izmerili 117 decibelov K co.’d, in 118 decibclo” za 30« ^ hanik, ki je bil poleg Joah-tem ko je tekmovala, jejo; F da je pod zaščitnimi slušalka®" ločno slišal njen glas. V Cochinu in v bližnjih me- f je s tem alkoholom zastohP^P1' težji ali lažji obliki kar 12W ______ MOSKVA - Skupina sovjVj znanstvenikov .je spet sie3', gore Pamirja, da bi skušali v ^i> «jetija* - snežnega človeka, p sledove so našli že neštetokra/ slej pa se mu še nihče 1,1 rSit"J približati, čeprav ga je '"La.,; ? videl. Po mnenju prof. Kih’ JJ vodi inštitut za primerjalno f logijo ni sploh presenetljivo, j ‘SSK čeprav bo morda z nekoliko „ „ našla življenjskega partner^; / l( nasia zivijenjsuega parurc'j-< « najstletno dekle ima nan?Latk močan glas: na letališču