jjociilODL JL&. HofbiWiothek, Wien V Gorici, v cetvrtek 29. aprilaK1875. SOČA ,,806a" iznaja veak cetrrtek in relja 9 peSto prejemana ali r Gorici na dom poiiljana: Vieleto ...... f. 4.50 Polleta .....,,2.30 Cetvrt let* .... „ 1.20 .Jftnetovalec'* za narocnike Soce Vse 1. f. 2.- Pol let* f. 1. Za nenaroLnike: Vse l§io f. 3.— Pol leta f 1.60 Pri oznauilih in jrayno tato> pri ,,po-tlamcah" se nlaLuje za navadnu tristopno mto: 8 kr„ *« »« tiska 1 krat 7 „ „ „ „ 2 krat S „ „ „ „ 3 krat Za rede Lrke po prostora. Posamezue Stevilke ae dolivajo po 10 soldov y Gorici ^ri Paternolliju; v Tretu v tobakaruicah „Via del Belvedere 179 in „ Via delta caserma 60" Narocnina in dopisi naj se biago- . voljno posiljajo pod naslovom: Vik* or Dolenec v Gorici. — Rokopiai se ne vrucajo. dopisi naj se blagoYoljno frankujejo, — Delalcem in drugim ne* promos'niin se naroonioa zniLa, ako se oglase pri urednistvu. Glasiio slovenskega politiCnega dru$tva goriSkega za brambo^narodnih pravic. obfiinskih zemlji§6 na GoriSkem. (Motivacija poslanea g. J. Faganel-a). Ker nemamo dozdaj spIoSnia naM, po katerih bi smel deielni odbor dovoljevati posaraeznim obciiiam v»poknefceni grofiji Goriski in GradBki, da bi mogie obednska zenifjisea med obemarje v last razdeljevati, in oziraje se na drugi stiani na vse sedajue dogodke v tern ozirn, to me je oserejio da 0 tern spregovorim in pi'ediagam: Naj visoki sbor sklene, da se sopet v razpravo vzame ita&B?]EB": Del je curkoma HI. Samotno ja potnik korakal po eisto zapusfienem hriborji, ko se ma je svitla mavrica na nebcsu pr. je v s«>dnjnih Lasib fikndljivo. Poglcjmn na drugn strau koristi, ki bi izvirnl» iz razliditve z-mijisc. V lust rfizloljena zt'inlnsea se ^pre-rnenijo, Cosu lastniki rairljivi, nnprifiakovauo, knkor uod in dan, kajti tUti clovo^ki nngon, po kati't'em sleh.M'iii koperni rla si p<»iimo^i promo/emo, goni iastiiika, da dela, t-rpi, se trudi, zcrtujo in mnogut re tczave prena-Sa, v zavesti, da dela za se, za svoj obstoj, za povzdi* go svnjega uitt'rjitliuga blagostinja Dmw/A so n»* da-)o ovre^i, in takih imimo na GoriSkem tiinogo v obfii-nail, v katerih so si obc. zeinlji^a postavno alt nupD-stavno razdelili. ZemljiS&e pred 10 let! med obeinarje v last nt/.ik'lji'iio, obro li nedaj desetkrat toliko kolikor puprej, dokler se je skupno mbilo. Le si oglejmo na primer vsa tista zimljis6n, ki so bila 0 ishsu poMJlnega driavnoga posojila po poti pro.laje med obSinarje raz-deljena; zdaj so postaie iz njih lepe njivo senok'ti, vi nogradi gozdi. itd. Koliko si visoka vlada prizadeva, da bi se tu in tain goli&ive po^ozdilo, in to je v resnici dob<'r tinmen, v to bi ^a naj ve6 pripomoglo, berll nego vsi vladni dragoeeni eksperinienti, kako bi s$ obfimska zemljisfia razdcJila, knjti zdrava pamet ufii, da kar se obeno rabi, se pokvari, in le zavest, da gospodariti se siojo lastm-no, nagiba mkega k varfinosti in napredku. Gospndal resnicon je izrek: 6a< se spreminja, in gorjetemu, ki sene z njim. Akomesla, tergove, in vasi staiistifino pregledujemo, nahujamo, da se prebivalstvo neizmerno mnofci, zategadel je tudi treba nierodajnem faktorjem v ogib htnlin nasledkov skerbeti, da se vise pridela; to se pa s tem doseze, da se §e neobdelana zemijis^a plodonosna napravijo. Kdor na deze.lt iivi, mora priznati, da je Xelja in potreba, naj se pa§niki v last med ob&narje razdele. ob6na pusttla;to vpraSajne je y vseh ob&mth na dnevnem redu, ali ^alibog, da ina-lokje pridejo obfiinski sraregine do pravega sklepa, in tudi 6e bi pr.sli, kaj pomaga? <3love§ka sebidnost in iz nje izvirajofia strast, nevolijivost, so tako velike, da drevoredom sedefit. Izgovarjaje se, da je za§el. da mu je pot v K. neznana, hotel se je lofiiti, a vtis, katerega napravijo omikani Ijudje mej seboj, in posebno v samo-ti, ni.i dovolil, da bi se tako hitro lo&'li, mativefi ko so v daljsi razgovor za§li, 6utili so mej seboj neko siwi-patijo. Tnjec, katerega je l-» slujfaj, pa. 6«* ho6emo, roman-tifien nagon, tija privabil, mislil si je tnkaj na tak 6u-dnn dogodt'k, ki se turistom finsto pripeti. In vesel je bil m!a;li Trzacan tacfjga prijaznega sprejema in skoro prijateljskega razgovora od strani tell gospe. 'Dozdevali sta se mu mati in hei, in ko je koj po tem v prostoi-ni in okusno opravljeni sobi sedel fiol g mo6no nao-brazone gospe v vdovski ^alosti, ki jh tukaj na xvoj-m pose.^tvuz hp i mlado lidejro zivela ,sklepal je, da vo 6udno seznanje ne bode btvzi i.pliva na njgovo bodo6« iivenjw— Mracdo se je ; tnisel, da je kakor tnjec sem do^el in da se mora kakor tak tudt po«loviti, nij dala mu mint, a te kratke trenotke vpisal si je glubjko v sree in spominjati se jih hufie tudi v oddaljenih krajih sveta. Ali je treba mnogih dnij, tednov, mesecev in let, da se ftloveska bttja Nprijaznijo ?. AH moretno prijazno besedo in vrofi p»smehljaj od sebe dati, da bi pri tem sree mrzlo in noganjeno postalo? Mogofie je pri mnogih, ali to je istina da pn-dno je 61ove|ko sree hudo ranjeno, varano, je gotovo bolje vdano prtjatt'ljstvu in veselju, nego sovrastvu in zalosti, in gdor tiho zalost globoko v prsih misi, vrie breme, katero je njegovo eo-traniost dolgo fiasa tnucilo, naenkrat raz sebe, ko za-gleda mla lost, lepoto in nedolznost. Oesto vzn»6i ena beseda, en pegled, en uasmehljaj mej tujimi bitji so cutje; Ijubezen in prijateljstvo izciraita se tako brzo, drug driigeinn kljubuje, tudi 5e je preprican, aa na la-stno bkodo; snj kazejo skugnje, da kedarhdi kako sta-ri'Sinstvo na&ert postav" zastran raz ielitve proglasi, U prirmua v tukajstio dezeluo umdiii(o celo bremo ugo-vomv. Vslflfl tpga se naravno taki nnfierti zaverzejo in stvar ostane pri Htnrem, Ako bi pa itn.li postavo, bi se ji iriS kntet, vedofi da je postava, rad vdal, fiebi bil tudi pr verjen. da se mu morlti miMikosina skoda godi; saj bi spleSna k«»riht take morebitne malenkostne Ikodo za veltko presi'gala, Kake ncl so po obSinnh '/ara I razdejitve ob6iti8kih pnSnikuv golito, priuxran sem tukaj iz spostovatije do vclpidiiviii'ga zbora ziiiindSaii. Gospoda, mi snio i/bntni in ljudstvo tiria od nns, da zastopamo in pospeiujemo obetie korinti, to je po-vzdigo obSttega materjalui'ga blagosianja, Ljudstvo po d Mi Mi, da bi m sklenda marsikatera koristna po-Btava, ali da oi se marisikatera uze obstojefia spremoni-la;—toda naj bolje Mi in potrebuje te, po kiiterl bl se obfiinska z inljisca med ob&inarje v last ra/,delila, in s tem, da bi se ta ustanov la, bi si visoki zbor naj lep-' Si spotnin<'k sedajnega zanedanja postavil. Oziraje se na \>e to, kar sem dozdaj razlozil iu glede, da skupna uzivatije VMikega zemljiifia jo napredku Skodlivo; glele, da sedeManom samostetn more Se kaj v povzligo njihrnat-rjaltegablagostanja pripumofii; gl.de da je to tudi c-li deMi in iloveskemu drudtvu koristno, in da je visoka viala v eesarskem patentu od 5. julija 18-53 ti prineip U pripoznala, glede kone&no, da tnurtvska in 1st r.ska dezela in m*mla Se druge take postave uie im-ijo, vsled katpr«i je dezelni odbor kompeteutHn obeinatn dovolJHvati, da morejo svoja zem-(ji§6a deliti.da bode visoki zbor ta raoj predlog spreiel III. seja dne 20. aprila ob 5. uri zv'5er. Nij vlad-nega zastopuika. Glavar konstat.ra postavuo Stevilo po-slaneev in ko se prebcre in putrdi zapisuik druge seje, vabi zapisovalea, naj pieb.'re namestniStveni dopis, ob-segajofi razloge.zaral katerih so bile zavrzene premembe kakor brstje, ki v kratkih solnfinih in rosnih urah po-mladnega jutra krasno cvetje pozene. Bobro je Cutil to mladi tujec, ko sta ga mati-in hci pri 0 llio'du spremliali po dolini, katere ne bode mo-reda nigdar ve6 videl. „Nigdar ne po7nbim tega dne, te krasne doline, nigdar istih. od kat- riii se sedaj poslavljam. Na vse st> bofiem spominjati, k» bode moja dusa zalostna. • Sprej-mite blagoslov ranj«-neg:t srca.u In oko njegovo, od gin-jenosti tnokro, usrefialo se je s poglodom mladega de-kleta. Nebo je temno gledab na-griftek in v daljavi od-meval je uZe grom. .StmSna bo not." djala je mati, „in nij navada gostoljubnih liu lij. da bi tuj'-u dov.dili v 6rni, pogubm n..& o.lpot<)vati. Vruite se z nama zopet domov.Utt Bila je zares straSna no{ ; stare hise so se tresle, kakor laije na morji; deft in veter, vriS m pisk, blist in grom so se zunej neusmiljeno preganjalt, v gradskm zidovih pa imeli so prijeten ve6er, evetela jim je naj-slajsa pomlad. Gospe nijste vedno v hribih ziveli in govorili ste 0 dezelah, gder ste preje pr bivali. Tudi struno-so zapele in domace narodne pesni so bile pravo ?ft-^protje zunanjemu vremenu. Nil bila carovnica, h je tu igr^la in p4a, nego biago d-kle v osemnajstem# le-tu: tako n d«d'«n-i, kakor lepo. Na koncu neke pesni se je'mati strasno z.joliala, in htVi je tujeu, ki je bil m navdtiSetu d ja'a: „,U<»| umrH brat slisalje to p.-sen. najraji; zattai aetu jo pafi p la in tako mamiei zopet za-lostne spomine vzbudila?" Tudi to je takoj pozab^eno j^..^ I1. fiolski!W(«steTrki 3& jebfrdez^iii^bo^flldeiul ? pred-zadoji sessiji. Po Deperisovem predlogn se izrofci tado-tii pravnemu odseku z naiogo, da ga pretrese in po tem zoget.4>r«Haga pFiraejcne. gremembe solskih postav. iiiitenjuvotfs.eku te izrpgi tu^ predlog dezelnega odboji^dft;. si napravi nacrt p$s>ve,zaradi solskibdone-skor na korist defcelno-gplsfcega,zaloga zapenzye. •voje seku.v razpnvvo. , $qj$ dosle peticije se izroce deloma peticijskemu, ileloma'.pravnemu edseku.Prosnje u&teljev iz raznih okrajev"za poveksanje pia6 se pripuste vse pravnemu od-sekfl, ker so r zvezi s prememb&mi solskih postav. Br. Lavrifi bete sledeeo interpeliacijo: „Trgovska in obrtnijsk* zbornica je gotovo jako yaina institucija. Una una skrbeti za povzdigo in za rasvoj domaeega trgovstva in obrtnij v dezeli in nasve-tovati v dosego te svrhe pptrebna sredstva. Ona je pa tndi v drugem oziru prav prtir pmnenljiva, ker iina pra-vico voliti 4v* poslanea v d»zelm zbor. Prav zaradi te vaznosti pa je zeleti—in se mora zahtevati, da se volitve njenih odbornikov tako razpiSe-jo, dajeivsem volilcem mogofie nataneno pozvediti, kdaj, kde in kako se iniajo yrsiti. . ,A na Gcriskem se glede Slovencevto popolnoma prezira. Letos na pr. je volilna komisija sestawla ime-nikft ToHkev.dotieni razglas, ki se je zupanstvom in volikem, postal legitimacije in sploh vse kar se te vo litve tide, samo v iialijaiuskora jeziku, in irneniki volil-cev so bili jako poraanjkljivj. Posebno razglas, bi moral biti po vsakem nacinu objavljen v sloYenskih krajih v slov. jeziku; kajti oa napoveduje obrok, v katerem treba reklamovati volilno prwico in, obsega sploh.ves poduk glede volitve. Pla-ikati pa, ki so se poslali nn&im obejnam, 5e zalijo na eni strani jiarodni cut ljudstva, ne zadostujejo na dru-gi sir am, ker ji^ ogronnia. yeeina voliloev ne razumein za to nij euda, da nij skoro nikdo i z m ed t o 1 i k o v leto^o [ill, iraeni kih izpu§c enih voliIcev avoje pravice reklamoval—SfLu v necast in stvari v o.eitno kvarjtudihi se ne biio euditi, ako bi se slovenski vo-lilci prav mjUcnp delezili volitve. Vlada, kat«re zastop-nik^ tukajsnji c. k. okr. glavar, predseduje doticni ko-misiji, bi morula po vsaUem nacinu. za to skrbeti, da se fc'j Teliki nepriljcnosti v okom pride1 in da se tudi v tern ..oziru sppStuje po §. 19 temeljnih postav zago-tovljena, .onakopravhost in za to si stejejo podpisam v dolinost vpraSati: , , lr Zaka] nij gosp. c. ^ okrajni glavar goriski kot.predsqdnikdot.cne komisije pri letosnjih volitvah ndoy trgovske in obcrtniske zborniee za to skrbel, da bi -se bUo poslalo doticho oznanilo slovenskirri zupauijara in volilcem v slr.venskem jeziku? ¦ .:t 2. Aii misli yelesl. vlada ha to uplivati, da sel pri uribodnjih volitvah trgovske zborniee enakim neprilic-postim v okom pride in dn sevnatancno sestavijo irneniki volilcev? Dr. Lavric, Dr. Zigon, Dr. Jakopie, Faga-n4, Ant. Cerne, PagliaruZzi. , Dezelni. glavar pravi, da bode to interpeliacijo ne-mudomaposlal cis. komisarju. F a g a n e 1 razlnga svoj pre Hog zastran postave, po kateri naj bise razdeljevala obeinsfca zeinljisca. Nje-gov predlog se izroci pravnerau odseku Dr. A b r a na poroea v imenu finanenega odseka o prdrae'unih sledecib zalogov za I. 1876: a.) glavnega zaioga'za uboge b.) dezelno obeinskega zaloga, c.) sti- peadijskega zaloga; —d.) zaloga za ranjene in bolne vojake;-e) zaloga Werdenber§kih sttpendijev; -/.) zaloga za gozdorejo ; ~ g.) gospinskega zaloga. Vsi ti proracuni se potrdjo brez ugovora. Winkler poroea o proraeunu za I. 1876 in o rafiunskem sklcpu za I .1874 Solsk^ga zalo/a. Doticni preiilogi finanfinega odseka s« odobrijo Goriup poroea v imena dezelnega odbora o pro§nji Oerjdjanskega staresinstva za razdelitev nnka-terih obciiiskih zemlji^e v tamka^nji zupaniji Zbor potrdi nacrt postav za-itiftn raztfeKtye obcinskih zem-Ijise katastrainih obcitr Cerkljanske ifa Zakrizke. Zdaj so na vrsti nekatera poroeila pelicijskega odseka: - Prosnja % a n a 1 «'k;e bbeine^ da bi se jiK dovoliio iz zaloga brezobie.stno posojilo 15i>0 glJ- za napravo vodovoda se zavro?,— Prosnja nekat^ili obcin spofinjeg* Erasa da bi se raed skladovne ceste sprejela oha, ki drh skozi Opacjeselo in da bi se iz vrste skla iovnib izbri-sa!a ona od Mirnega proti Kostanjevici, ki se se nij zacela delati, se zavrne glede glavnega vpra§anja. De-zeinerau Oilboru se pa riaroei zakolikor se jo rarre »ma-trati kot pritozbo. Prosnjagospodarskega svetu Kron-berSkega, da bi se med skladovne sprejeie Stiri tamkajfinje obcinske c«»steT so zavrne. Odboru v podporo slovunskih visoko§olcev v Graden se dovoli 50 gld. pomofii za I. 1870. Medicinarju Domeniku Marchesini-judovoijena pod-pora 100 gld. Prosnja Franciske Semolic, babice v Brestovici. za podporo se zavrne. O.lboru za morsko kopelj v Gradu se dovoli 300 gld. podpore za 1. 1875 in enak znesek za I. 1876 Dijaku na zi vi n o zdra vn i 5 ki Soli na Dunaji, San t u D i o n i s i o je dovoljenih 200 gld, podpore. Prosnja obeine Perteole, da bi suHa poslati slepca Tosota v kak javni zavod na dezelne strosbs se zavrne. Pribodnjo sejo si prMrfcnje sklicati glavar za ke dar bodo ods'eki vso tvarino omagali, da se bodemoglo po tem zborovanje v malib dneh skleiiiti. Dopisi. V Gorici, 28. apiila 1875. Nas dezelni zbor je imel preteklo sredo 2. sejo in den««s bo tretja; wc gre pocasi po pregovoru: „Gut Ding braucut Weile." Ve-seii nas to, da je vecina slovenskik poslancev stavila po dr. Lavric-u interpeliacijo do vlade zarad olov^nske-ga oddt lka porotnih sodnij v Gorici. Danes pa bo po-slanec Faganel utrjeval svoj predlog da se sklt«ne postava o razdeljenji obciiiskih .zemljise; s tem bo mor-cla vendar enkrat to vazno prasanje pnslo v hitrejsi tok in to bi nam zadostovalo. Cu bodo posslanci vlado tudi interpelloi'ali. glede izvrsbe spo.staveo javnili zemljise-nih knjigah in co bodo protestovali soper ponemceva-nje'naSih sol, to nam 'nij se znano ; pa na sree'jim polagamo, da to prav gotovo store, ce tudi morda ni raajo nude, da bo to prece] korisiilo. Glavna rcc je, dVbe javno mnenje utrdi, kadar je enkrat javno mne-i|je o tej reci popolnoma trdtio, po tem se lehko takti-ka vredi in vlada se mora prej ali pozneje vd.iti krep-kt-iuu iavheinu mnenji. Tega nas uee Anglezi; oni po in predrio so k pocitku §li, dejal je tujec: rMoje ime je Zarko." n„Najino pa bif'je odgovor Xegoda."" i $ epi iiri.jo v:gradji uz«' vse spalp; edini tujec je Se enl. Uze dpjgq let nij bil tako srecen, kakor no-coj in podobepevajocega drkieta nijmog.lsi iz spoinina izbrisatu Ko Je konecno proti jutru zaspal, prikazala se mnrje y< sanj?^ ,in- dozd,evaIo se mu .je, kakor bi bila 22>3afjo!q prijatelja, kakor bi bila zaro5»*ha kakor bil zeni-trz.anjs|j)dan uze.^lizu. Vvbu.dilsj'jp iz sre&nili sanj ter'spo mnij se,je zopet svpjega nesn en« ga polozaja in iepo dekle biloje za njega* sauia enkratna- prikazen, ki se mn ne bode nigdarvec.natnnehijala, Vdt-il, j.e ob solnouem vzhodn' ter z ok'na opazoval pomirjenje'razijucene narive. Doii-na je lezala pred njim v veseli lepoti in narava sama je danes1 prazndvala s hribovci gospodov dau. Pii^ravljali'soSe k magi. Rdsnost in otoznost ma-tere napravila je se globokeji vtis, ko si je za sluzbo to^^ettiDO ohtejEO^ izbrala, in na obrazu dobrosrecne %agpjilenna katerem je gpspodarila prejsnji vecer sa-»j^jca jajiost braja^se je tiba pobozno^t, ki & iepemu spojftjtako p!o^rb. ppdaja, Za TrzacanaT"ki nij nig.lar preje videl bozje sluzbe v Hribovski vasi, bil je ta pri-zooravprijeten, ker iz vsA postranskih. dolin drla I? ife0SW4 IR^°^ca ^ posebnih vrstah na iveti kraj. Po^|od„^o pcfmeyali pozdravi in odzdravi. Zadnjikrat je od^y^nii^sedezi jse napoicijo in kinalu se \o cerkvi raz-fcf&t,'%^no . ,petje. Miadi duliovnik je ma§o hitro sti-•^JP'^^PO^pkoncani sveeanosti povabila je matitnj-™*i.iS ^a^' °^r^aJ° oko,> *^olnvjcp ztholilai Tujec Jo je gleual, pazil j«,tudl na napii m tii je stale; Milan Kegoda, cabtriik, nesreeno pal blizu Duuaja, 8. septembra 18. Smrtna bolest ga je zadfla pri hmi imenu; pobesil je oei na mater, po tem na beer, in vedno ziveje in zivi'je inu je vstajala pred ocmi podob» nekega, katnrega uze nekaj lft hladna zemlja krije, in katorega bi rad, ce tudi z lastno krojo, zopet k zivenjn probudii. Kraj. dan, ime, tukaj nij dvombe. Spomnil se je tudi besedi, katcre je hci po dokon&ini pe.sni izgovorila: rJaz ne bi smela te pe-sni pi-ti, moj ubogi, uinerli brat slisal je to najraji.u Zakaj sem pac v ta kraj pri sel da moram gl'dati kot snorilee mater in sestro umorjenega, in da zivim pri iijih se kot dobro spreji't gost. „Bojim se. da Vam nij dobro", dojala je Dragojila i nemirnein glasom, ko ga je videla take upalega. Od-govora jej nij dal, a vzdihnil je u globocine svojega *rca. Oplast'iii, v skerboh ste bili ubogi gospi zaradi tako brze prijateljeve sprem(unlv\ Njcgovo oko gludalo je temno in divje, in globokeji m bolestneji jo oil vsak hjegov v/dibljaj. „Za bozjo voljo", dejal jo zapustimo, ta kraj pojdinio na samoto. tarn bodem nekaj besedij Ispregovoril, po tem pa z bogom z bogom za vselej! ..Dragojila, dejala ie mati,y dospevsa ua samoto, pojdi po vode v potok, gospod Zarko je omedleI.u „Vam je li kaj bolje. dragi gospod ? praSala ga je mlada Dragojila in mocila oeio z mrzlo studencni-co, dokler se mu nij du§a okrepcala. — Usial je, uprl oei v mater in hcer, pogledal ua nebo, poklekn:! proti n.jiju in z obcutljivim glasom govoril: nPisem se sedaj fcarko, a nijsem se welej tako. Sovrazno, prokleto mora Vam biti ono ane, katero sem preje nosil, ime— Ivana Zaboja! ¦ • (Dalje prib) I 50 let prosijo in taborujejo za kako postavo ali pravieo ' in §e vselej je v takih bojih l.judstvo sijajno zmagalo. I Delati je treba, narod ueiti, da bode zrel in zme- rorn tirjati svoje pravice, da postanejo skoro bi rekli re-kovne mej Ijndstvom na tak "jifaein Se bo gotovo11dose-glo vse, ce ne denes pajutre in mi ne zivimo mmb'% ta rod, ampak misliti moramo tudi za nase potohtce; Na§ dezelni zbor bo mend a uze denes zagol pretreso-vati postavo o poljskem varstvn in po tem pride na vrsto se postava o novi men; s tem bo men da vse lo-toSnje postavodavno delovahje zbora' pri kraji. Danes je volitev v trg zbornico, mogdee je, da bodo nasi slo-venski kandidatje ta pot prodrli; a vendar moramo I glede na vaznost tega zastopa" naSe trgovee in obrtnike grajati, da so jako nemarni; gotovo je vvlikansko Ste-I vilo na§ih trgoveev* in obrtnikov izpuseenib iz volilnih | imenikov in niti edon nij reklamiral volilne pravice. Kam prideme, ce bo ljudstvo tako malo pazilo na svoje pravice. Iz tega pa se vidi, koliko Iodine je treba I 5e orati in kako marljivo morajo delati nasi rodoljiibje. ! Kar se pa tiee vladnih organov smo zapazili, da so | irneniki le povrsno delajo; nasi volilei se imajo vecdel zahvaliti nakljuebi, co nijso izpngceni. Zntorej pa more-mo sami stopiti na noge in sami popraviti iinemke. Danes ima za to, ker je Pajer lani hotel posto-pati br«»z klerikaleev in osnovati novo vbidno—liberalno stranko; ta vladni liberalizem, pa klerikalei Btrasno crte. Letos st zna liberaleein pri volitvah vse posre« Oiti; g«)spoilje pa, ki so hotelt lani osnovati ni*ko novo stranko. s<> pokazali, da so jako nepolitieni. Co zma-gajo liberalci v ob-di b-h razr»wl»h, po tem nij dvoina. da bodo zmagonosni tudi v I. razredu, ki bod« volil 7. maja. JSlisi se, da je zup-in goriski sel v Trst klicati visoke potnoei in s tem se hoce nainestnikovo nazocwost v Gorici spraviti v neko zvozo. To kaze ne veliko vaznost, katera se daje tej volitvi. Cudne so pac razmere goriskega mesta: ce se kje dela eisto osobna politika, seto gotovo godi v Gorki. Kdor je natanjeno pcduSen o vseh mestnih zade-vah, ta ve fesar imamo v Goriei prevec in cesar prav nie. Vsak naj si zdaj svojo raisli; mi pi o I tialec rair-no glenamo to komedijo. ki se igra v korist isprecnega reziserja, in ki je za nas jako podueljiva. Prihodnjife homo kaj vee o tem pisali. Dutovlje 25. aprila 1875. (Izv. dop.) V predzadnjem listu „Soeeu se je eitalo, da v Duto\ljah in Avberju razsaja neka kuzna bolezeu. R..*s je bila taka ; a v prav kratkem onsu znebili smo se te m'sreee m z veseljem zamoremo reci, da U ta bol>zen popolnoma ponehala. Uze zdaj imamo na Krasu veliko p.iiuanjkanjeeiste vode in ie se nam po ninogiui dezju ne bod<» napolnili naii vodnjaki. b mo raorali v poletnutu cam za kuhi-njo in pijaco rabiii nezdravo vodo iz kalov. Pac za lostna nam majka narava. In vkljub toliki nesreci stori se pri nas prav malo za pogoz lovanje. — Ko to pisem mi je prisla misel, da bi morals drzava prijeti se v tej /.adovi kacega uspesnega sredstva. — Naj bi namree vlada poslala na Kras vsako letu en par regi-mentov vojak.»v kateri bi en par dni manevrirali in par dni pa drevca aadili; tako bi bil Kras prav kmalo nasejan; ampak s taki'ini malenkostnimi srt'dstvi, kakor so dozdaj rabijo, oreslo bo sto let, preJno bo kaj videti.— Velikanske nalog^ potrebujejo tudi velikib in mo-cnih sredstev.—Kupeija s teranoin je -aeeia nekaj ra-sti; tako so ga nekateri posestniki v Datovljah prodali po 25 gld. kviue, to je roba prve vrste; drage vrste dobi se po 16 gld. in nizje vrste po 12—lOgld. k?incY; BoljSi trrani se prodajajo v Trst, n.zje vrste pa odpe^ j ljavajo vecjidel! v Crnovrh, Idrijo i.t.d-r-Edeu ¦¦¦ najvecih kragkih bogatinov, ki je pri konsorciju za zidanjefce-lezniee z oskim tirom iz AjdovScine 8ez Kras v Trst, nas jo te dni zagotovtjal, da so najboljsi nade> da*se ta zelezniea ?.a*ne sidati * obroku ene$»a I eta in da-se bo v dven letih oze vozdo po tej zelezniei. Sreee;n I Kras, pa Se bolj srecna Ajdovs&na, 5e §e ta 8rta vre- I sniel— __________ f Na Dunaji, 27. aprila. (Izv. dop.) PreSli teden so nas Steli in nasli so gospodje, da Dunaj stcje en million in 1999 das, da je torej poleg Pariza najvece me-sto na kontinentu. Dunaj, stari Dunaj se nij sicer od leta 1872, ko je bilo tuili steviljenje, prar ni5 pomno-fcil, marivec se pomanjsal glede du§, in da jib steje sedaj ven ar cYz mili.on, izhaja od tod, ker so zdnj inestu tudi taki ok raj i zuuaj Jinije" jri$t«'ti, ki nijso sem nikedar spnd.ili in bas tuko vojnfitvo. Milijon lju dij se da pri t.,c h okoliSeumh liitro skupiti, a da bi bilo mej tern mil jonom ljudij tudi mnogo milijoiiarj v, je tezko reei. K«»j mihjonarjev ? &e t.teih je main, ki bi mogii poSteno ob svojem ziveti Nektdaj so bili, se ve, u.ugaeni easi. Takiat jo bilaskoro sniniota demtr imeii, ker ga je vsak hudicck nbihio iinel, in t< daj so vzdr-Zevali ietrto solo komai dovrsivsi pubnlioi svojo—pri-leznico. Ti zanimivi easi so presli, tisoenki ne f'rle tako zastonj, kakor Izrat'lrem maiia v pu&cuvi in kedor sedaj denar Una, nijma mnogih enakih \rstnikov; njemu so sedaj vraia odprta, kupi si za inaleukoht vse, kar jo prfJH na tiso&tke so. Podobo, slike, mobiljo in drugo pohistvo dobis prav dober kup, ker nekedaj srecni pro-dajalec prifiel je na boben in zivenjo j" pae prva stvar. Prodaja se vse to pod roko, ker doticni von Jar noce se pri ijuristvu za reveka vcljnt' Se zmtrom so na Dunaji zakladi, katcre bi posi-stnik t'ud odu. aber kup, samo da bi si a teiu ekitisteneijo priboril in s« taki zakladi, ki ne spadajo k hisnemu invenia**ju, so boljsi kup. Da se prav jtisnu izrazim, naj mi bode dovoljen pravgrdiznu: polpirana Ijube^en kaze sedaj vse drngaCne itevilke. ..Das horizontals,u kakor je Heine dejal, in vsa druga obrtnija petia in razliene nuineteljniceu vedo o turn mnogo povedati. Pa dosta je o tko, kakor zadrugo mosto nnirazni^a. Kolika iz^nba preti mestu samo z novo nrpfljavo vole? In bus tako nijma Dunaj nic srefie z D.uiavo. Popreje je polja, vinograde pustosil.a, sedaj pa, ko so jej novo strugo napravili, se je v jez tako moc-no zagnala. da je skoro vse d«io ugonobila ter Dunaju spt»t kake 3{4 milijona skod«> ucinila. In/enirji so tuknj menda dosta zakrivili. Dunajski listi to sicer zakrivajo in tajijo, ker noivjo Ijudstva b-gati. toda ves denar, ki je bil za to strugo potroscn, jo v vc j vr?.en. To mi .je pravil mt-stni stanisina, ki je bil na lici kraja in se in kakor ne pristtvu k krieaeem demokralom, na ka-; re so pri zadnili volitrah konsorvativnn—liberalni agi-tatorji vso to nesr^fo zavraeali. Bus tako sraolo ima Dunaj s plinom. Uze pol leta in se ve6 trajajo dogo-vori z angKskim drnstvom in se do sedaj nij nob<*ne nagodbt*. Nij euda teduj, C*e bodemo morcda v krat-kem se brez svewive. Tuknj pomira nenavadno mnogo ljudij sedaj na marduku (tiphus.), in sedei te bolnzni j«* v polieijsVi jetnisnici. l)a bi se za take bolnike postbnabolnisnica ustanovila, trajajo d»govori tudi uze &ez poMrugi mesec dnij, a nasi mestni oeetje Se sedaj nijso prisTi dalje kot ?l> dogovorcv. Da se k«»do sam sebe usmrti, nij dandanos nie kaj nenaradnegn, marivef to se ponavlja vsak bozji dan. Te dni se je usirelil v mestncm parku miad clovek, komaj 23 let star. Poznal ga nij nibce, a nasli so po-U*g nji'ga listnieo, glaseeo se na ime necega Gorijfnna, risokosulca. Policija je takoj razglasila toga Goricana via rartvrga; a se za uasa se je ta oglasil, da nij pris* lo njegovo ime v noviue in tako tudi v domace kraje. Kako je listniea v roke nt'srecn^za pala, tega Gorican sam ne ve, najbrze jo je izgubil. Spmulad je v pratiki uze dolgo nastopila. a mi je §e vendar nijmamo. 6e tudi nas jasno n^bo iz zatuh-It1 sobe na prosto vabi, vendar nijso zimske suknje se nic na skodo. Solace je svojo moc izgubilo. Politieni pre^led. Na§ Cesar potnjc zdaj po izhodnem delu Dal-macije, ve^krat blizo turSke meje in pri Kleku je Votoval celo nekaj casa pot Hercogovini, kder so bili | nastavljene tnrSki vojaki in so pred na§im Gesarjem | I defilirali; :r- Hercogovinsko slavjansko prebivalstvo | Fjeoddale^prisio wa mejo dalmatinsko in povsnd njigega,, Cesarja pozdravljalo se ^ivioklici. — Nek-daj so turSki- Slovani videli v Avstrijskem . Cesarju svojega pokroYitelja; nasa ostarela diplomaoija je kriva, da se je ta M zatrl; a ko bi bila nafia no-tranja politika le koliSkaj bolj prijazna Slovanom, bi simpatije za Avstrijo na Balkaoa sopet zacele rasti.— C(»sar je- obiskal preiekli tedon Imosk, Za-gvozd, Metkovify Unko, Noviput, Slano in §e dru-ge manj vazne kraje. Iz Sianega podal se je zo-p^t proti morji na parobrod „Miramarw, na katere-mu se odpelje y Kotorsko boko, kder bode sprejem menda prav velikauski; predstavljal se mu bode tarn knez CrnogorSki, ki pride tje v lastnera po ru-skemu cesarju podarjenem mu parobrod u in tur-Ski dostojanstveniki, sultanovj poslauci. — Povsod,kder je potoval dozdaj Cesar, jo bil tako sprejet, da bolj-§e nij mogel biti, povsod ga spn mlja narodna bramba, kakor Mantua straza.-- Res je, da Cesarju mora biti prav tezavno to potovauje; dostikrat mora v kaki inali biSi prouoScsvati ali obedovati; toda Cesar vse te te^ave dobro pren M in la^oje, kakor njVgovo spremstvo in je zmerora zdravega, prijaz | nega lica. — To potovanje bode Dalmatince Se bolj osko navezalo na Cesarsko biso in gotovo ne bode Cesar pozabii ne zveste Dalmatince, ker odslej bo boljse poduCen o njih revah.-— Iz dczelnih zborov nij tudi ta teden nic* zani-mivega porofiati.-— StarocJeski poslanci so na vabilo de2. zbora od-govorili, da v de2. zboru ne morejo nifi doseCi za narod, dokler so ne spremeni nepraviCni volilni redt I da inirno Cakajo boljdih fiasov i.t.d. MladoCidii pa I paktujejo z ustavovemo de2elnosshorsko vefiino, da I bi dovolila 300,000 gold, iz de&. zaklada za koiiAuiifH fiesbga naroduega glediSCa in sli§i se celo, da jint I sicer nepravicna vefiina veudar hoCe to dovolitl, da I bodo niotfli Mladofodii pokazati saj en sad aktivne I njih politike. — Tudi je dunajski „Tagblatta prine-sel vest, da vlada bode vendar osnovala v Pragi zraven nemske Se fiosko univerzo. — Enako nekda I hoCe ustanoviti vlada novo univerzo v O'omuc-u.— I Za Ocruovi&ko univerzo pa nij mogofie dobiti pro-ft'sorjfv, ker za 1800 gold, na leto notejo nem§- j ki profesorji prodajati neinsko kulturo na jutrovem. I Dobili so sicer nekatere profesorje, pa vsi so mofii I zadnje vrste. I V ogrskem drz\ zboru je bil stavljen predlog, kaj misli vlada storiti, da ne bi se judje tako leh-ko uaseljevali na Ogrskem, ker so prava nadloga I za de^eio. ^-Ministerstvo je odgovorilo, da glede* na posiavo, ki garantuje ravnopravuost vsi in uarodom in veram, ne pozna nobenega posebnega judovskega pmSaiija; a interpellaut Isloczy je odgovoril, da je pneakoval tacega odgovora, pa da je inte»"pellacijo stavil, ker je hotel pokazati pravi uzrok allantoic I miserije na Ogrskem in da je judovsko praSauje-prasanje oodofinosti.- Ogerska vlada je zavkazala, da se iinajo vsi oni nemski uraduiki na ogrskih. Selcznicah, ki ne zuajo ogrskega jezika, odpraviti. Vsled tega je zaceln ustavoverno 6asnikai\stvo stra§-uo mahati po ogrski vladi in po Ograb. Ogrski | vladni list BPe.ter Lloyd" pa odgo?trijskih kronovninh po drzavuem zboru za-1 stopanih .kot Ingalno spo/,nana. • ,L • Za se obvurovati tej pomoti, in v okom ptiii.vpib koifini nezgodi, v kat ro bi hh Inhko oni zamokl^'kl y bi se hoteli pii tej diuzbi zavarovnti, za pntrobuo bdo-'/mm, opomuiti, da je vis., c, k. namestniStvo z otilo-kom 16. oktobra 1875 gt. 11932— t^inu glavarstvu ' I nalozilo ne samo ii*tuviti daljuo didovanje gor o'merije- ' ne dru/.bo, tcmvec pmti njeuoini oskrbniki kazensko ptK-' stopnti v zinislu §. §. \U in. 133 derz. ukaza 20. decern bra 1869 (dirz. aak. fit. Ml.) 0. k. okrajno glavurstvo v Goric't dne 1%. aprila 1875. . c. k. dvnrni svelovoluc R e c b D a c h 1. r I (Oflhor p lllljtfH'irt driiklvH f>ft|)jf«««> 80 je 28, t. m. konst tu nil tiko-le; Predsednik: dr. Jakopie ; I. pndpreisednik: dr. I Lavrift; 2. ptdprudsednik: dr Rojie; t, tajnik: E, KlavV I /.ar; 1. tujnik: Viktor D limoc, kateri je ob enom ta ilobrih. in domo- linbnib nCiteljfV, da bi se le slovenScina tako ne pre-. zirala na pp-pariin.'iji, kakor je bilo u&e nmenje&o'v. . .Sot-i.M A nadeniti s«* j<-, da dobi sprihodnjim solskimj,^ I'letiini pripravnica tudi zmoznega ucit-Ija za sloven.-.',] I §cn«o. kateri bode piipravnike za narod vneraal in podv ,'a I kat'iira se bodo tudi dobro naueili maternega.jeV^, I zika. ,. . « . Kaj neki poreko na to ljubljanski renegatje Gari- : I baldi, Linhardt, Sima et cons, ? .... I (iiairHHn.) Nemska predstava v mestnem gledalUfiV.'' je bila ned-ljo sr««dnje obiskovana. Igra „Ein glttt'klfr. " i-her'F.imilienvater" je bila §e precej dobro predstavlja-. na. Maja meseca namer»iya to drnfitvo trzaSkega gle-1' I d.sea A'Armuniaa sopet obisLati gorigko nemSko aristo-** I kracijo. . ¦ ... ¦ I (lrt-iiM* Hinnio nvdry«) je pilo prav ziinsko;-I nebo je bilo oblacno pa.mrzcl veter je pihal. I vendar", I gospod vodja glubonemiee misli, da nemograbi ne obr I dutijo inraza. Ko smo se neddjo popoludne po pojeMi I blizo SoSe sprebajali, zapazili smo sprehajofie se otroke' iz gluhonemice, v ruskopliitncrt'ih blaelcah i, suknicali j ._ iwekam se je vi.h-lo, da so bili raraza zelerii, pa kak^.__ bi ne bili, 6e se mi v zimskili ^uknab, nijsmo npbene"4 topiote obeutili. Pozur komur grel Ve& iloyekoljubpv. pi»e.-) V nofii med'16.'inl7^". t. m. so piedrli tatovi v hiso g. FiSeiia, tukajgnew jo^ §t«rja skoziokno v kuhinio in so pobrali vrednosti 40^'.; IJri§la je nasa si. e. k. komisija iz Ajdov&irie, ktera je' vse pri'gledala in izprasevala noktere izvedenee v zidarr skern, kakor tudi v kuva&kftiii delu; izvedena moU, \ ktera Bta'poil prXsegoizreklaVdajibjebabvegtiegd eden pre tej tatfini, in dale $ ali 4 so zamogli tako debelo, %** ielezo odstraniti. Tatovi bi bili gotovo fie kaj ve6 pokradli, aii pri cesti, koder so vozniki nahajajo, tudipo jpolnocl je lebko, da je kak foznik to druhal zmotil v ponoenem poslu. - Zato seopominja na§e obcinsko zastopn&tvo, naj ono Tpelje ponocno strazo. kakor se, bi rekel, povsod nahaja; tako tudi pri nas je potrebno, da se taka naj-vafcnejsa stvar vpelje. (R*»at«v» via v PorabrrfH}. V nedeljo, 2. t. m. napravi vinorejsko drustvo dornberiko razstavo Tin ; te razstave se bodo udeleziii nesamo Slovenei iz Vi-pavskega, arapak od vsih stranij, tudi nekateri mestni rodoljubje bodo napravili v nedeljo izlet v Dornberg. Razstaya zafcne ob 3 uri popoludne. Da bode pa koristno zdruzeno z lepim, da dornberaka citalnica zve-In ob 61/, besedo se sledeSim programom: 1. Petje. 2. Deklamacija. 3. Fetje 4. Dvogovor. 5. Petje. 6.De-klamacija. 7. Petje. 8. Saloigra: nFilosofu-Po besedi bo fkupna \ecerja v citalnieni dvorani in kesneji se bo tudi skrbelo, da se mladi svet na domaco godbo zasu-de.—Tisti goriski gospodje, ki se hocejo vdeleziti Izleta ? Dornberg, naj se oglasijo pri g. Antonu Ferfilu. (Ukej). Na grgarski cesti sta se srefiala 29. t.m, zjutraj 2 voznika. eden je peljal drva v Gori-ei, drugi pa je gel s p;azn<»m vozom dorau; ta je zah~ teval, da se rau prvi vmakne in ker tiga atoriti nij hotel, mu zadere noz 2.krat v trebuh. Banjenee je v smrt-ui nevarnosti; ubijalea pa so zandarji v Gorico pripe* Ijali. SliSi se, da je ta nepoboljsljivi pijanec in da je oil tudi v pijanosti ta divji Sin doprinese). (Unrein) se je minoli teden vojak tukajsnega pefi polka v vaja&nici; uzrok je neznan. (Pri obLaem »bntiran&ga dolga d»*Inicarjem nasproti iz bilance 122. 560. gl. Pri vsera t*m je opra-vilni svet vendar le sklenii, Sakati doplacila §e do konca tega mesca, in dne 1. maja t. 1. razglasile sebodo §tevilkenedo-plaeanih zacasnih listovpo urad nih Sasnikih; nata nacin spoznani bodo n e d o p U f a n i m ft (1 c a s n i listi za k a d u t t. j. z a p a d e n i. Res je enemu ali druge-mu nemogofie, doplacati ravno sedaj, pa zarad tega naj podpise mejnico. kojo bo ob svojem casu tudi lahko odlozil za poznejsi 5as, kdar mu bo mogoce doplajj.lo. Banka pri tem n.Le§ar ne zgubi, ampak dobiva obresti od nedoplaeil. Prihodnja seja opr. sveta bo menda 18. maja in letni obSni zbor pa zadnji dan istega mesca. Kakor se euje, bo v ob6n**m zboru na dnevnem redn : Gospodarstveno sporocilo, ra5un za preieklo leto, neke premembe o pravilih in dopolnilna volitev.Nadjati seje od vsakega pravega rodoljuba, da bo v svojem delokro-gu banko podpiral, in kmalo bode za lobil edini denarst-veni zavod nale Slovenije popr^jSni upljiv — podlago, na koji ji bode napredek gotov. Sramota bi bila za na5 narod, ko bi morala ta banka propasti; zaupanje bi bilo popolnoma zatrto in morda 50 let ne bi mogli mi Slovenei druzih denarnih zavodov vstvariti.—ue pa banka prestane nesrecno krizo, se imamo mi Slovenei prav po tej banki nadejati velike poiiioci. kajti ne samo, da borno imeli svojo zavarovalnico, da bo nas denar doma ostal, ampak iz tega zavoda se bodo lahko izcimili tudi drugi zavodi, ki bodo lehko direktno priSli Slovencem na poinoe v gmotnem obzirn in kelo mora tajiti, da denes le tisti narodi' uspeSuo napredujejo, kicogmotno dobro preskrbljeni. Prav zato naj bode geslo vsih rodo-Sjubov: banko Slovenijo moramo reSiti, ce nas stane Se toliko zrtev. (ftfttveja u«if») uie sopet preti; iz Hrvatskega in Istre prav na kranjski meji donajajo zalostna poro-6ila, da tarn se nij nehala zivinska kuga. Poslanice.*) Iz Rihenbergi 16. aprila. Vem sicer draga rai „So-5a" da nerada sprejema§ v svoje za blage potlucne spi-se nameniene predale osebne re6i, posebno pa 5e sojim predmet junaki, nicle in ljudje brezvsake omike, brez vsakega znacaja.—AH 5e taki brezzna5ajnezi obSinstvu pesek v o5i me5ejo, spoznnla bo§ vendar za korlstno in pravo, da se njihovo spletke svetu obelodanijo, da se odprejo onim o5if ki po kaki prevari—radi kratkovidno-sti—take baze ljudem sledijo, jim zaupajo v svojo last-no Skodo, ceie obfttne, 5e ne se celo celega okntja. V 49 listu Glasa p. 1. 5rnil je znani obrekovalec dobro znanega in pozrtovalnega rodoljuba, prej§nega na-§ega znpana, da je ob5ino osleparil. Zadnji hotel je pa po sodnijski poti se o5istiti, ker ga je mojster tudi drugod javno s tem o&itanjeru ocrnil. Ce ravno se nijsmo baii, da bi se ne mogel ocistiti nas prejsni zupan, vendar nas veseli razsodba goriSke dezelne sodnije, katera je znanemu rihenb^r§-kemu pandurju usta za vedno zamasiia z odstavkon 496 ob6. kazenskega reda-in sicer za to, ker nam pojasnuje, koltko stnemo Glasovem obrikovalcem verjeti, ki sikajo strup po NB katol&kih, krsSatisko ljubezen u5e6ih hstih. Toliko v odloSen odgovor dopisu iz Rihenberga v 49 §tev, Glasovi, zdaj pa se nekaj za Rihenbercane, da bodo ve-deli, kako kaco si redijo na prsih. Pred nekimi tedni potoval je za to odlo5ni poltni komisar tudi po nasi dolini, da je poStne tirade pregle-doval. Podai se je pri tej priliki v nasoobSinsko pisar-nico, da bi od g. zupana pozvedel, kako je se spoitnem vradom Bihenber^kem /adovoljen ?—Ali zupana nij bilo doma, paS je bil pa bistroglav mojster, „ki se mu je kot taki predstavil" (???) Ko ga je v raznih zad»>vah povpraleval, rekel mu je tudi med drugitn, alivmisli on, da li je res potna posta iz Rihenberga v Grni5e potrsbna ? Na kar mojster P. pomenljivo z u5eno glavo po-maje izrekSi svoj mogo5ni, nikakor pa koinpetentni: Ne! ces, vsaj je vse eno, dobiva li zupanstvo oblastnijske dopise en dan prej ali poznej, ne misle na privatna poSiljanja onih, ki ee s trgovino in zdrugimi reSrai pe-cajo.Ce bi iloyek tega raojstra predobro ne poznal, mi- sliti bi v resnici moral, da cvete v njegovi bufii Saiom-onova modrost. VpraSam pa jaz tega nasega mojstra P. kateri k}ju-kasti dlani ob5inskega reda dajajo njemu oblast in kora* petenco zna§imi javnimi napravami tako samovlastno ravnati in obcinstvu poStna sredstva odstranjevati, s katerimi nam bi bilo najpriro5nej§e odpoiiljanje obcinskih, pa gotovo peterokrat vec privatnib pisem ?! Kedo je on da bi smel napravn katero smo si z velikim trudom pridobili, na tak nacin vni&ti ? In ta mojster P, se hlini da skrbi za obSinski blagor? Nekateri Bihenber5ani VVi^uMfo nij odgovorno ne za ohttko ne~ia z»Sriajj. ZAHVALA, Slavnemu ranogobrojnemu obCinstvu, ki je spremilo nepozabljivo mojo pokojno soproga AN1CO, rojeno §ERKO Ba grobove, zlasti p. n. ^. udom 6ital-nice na§e. ki so k nje sprovodu sijajoo pripamogli gg. pfveem, tjak iz Tr2a5ke-ga prisedsim, ki so jej nagrobnico peli i sploh vsej p. n. gospo di m izkazana mi i/redno sofiutje izrekam ganotim sreem najiskreniso i najtoplej^o svojo zahvalo. f V SE2ANI na lurjevo 1875 OOQDAN TERNOVEC. c.kr. pri»tav todeo 2«-»e i la ivojega linfika MILCKA J gPrisla je na svitlo novaknjizica I zasloyeuske ucMtelje in u5en- I ce namrec HALA F1ZIKA ZA NABODM j aii ljudskeSole v pogovorih, II Spisal Prof. dr. Ergen Netoluzka li posl. Ivan Lapajne || Cena 25 kr. JI Dobiva se pri ^Leykam-Josefsthal* Y GBADCU. H____,_______..------------------J 0 * n° i 0 Pod gamncijo, popolnega stanovitnega uspeha. Gotovo pomoc v vsih ie tako tezavnili sl'icajih fcre* Injek-cij in iive^a srebra *li Joda dodelijo tako zvani imenitni PR1PARATES HMRALES v zvezi z Gelantine-Matico, in sicer doza I. pri sifiliticnih boleznili, zastara-!em tdku, strikturab, izpabnjesiah in ranan na nosu v ustili in vnita € e«a f. 5. a. v. Do*a II. pri unoski slabosti (Impotenz) posebno kot nasledek onanije, epilepticnib napadih, susici hrbtauca i.td. Oon f. 10.-a. v. Konecno doza III pri zenskih boleznih, belem toku, zaostajanjem cilcenja. ner 'dovitnosti zlatenci, primankanja krvi, slabosti telesni in do-sevni i.t.d. «>n» f 5.—a. ˇ. Omnjeni leki, katerih raba je prat lehka dobe se nepokvarjeni po Speditions Comtoir filr Export-Artikel Berlin, G, Breite Strasse 12. Posiljater in dopisovanjc natanjeno in tajno. L*ri narodbi n j;se blagoroljno popise bo-^ezen Pofzetja Avstrijo nijso dopu§cena. •sqadsn «Sdtc|taott^8 KSantodod 'ofpntivS poj © i h! *& «S i e Imiiiik VIKTOB DOIiENEQ. Mavateljia za ^redniitvo odgovoren: ALOJZIJ VALENTIN&C. - Tiskar; PATEBNOLLI ˇ Gorici.