Glasilo jugoslovanske socialne demokracije.
Na očnina za »vstro-ogrske kraje za celo leto 10'40 K, za pol leta 5-20 K, za čelrt leta 2 60 K, mesečno 90 vin.; za Nemčijo za celo lelo 12 K, za pol leta 6 K, za četrt leta 3 K; za Ameriko za celo leto 14 K, za pol leta 7 K.
Po*ftm«xn* številk« 10 *,
Reklamacije so po.Hnine pretit Nefranklrana pisma k at tpr* Itmaj». Rokopisi t» mstj., iBMVfttt. Knostapa* peklt-mUsa (iiritt» 88 mm) h takrat 10 via„ vtiknt p« d«(tveru.
51. štev.
V Ljubljani, v soboto, dne 27. junija 1908
Leto XI.
NASLOVA: Za dopise in rokopise za list: Useinlživa «Rdečega Prapora», Ljubljana. — Za denarne potiljatvt, naročila na list, reklamacije, inserate 1. t. d.: UpravnUtvo .Rdečega Prapora«, Ljubljana, Jurčičev trg itev. 3/1.
Kranjska volilna reforma.
Dočim «Slovenec» o volilni reformi, ki sta jo diktirali vladi in klerikalna stranka, previdno molči, je začel «Slov. Narod» objavljati članke o spride-nem porodu, s katerim skuša opravičiti izdajstvo liberalne stranke. Kakor po navadi, so klerikalci previdnejši od liberalcev. Svoj plen imajo v malhi, pa si mislijo, da ni nič pametnega, bobnati po svetu o svoji feloniji. Liberalcem pa ni dovolj, da so se prostiluirali, ampak morajo še delati reklamo za svoje besedosnedstvo.
Kdor piše «Narodove» članke o volilni reformi, mora biti čuden patron, pa če j« tudi dr. Tavčar sam. Zdi se nam splch, da je prišel ta politik do zadnje postaje in se norčuje sam iz sebe in iz svoje stranke. Že zadnjič je napravila ta vtisk njegova notica, v kateri je s svetohlnsko frazo trdil, da liberalna stranka sploh nc mara obstruk-cije in da se ni kar nič upirala tiranskemu poslovniku. Kajti kdor je čital tisto sarkastično notico, se je moral hotč ali nehote spomniti kravjega zvonca in velikega bobna.
V torek pa je «Slov. Narod» posvetil kar uvodnik kranjski volilni reformi in v tem spisu govori z liberalno stranko zopet tako, kakor da ne bi imel nujnejše naloge, nego osmešili jo pred svetom. Zanimivi so posebno nekateri odstavki.
«Slov. Narod» pravi:
«Posebnega razburjenja volilna reforma ni provzročila; tudi v vrstah slovenske napredne stranke ne. In to se nam vidi naravno, ako pomislimo, da naša stranka v bodočem deželnem zboru ne bo slabeje zastopana, nego je bila dosedaj.»
Bodi nam dovoljeno v vsej skromnosti nekoliko popraviti «Narodovo» trditev. Če ni bila vsa liberalna deklamac'ja o volilni reformi ob času volitev zgolj hinavščina, tedaj se mora vendar reči, da je bilo razburjenje zaradi volilne reforme precej veliko. Priporočamo liberalcem, naj čitajo n. pr. Trillerjeve govore iz tistega časa. Tudi na svoje shode iz dobe volilnega boja in na «Narodova» poročila o njih se lahko sklicujemo. Ko smo obsojali kurialni volilni zistem in pozivali na boj za splošno in enako volilno pravico, je bil «Narod» ves navdušen. Tako je bilo seveda zunanje lice. Mogoče je pa ž\ da imajo nekateri liberalni gospodje dvojno dušo ter da lahko slačijo in oblačijo tudi navdušenje in razburjenje.
Recimo t^rej, da res ni bilo posebnega razburjenja, tudi v liberalni stranki ne. Ampak tedaj je to res naravno, seveda ne zato, ker bi volilna reforma prinesla profit liberalcem, ampak zato, ker niso več za boj.
«Narod» se tolaži, da bo v bodočem deželnem zboru položaj za liberalce ugodnejši, nego je bil doslej. Mi ne bodemo dobili sivih las, če se bo liberalcem slabo godilo. Ampak da je smešno, če se kdo baha s poslabšanim položajem, prizna morda — vsaj na tihem — tudi «Slovenski Narod». Doslej je bila klerikalna stranka pač najmočnejša v kranjskem deželnem zboru, toda absolutne večine vendar ni imela. Sedaj jo dobi; in to imenuje «Narod» ugodnejši položaj 1 Liberalci sicer iščejo Utemeljitev. Pravijo, da lahko v bodoče preprečijo vsako volilno reformo, ki jim ne bo všeč, s tem, da zapuste zbornico. Je res. Ampak tej negativni moči ne odgovarja nobena pozitivna. Sem-
tertja že lahko kaj prepreči, ampak izvršiti ne , more prav nič svojega. Temu pravi «Narod» boljši
položaj 1
Ampak zanimivi so še nekateri «Narodovi» odstavki v tem članku. Tako n. pr. pravi, da morajo liberalci osvojiti še tri mandate in potem piše:
«Boj za te tri mandate bo dajal signaturo bodočim deželnozboiskim volitvam, katere se pa pri ljubem Bogu ne bodo smele tako klavrno voditi, kakor so se vodile zadnje volitve na Notranjskem in Vipavskem. Pri teh volitvah se je javno pokazalo, da tisto agrarno ribnikarjenje, ki se je upeljalo na Notranjskem, nima nikake moči, ako se ne opira na Ljubljano, to prestolnico slovenske napredne misli. Ta parola se morda prav lepo čuje, a navadno se skrivata za njo njo impo-tenca in nezmožnost... Pa tudi ljubljansko vodstvo se bode moralo v bodeče v marsičem spremeniti. Sleči bo moralo tisto politično megalo-manljo, po kateri se je dosedaj odlikovalo. Ako sem berač, je nespametno, če kažem na zunaj bogatina. Na Notranjskem, Vipavskem in Belokranjskem naj se (liberalna stranka) organizira, pa ne samo v frazi in na papirju, temveč z vso vnemo in delavnostjo ... Pet let naj se dela odločno in brez tistega tržaškega koketiranja s slogo in s farovžko senco, katero se je žaiibog preveč zagrizlo in zajedlo v naše vrste, tako da dandanes obilokrat ne vemo, ali smo pravzaprav napred-njaki, ali ne.»
To je hud poper za Hribarja, ki je glavni predstavnik «tržaškega koketiranja s slogo in s fa-rovško senco». Mi pa počakamo še na druge članke «Slovenskega Naroda» in potem že povemo svoje mnenje.
Protldelavska politika.
V	Avstrijskem državnem zboru je govoril dr. Janez Evangelist Krek. Ni še davno. «Slovcnec» je slavil njegov govor kakor epohalen dogodek. «Slovenec» je glasilo klerikalne stranke in logično se mora soditi, da je moral govornik, ki ga veli ča «Slovenec», izražati nazore klerikalne stranke.
V	svojem dunajskem govoru, ki je presenetil marsikaterega demokratično - mislečega človeka, je dr. Krek svaril ..pred reakcionarno zvezo, ki bi hotela voditi boj proti socialni demokraciji. Na Dunaju je torej Krek — in dosledno bi se lahko reklo: Na Dunaju je slovenski klerikalizem nasproten buržoazno-agrarni zvezi proti socialnim demokratom.
Ali želi dr. Krek, naj bi se verjelo njegovim besedam, ali pa naj bi se ne verjelo?
Naš odgovor je enostaven. Krek bi rad, naj bi se verjelo, pa tudi, naj bi se ne verjelo. Oči-vidno mu je všeč nevednost in nerazsodnost ljudstva. Od takega naroda pričakuje, da mu bo verjel, ne da bi zahteval dokazov za besede. In vsekakor mu je všeč, če se ga smatra za demokratičnega in naprednega duhovnika. To je nenavadno, inter-esantno Diši po individualnosti. In subjektu je prijetno.
Toda če bi hotel dr. Krek, da bi mu verjeli tudi tisli, ki sodijo po dokazih, bi se morala njegova dejanja vjemati z njegovimi besedami. Dokler na en način govori, na drug način pa dela, ne more zahtevati, da bi se mu verjelo. In faktično je med govorečim in delujočim Krekom velikanska razlika. Krek na Dunaju je drugačen kakor Krek v Ljubljani. Namreč: Na Dunaju svari pred proti-delavsko zvezo, v Ljubljani — jo pa snuje. V dr-
žavnem zboru zagovarja socializem, v deželnem zboru mu zapira vrata. Tam je navdušen za delavsko organizacijo, tukaj ji jemlje zrak, da ne bi mogla dihati.
Nihče ne more vtajiti, da je kranjska volilna reforma namenoma izdelana z ostjo zopet socialno-demokracijo. Namen ji je, preprečiti, da bi dobila jugoslovanska socialno-demokratična stranka le en mandat. Pri sestavi te volilne reforme je sodeloval tudi dr. Krek in javnosti ni znano, da bi bil le količkaj skušal, odvrniti velikanske krivice, ki jih obsega kompromisni volilni zakon. Krek je med klerikalnimi poslanci eden najuplivnejšib, poleg Šu-šteršiča, menda glavni vodja. A ko je njegova stranka izdelovala volilni načrt, s katerim je hotela politično oropati delavsko ljudstvo, ni Krek ganil z mezincem. Starorimski bog Janus je imel dva obraza, dr. Krek ima dva značaja.
Dr. Krek ni privaten človek in v parlamentih ne govori za svojo osebo. On predstavlja klerikalno stranko, ki je za njegove govore in za njegovo politično delovanje odgovorna, dokler je solidarna ž nj'm. Za Krekovim Janovim licem se skriva hinavščina cele klerikalne stranke. Krekova socialno-politična filozofija na Dunaju bi lahko zapeljala marsikaterega delavca, kranjska volilna reforma, za katero so odgovorni klerikalci, mora odbiti vse.
Kdo ima še zatisnjene oči?
Delavci!
Še letos imamo nove volitve za deželni zbor na Kranjskem, v Trstu in Istri. Na Kranjskem so volitve dopolnilne, t. j. volijo se poslanci «splošne» kurije in dva poslanca za mesto Ljubljana. Boj bo hud na celi črti. Povsod se pripravljajo nasprotniki z.a naskok na socialno demokracijo. Uspeh pa bo odvisen od dela nas vseh. Ako stori vsak somišljenik svojo dolžnost, moramo pokazati nasprotnikom, da socialna demokracija ni ubita, tudi če se združuje sila krivice proti njej.
Gotovo jp, da bodo nasprotniki napeli vse sile. Toda socialna demokracija se ne sme ustrašiti nobenega boja in noben prejšnji nevspeh ji ne sme vzeti volje za novo delo. Tudi po drugih de» želah so doživeli naši sodrugi mnogo in mnogo porazov, preden so dosegli le eno zmago.
Začnite se takoj pripravljati za boj! Vaš nastop pri volitvah mora biti mogočen protest proti političnim krivicam, ki so vam jih skuhali nasprotniki.
Ne zamudite časa! Začnite takoj organizirati in ngitirati. Zlasti pa organizirati! Ne mislite, da Vas je malo. Dovolj je delavstva po Slovenskem, le zdramiti ga morate iz indiferentizma, ki ga izkoriščajo nasprotne stranke. Ne zanašajte se na delo posameznikov. Če ne agitira vsakdo, je uspeh nemogoč. Če pa pridobi vsakdo nekoliko novih so-drugov, je naš vspeh gotov. Gesto smo propadali samo zato, ker naši somišljeniki niso imeli dovolj zaupanja v svojo nado. Čim se to izpremeni, bo )udi drugače z našimi boj! in zmagami!
Politični odsevi.
Vlada se pogaja s strankami, da bi zvršila
ves že omenjeni program. Soc. demokratje se pa kar najodločnejše temu upirajo, da bi se v naglici, brez poštene debate sprejel zakon o zvišanju davka na žganje. Vlada si prizadeva stranke pridobiti vsaj za pooblastilni zakon, temeljem katerega bode imela pravico pobirati davek na žganje v dosedanji višfti. Ako bi ogrski parlament že prej dovolil povišati davek na žganje, bode naša vlada na
ogrski meji pobirala razliko med avstrijskim in ogrskim davkom. Da se zvrši pred počitnicami ves program, bodo poskušali uvesti tudi ponočne seje; pa tudi tako pojde težko, ker bo treba rešiti precej nujnih predlogov in poročila legitimacijskega odseka.
Državni zbor zbor bode v kratkem sklepal o zakonskem načrtu proti kartelom, s katerim se hoče monopolsko delovanje izdatno omejiti. Tako določa § 1., da ima ministrstvo za javna dela pravico, kontrolirati vse odredbe pri produkciji in v trgovini, s čimer se omejuje svobodm tekmovanje. Tej kontroli so podrženi vsi karteli n druga kapitalistična podjetja, ki po svojem delovanju zavzemajo monopolsko stališče. Kdor bi kontrolni komisiji dal napačne podatke, se kaznuje z zaporom do šest mesecev in z globo do 10.000 kron. Načrt se izroči gospodarskemu odseku.
T proračunski debati je spregovoril 22. t. m. tudi trgovski minister dr. Fiedler. V svojem govoru je razvil program svoje delavnosti za bližnjo bodočnost. Govoril je o reformah, s katerimi namerava ustreči zahtevam uradništva. V nekaterih obzirih namerava storiti več nego se od njega zahteva, dočim mu bode mogoče v drugih obzirih storiti šele prvi korak. V koliki meri mu bode mogcče izvesti vse potrebne reforme, bo odvisno od sredstev, katere mu bo dal parlament na razpolaganje. Da izvede nekatere nove naloge na polju poštarstva, bode prisiljen najeti posebno investicijsko posojilo. Prijavil je nadalje zakonito uredbo manipulacije z belim fosforjem in usovršenje obrtnega nadzorstva. V trgovskem ministrstvu se osnuje socialno-politični odsek pod načel-stvom sekcijskega šefa dr. Mataje. V tem novem odseku bodo združene agende urada za statistiko dela in raznih oddelkov obrtnega nadzorništva; statistika o trgovini se priklopi z železniškimi tarifami vred trgovsko-političnemu oddelku; obrtni oddelek se razdeli na industrijalni in na obrtni oddelek.
Dijaška stavka je končana. Začetkom tedna se je začelo na vseučiliščih predavati in semester se bo končal «v redu». Dijakom seveda ni ostalo nič druzega, kakor končati boj, ki je izgubil podlago. Sramote, da so klerikalci zmagali, niso krivi dijaki, ampak tisti slavni junaki, ki se imenujejo svobodomiselne, ki pa se najrajši skrijejo za peč, kadar pridejo klerikalci. Ca se sme verjeti nekaterim novim poročilom, bo poraz tega liberalizma še hujši, kakor se je mislilo. Doslej so se tolažili, da klerikalci niso dosegli glavnega namena, ker bo Wahrmund vendar predaval cerkveno pravo, če ne v Inomostu, pa v Pragi. Sedaj pa javlja češki klerikalni «Hlas», da so tudi to prazne pene. Wahr-mund dobi baje za leto dni dopust in gre v Pariz, potem pa bo premeščen na dunajsko vseučilišče, kjer pa ne bo predaval cerkvenega prava, temveč pravno filozofijo. Ce pa tudi to ne bi bilo resnično, se boje svobodomiselni dijaki, da uprhore klerikalni študentje v jeseni v Pragi demonstracije, da bi preprečili Wahrmundova predavanja. Neverjetno nikakor ni, da zraste klerikalcem greben še bolj. Kako naj bi ne postali prevzetni, ko jim liberalci sami gladijo pot?
Papeiev nuncij na Dunaju, knez Granito di Belmonte, postane, kakor poroča «Magdeburger Zeitung» meseca septembra kardinal. Kakor znano, je Granito di Belmonte tisti tujec, ki je pri avstrijski vladi zahteval, naj se Wahrmundu prepovedo predavanja o cerkvenem pravu.
Nemfeki svobodomiselni dijaki v Gradcu so siti liberalnih poslancev. Ko so morali končati fitrajk, so sklenili resolucijo, v kateri pravijo: «Veliko hujše spoznanje smo doživeli s svojim štraj-kom. Videli smo, koliko velja svoboda ljudem, ki jo zapisujejo pri vsaki priliki na svojo zastavo. V odločilnem trenotku, ko je bila pred vsem njih dolžnost, braniti nas in svobodo vseučilišč, so dovolili, da je nastal mir pokopališča. Ti možje, naši nemški svobodomiselni poslanci, naj se ne čudijo, če se jih ne spomnimo takrat, kadar bodo apelirali na naše narodne ideale za svoje namene.» Tako govore nemški dijaki nemškim liberalnim poslancem. Ali so pa slovenski liberalci kaj boljši ?
V Zagrebu bi bila morala biti v sredo ustanovitev županijske skupščine, na kateri je imel priseči novi veliki župan Vučetic. Opozicija je protestirala in končno obstruirala, vsled česar je moral Rauchov veliki župan odgoditi skupščino na nedoločen čas.
Paiičeva Vlada je, preden se je sešla srbska skupščine, podala kralju Petru demisijo. Sklicevala •d je pri tem na svoj «patriotizem». Vsakdo pa ve, da se Pašič z malo večino, ki znaša komaj 10 glasov, ne upa vladati, tem manj, ker so mlado-radikalci sklenili, da bodo tudi v novi skupščini nadaljevali obstrukcijo, dokler no odstopi Paši d.
Ved Srbijo in Bolgarsko so postali odnošaji vsled dogodkov v Macedoniji tako napeti, da so listi že pisali o neizogibni vojni med obema drŽavama. Z ozirom na to sta ruska poslanika v Bel-gradu in Sofiji intervenirala pri vladah, da preprečita kak eventualni prenagljeni korak. Intervencija je vspela v toliko, da so se v zadnjem času razmere med Srbijo in Bolgarsko dokaj ublažile in da se ni več bati krvavega konflikta.
Za Ministrskega predsednika v Srbiji določeni Velimirovič je imel posvetovanje z voditeljem tnladoradikalne stranke Stojanovičem,
ki mu je odgovoril, da se bo njegova stranka napram Velimirovicevemu ministrstvu vedla ravno tako, kokor proti padli Paš;cevi vladi, ker v taki rešitvi krize ne vidi jamstva za spremembo zistema. S to izja-o se je izrekla solidarno vsa mladoradi-kalua stranka, vsled česar je Veilmirovičeva misija ponesrečila. Velemirovičev kabinet je imel biti sestavljen tako: Velimirovič predsedstvo in stavbe* Nikolic zunanja dela, Štefanovic vojno, Trifkovič pravosodje, Pavlovic prosveto, Stojanovič poljedelstvo in M. Popovič ali Kukic finance.
Bolgarsko sobranje. Knez Ferdinand je podpisal ukaz, s katerim se sklicuje sobranje na dan 29. t. m. Zasedanje bo trajalo 15 dni.
Za Macedonijo sta izdelala ruski zunanji minister Izvolskij in angleški H ar d ing e reformni načrt, s katerim baje soglašajo Avstrija, Nemčija in Francija. Načrt obsega dva dela. Za po-mirbo dežele naj so sestavijo leteči vojaški oddelki iz turških vojakov. Stroški civilne uprave naj se pokrivajo iz macedonskega proračuna. Namesto generalnega guvernerja naj se imenuje generalni inšpektor na sedem let. Sultanove suverenske pravice ostanejo nedotaknjene. — Kar se nas tiče, imamo malo vere, da se na ta način «pomiri» dežela.
Pomilostll je ruski car 48 pogromistov, ki so bili obsojeni zaradi krvoločnih napadov na žide. Revolucionarjev že ne bo pomilostil.
Vojna sodišča na ruskem Poljskem so meseca maja obsodila 72 oseb na smrt in sicer 15 v Lodzu in 57 v Varšavi. Odkar je obsedno stanje, so v samem Lodzu obesili 32 in ustrelili 28 o*eb.
Ruska vlada se je nekoliko blamirala na Francoskem. Ob času rusko-japonske vojne je naročila na Francoskem 100 000 oklepov, katerih baje ne prebije kroglja. Sedaj, ko je vojna že davno končana, je hotela ruska vlada preklicati naročbo, civilno sodišče v Brestu je pa izreklo, da to ne gre. Cena znaša pet milionov frankov.
Ruski ministrski svet je priobčil od carja potrjen zapisnik, po katerem bo ministrski svet kompetenten za določanje, katere stvari Finske se tičejo splošnih državnih interesov, in zato se imajo predlagati tudi ruskim ministrstvom. — Ta zapisnik je provzročil v finskih krogih veliko ogorčenost, čeravno so vedeli, da pripravlja Stoljipin udarec proti Finski.
«Vseruska zveza» se je ustanovila na Ruskem, pod protektoratom vlade. Ta zveza, ki je vseskozi reakcionarnega značaja, hoče «zagotoviti ruskemu narodu vladno ulogo in pobijati vpliv neruskih narodov», torej gojiti v prvi vrsti sovraštvo proti Poljakom in Malorusom. Morda je tudi to vspeh Hribar- Hlibovickij-Kramafovega romanja v Peterburg. Na vsak način stoji sloga Poljakov in Rusov še na prav slabih nogah.
Kazaški general Koroškin je bil y Uralsku ustreljen. Morilec je neznan.
Francoski predsednik republike Paillëres se odpelje dne 17. julija na Rusko, Dansko, Švedsko in Norveško. Sestane se tudi s carjem Nikolajem. Ce le ne bo ljubosumen gospod Hribar.
Žensko gibanje na Angleškem se mogočno razvija. V nedeljo je v Hydeparku v Londonu demonstriralo četrt railiona žensk za žensko volilno pravico. Pri nas večinoma ženska ne zna nič druzega, kakor hoditi v Šenklavž in k Frančiškanom. Zato se jim pa tudi godi tako imenitno!
Haročauske zadeve so bile pred kratkim zopet na dnevnem redu v francoskem parlamentu. Sodrug Jaurès je kritiziral eksperimente vlade v Maroku in je dejal, da se je Nemčija že pripravljala na proteste zaradi prestopkov Francije proti alže'.iraškem ugovoru. Clemenceau in Pichon sta razburjena protestirala in Pichon je nabrulil Jaurèsa, kdo ga je pooblastil, govoriti v imenu Nemčije P Socialisti so energično protestirali in niso dovolili, da bi Pichon govoril, dokler ne prekliče žalitve. Predsednik zbornice je izjavil, da v parlamentu ni še nihče govoril v imenu druge dežele, kakor v imenu Francije. Šele tedaj je Pichon lahko nadaljeval svoj go\or.
Sultan maročanskih upornikov Mulej Hafid, koraka od vspeha do vspeha. Pleme Gebala je sklenilo, priznati njegov sultanat. Splošno se sodi, da so šteti dnevi Abdul Azizovega vladanja.
Španski minister zunanjih del je izjavil v senatu, da bo Španija obdržala svoje ladje zasidrane v maroških pristaniščih, toda ne .misli se vmešavati v prepir obeh sultanov. Vendar bo Španija pripravljena na vse eventualnosti. — V nasprotju s to izjavo pa je došla vest, da ima Španija v Kadiksu dve križarki vojaštva pripravljenega za prevoz v Maroko, ako bi se nemiri poostrili. Sploh skrbi Španijo zelo zaradi Maroka, ker so Evropejci v vseh maroških pristaniščih v silnem strahu, da nastane vsak hip krvavo klanje.
Stalno vojsko V Z edin j onih državah namerava uvesti Se sedanji predsednik Roosevelt, ako mu kongres dovoli sredstev in vojakov. Stalna vojska bi imela četrt milijona vojakov v osmih vojih.
Perzijski šah posnema ruski primer. Znano je, da je že dolgo med njim in parlamentom hud razpor in da so bili že krvavi nemiri. Pred kratkim je šah pobegnil iz Teherana in se podal pod rusko okrilje. Sedaj stoji popolnoma pod rusko komando in je i rusko močjo naskočil parlament.
V	torek zjutraj so v Teheranu kozaki obkolili parlament in sosednjo mošejo. Parlament se je pozvalo, naj ugodi šahovi zahtevi ter izroči nekatere poslance. Parlament je zahtevo odklonil. Obenem so člani političnih klubov začeli na vojake streljati ter so usmrtili par vojakov. Takoj je prispela vojaštvu pomoč iz šahovega tabora s topovi. In začelo seje bombardiranje parlamenta. Vojaštvo je v naskoku zavzelo parlament ter ga izropalo. Mnogo poslancev je bilo ubitih, še več pa hudo ranjenih. Ves prostor pred parlamentom je pokrit s trupli ubitih poslancev in vojakov in s konjskimi mrhovinami. Mestna vrata in vse ulice je zasedlo vojaštvo s topovi in s puškami na stroj. Razen parlamenta in glavne mo-šeje je vojaštvo razdjalo in oropalo v Teheranu tudi palačo šahovega strica, princa Zi-lesa, ki je zaščitnik svobodomiselnega gibanja. Iz-ropan je sploh ves mestni okraj okoli parlamenta. Nad Teheranom je proglašeno obsedno stanje z naglo sodbo. Za vojaškega diktatorja je imenovan general Darios, ki bo obsodil in usmrtil brezdvo-mno vse parlamentarce in druge voditelje, ki so jih zaprli po naskoku na parlament. Nekoliko politikov in časnikarjev je ubežalo v angleško poslaništvo. Angleški in ruski poslanik sta nujno prosila šaha, naj napravi red, ker bi ga sicer angleška in ruska vlada smatrala za odgovornega za vse neljube dogodke. Bombardma na parlament in okolico je vodil ruski general Lijakov. Perzijski vojaki in kozaki so gospodarili kakor divje tolpe. Vseh žrtev je 500 do 800. Poroča se, da je dal šah trpinčiti in šele potem umoriti 18 voditeljev, ki so jih uklenjene pritirali po naskoku na parlament pred njega. Šah je zagrozil, da pusti jutri ropati vojakom po celem mestu, ako se takoj ne odpro vse trgovine. Vsled bombardma parlamenta in velike mošeje je razdejano poslopje državnega zbora. Število mrtvecev in ranjencev ni znano. Izmed kozakov je bilo ubitih 70 mož. Are-tovanih je bilo 22 poslancev, med temi tudi vodja liberalne stranke. Bombardma je trajal do 3. popoldne. Vsi liberalni poslanci so padli v pest vlade.
V	sredo je vojaštvo znova bombardiralo več lii«. Bombardirane hiše so takoj tudi izropali. Šah je dal 7apreti tudi guvernerja, ki ga doleti ista usoda, kakor vse parlamentarce in politike, ki so jih prijeli po naskoku na parlament ter jih večinoma že tudi postrelili. Položaj je skrajno resen. Bati se je vsak trenotek, da izbruhne splošna državljanska vojska.
Republikanska stranka v Ameriki je sklenila, kandidirati vojnega tajnika William Haward Tafta za mesto predsednika republike ker je dosedanji predsednik Roosevelt izjavil, da ne sprejme več kandidature.
DomaČe stvari.
Večjih sužnjev v Ljubljani menda sploh ni, kakor so časnikarji. Krivi so pa največ sami. Kakor znano, je bil v petek v deželnem zboru časnikarski štrajk. Sobotna «Laibacher Zeitung» pa ni objavila niti izjave časnikarjev, dasi je bil njen poročevalec solidaren z ostalimi. «Laibacher Zeitung» je uradni list. S tem pa še nikakor ni opravičeno, da bi bili njeni uredniki in sotrudniki na slabšem, kakor hlapci. Ne očitamo poročevalcu «Laibahe-rice», da ni objavil skupne izjave; kajti vlada je njegov gospodar. A na vsak način je žalostna prikazen, da pri listu poročevalec ne velja toliko, da bi izdajateljstvo priznalo solidarnost svojih redak-terjev. Tudi da «Slovencev» poročevalec štrajka, pa vendar list objavlja obširno poročilo z druge strani, je žalosten dokaz absolutističnih razmer pri listu. Nočemo namreč sumiti, da bi bil «Slovencev» poročevalec nalašč zagovarjal stavko, da bi končno bil edini, ki objavlja obširno poročilo. Pač pa se lahko trdi, da nima izdajateljstvo «Slovenca» niti najmanjšega zmisla za svoje dolžnosti napram svojim sotrudnikov. Vse to je pa le mogoče, ker nimajo časnikarji nobene razredne organizacije. Tisto časnikarsko društvo, ki pobira od nacional« nih trgovcev bogate doneske, ni nič druzega, kakor košček filantropije, ne pa razredno zastopstvo. In dokler tega ne bode, ostanejo časnikarji sužnji.
«Poslaneo Gangl je zagovarjal svoj navedeni predlog z razlogi, ki že davno niso več novi.» S temi kratkimi besedami je poročal «Slovenec» o govoru poslanca Gangla v razpravi o kranjski volilni reformi. Klerikalni list je pač mislil, da je to duhovita kritika; vendar pa pobožni «Slovenec» ne more siliti nikogar, da bi sprejemal njegovo mnenje za svoje. Če bi se bili njegovemu poročevalcu zdeli Ganglovi razlogi tako nevažni, kakor se dela, bi bil gotovo objavil vsaj izvleček iz govora, že zato, da bi ga bil osmešil. Toda če Ganglovi raz« legi že davno niso več novi, je tem bolj žalostno, da jih niso vpoštevali »ami od sebe tisti, ki so leta in leta prisegali, da stoje neomajano na stališču splošne in enake volilne pravice. Z Ganglom je polemiziral dr. Krek. Kdor pa misli, da je bil njegov govor več vreden, kakor Ganglov, se temeljito moti. Če bi bil Krek molčal v tej razpravi bi bil storil najpametnejše, kar js mogel. Kajti prav njemu je najtežje odpustiti, da je zagovarjal tisto karikaturo volilne reforme, za katero so so prostituirali takozvani demokratje kranjskega deželnega zbora, Med klerikalci je že dosti takih člo»
nov, ki morda verjamejo vse, kar jim deklamirajo voditelji; ampak dr. Krek ni tako neumen, da bi verjel, kar je govoril v petek. «S to volilno reformo si ustvarimo nov, trduejši teren za nadaljni ustavni boj v dosego splošne in enake volilne pravice,» je dejal. Radi bi vedeli, kako mu je bilo pri duši ob teh besedah. Krek je bil načelnik ustavnega odseka; meietaril je za kulisami; dobro torej v6, kako se je razvijala vsa kupčija. Dobro vč, kakšna moč je izročena veleposestnikom, ki so po naravi sovražniki splošoe iu enake volilne pravice. In ve-doč, da je brez volje nemških magnatov nemogoča vsaka nova volilna reforma, vedoč, da je vsakemu demokratiziranju volilne pravice napravljena ograja, govori o terenu za ustavni boj 1 Tako klerikalna politika korumpira človeka, ki bi lahko krčil pot demokratični misli, če bi poslušal svoje prepričanje. Sedaj torej poznamo Kreka in vemo, da je od njega pričakovati prav toliko kolikor od vsakega klerikalca in pa, da se ga je treba varovati, ker zna z veliko večjo spretnostjo nositi krinko, kakor njegovi tovariši.
Zoprno je poslušati Šukljeta, kadar deklamira svoje naučene govore na mestu deželnega glavarja Detelov rnstop je bil včasih komičen, tudi je bilo prejšnjemu glavarju vsako moderno mišljenje tako tuje, da je kar strmel, če se mu je n. pr. reklo, da ima tudi deželni uradnik državljanske pravice. Ampak če se vidi in sliši Šukljeta, se zdi človeku, da je bil Detela diamant. Pred vsem odbija naravnost neznosna teatralika, brez katere ne zna Šuklje niti vstati s sedeža. Človeku se neprenehoma zdi, da stoji pred njim avtomat v Coveški podobi, fabriciran po zgledu slabega igralca, kadar igra kakšnega staroveškega kralja. Zbežal bi pa človek, če ga mora poslušati. Besede mu lezejo iz Ust, kakor da bi bila vsaka vredna zlata, pa vendar vse, kar govori, ni vredno vinarjev. Ko je bila sprejeta volilna reforma v deželnem zboru, je mislil, da mora še on postati slovesen. Pa je začel prežvekovati, kar so že v duru in molu čenčarili Šu-steršič, Krek in Lampe. «Četrta kurija je okno demokratiski misli,» se je «poetično» izjavil. Če je vedel, kaj pravi, je drugo vprašanje. Ampak bilo je nezmiselno. Četrta kurija nima prav nič opraviti s splošno in enako volilno pravico, ampak ubija enakost in vpeljuje zanikrno pluraliteto. Če bi bil mlajši, bi bilo dobro, povedati gospodu Sukljetu, da se sme od govorov deželnega glavarja pričakovati kaj stvarne vsebine, ne pa samo slovesen dim; toda kdor ga vidi v njegovi prisiljeni gloriji na predsedniškem mestu, mora enkrat za vselej izgubiti upanje, da bo še kdaj drugačen. Prijetne ne bodo deželnozborske seje, dokler ne pojde Šuklje v penzijo.
Osrednja sveta avstrijskih zidarjev v Ljubljani V nedeljo, dne 5. julija 1908 popoldne je v velikem ljudskem pratru na Fužinah pod Ljubljano zidanje babilonskega turna. Zbirališče v gostilni in na vrtu g. Petriča, Radeckega cesta št, 28, ob 1. uri popoldne. Skupen odhod točno ob 2. uri popoldne s polnoštevilno domžalsko godbo na čelu. Na vrtu, travniku in vseh drugih prostorih gostilne g. Kališka «pri Štajercu» na Fužinah veliki ljudski prater. Začetek ob 3. uri popoldne. Ob vstopu v prater je plačati 30 vinarjev. Veselični prostor bo izpremenjen v pravi babilonski in dunajski prater. Na vrtu koncert v notranjih prostorih praterska godba in ples. Med odmori sodeluje iz prijaznosti si. pevski zbor «Bizovik». Na veselišču bo nastavljen poštni urad, ki bo točno dostavljal vsa pisma, brzojavke in druge pošiljatve, dospele iz pratra in drugih delov sveta. Papirnata bitka in streljanje z odlikovanji. Najboljši strelci dobe kolajne. Da se bodo lahko postavili tudi jahači, bo na veselišču tudi vrtiljak z najplemenitejšimi arabskimi konji, sloni, levi in gospodskimi kočijami. Bojazljivi, otroci in drugi si bodo strafne zverine lahko ogledali v menažeriji. Srečolov z imbriljantnimi dobitki. Zvečer izpušfienje zrako-
?lova, raket in zažiganje umetalnega ognja. Boltatu epe s Kudeluga bo zabaval dolgočasne, dražil pa poredneže. V pratru bo nastavljena tudi rešilna postaja, ki bo pod priznano izvrstnim vodstvom gosp. Kališka postregla vsakemu bolniku z izborno pijačo, mrzlimi in gorkimi jedili in krepčili po najnižjih cenah. Da ne bo kdo sedel kam drugam mesto na stol, bo ves prostor v pratru in babi-lonu lepo razsvetljen. Konec ob 10. uri zvečer. Odbor je zastavil vse moči, da bo veselica res zabavna in neprisiljena, vsled česar vabi vse delavce in prijatelje delavskega stanu, da se jo udeleže v čim največjem števjlu tudi z družinami že z ozirom na to, ker je prebitek namenjen izobrazbi, zlasti pa za ustanovitev društvene knjižnice. — V slučaju slabega vremena se zidanje babilonskega turna v ljudskem pratru vrši z istim sporedom prihodnjo nedeljo, dne 12. julija 1908.	Odbor.
Narodne rabuke so se pri nas v zadnjih letih nekoliko polegle in bilo je skoraj upati, da se polagoma vendar razvije mirno delo, brez katerega ni doseči nobenih kulturnih vspehov. Toda avstrijski narodi imajo že tako imenitne voditelje, da jim ni treba nikdar skrbeti za tisto zabavo, ki je v tej zanimivi državi najbolj priljubljena, namreč za pretep in za brezmiselno korajžarstvo. Bilo bi brez pomena, preiskavati, kdo v tem oziru največ greši; kar vsi si lahko podajo roko, kajti vsi so enaki, Enkrat izziva eden, drugič pa drugi. Dokler so narodne lazmere neurejene, bi bilo to še deloma razumljivo«
Kdor je blagega srca, bi tudi še odpustil posamezne izbruhe, ki gredo na račun preveč razburljive navdušenosti. Ampak križ je, da nimajo take reči pri nas ne konca, ne kraja. Nekaj časa je že minulo, kar so bile v Gorici precej burne nacionalne demonstracije, ki so jih uprizorili prenapeteži med Italijani zaradi neke sokolske slavnosti. Komedija je bila obžalovanja vredna, ampak če se yč, da žvižganje po ulicah, prepevanje plitkih nacionalističnih pesmi in podobno razsajenje ni kdoye kako nenavadno v narodno mešanih krajih, bi lahko spoznal, da se mora sčasoma pozabiti tudi na take reči. Toda avstrijsko narodnjaštvo je posebne vrste. Odkar so bile tiste burke, se za goriško časopisje na vsem božjem svetu ne godi nič; čitatelji «Soče» n. pr. uživajo od številke do številke v člankih in noticah samo ščuvanje zoper Italijane. Pri nas imenujejo to «narodno delo». Brezplodno je sicer tako, kakor če bi kdo sejal žito v morje. Ampak nič ne de. Za tako delo ni treba duševnega truda, ki bi bil potreben, če bi se hotelo izobraževati narod in poučevati. In vrhdtega morajo čitatelji sčasoma postati tako topi, da sploh ne znajo razlikovati dobrega in slabega čtiva, tako da časnikar po tem zopet lahko brez truda pisari, kar se mu ljubi. Zato pa vendar še ni res, da bi se interesi naroda vjemali z interesi dveh, treh žurnalističnih kulijev.
Navdušen je bil gospod Schwarz, ko je bila sprejeta volilna reforma. Sam je namreč povedal to. In bilo je dobro, kajti drugače bi ne bil nihče vedel, da zna gospod baron biti navdušen. Kadar govori suho in medlo, bi človek prej mislil na študiranje gramatike, kakor pa na navdušenje. Ampak verjamemo to. Vendar pa naša fantazija ne sega tako daleč, da bi mu mogli verjeti, kar je pripovedal o solncu miru in sporazumljenja, ki je z volilno reformo baje izšlo v naši lepi deželi. To solnce je tako vodeno, kakor da se hoče skisati. Sporazumeli so se že za famozno reformo, a komaj je bila pod streho, so klerikalci že pokazali liberalcem, kakšna je danajska zvestoba. Kar so zahtevali, so jim liberalci dali. Dokler je bilo treba kupčevati, je Šuštf-ršič vodil Tavčarja pod pazduho. Sedaj so klerikalci poželi, liberalci pa že dobivajo brce dannadan. Triller je izražal upanje, da bo znala klerikalna večina zmerno vladati, klerikalci mu pa odgovarajajo s tem, da se že ves teden rogajo liberalcem. Seveda imajo prav; saj so liberalci sami krivi, če so šli klerikalcem po kostanj v žerjavico.
Učitelji na Kranjskem naj se vesele. Baron Schwarz je napovedal, da bode naloga deželnega zbora, zvišati učiteljem plače. Klerikalni «Slovenec» je pa takoj «dostojno» vprašal, če ima deželni predsednik v ta namen že državno podporo v žepu. To se pravi: Klerikalci, katerim so liberalci zagotovili absolutno večino v deželnem zboru, ne mislijo na to, da bi dali učiteljem le vinar pri-boljška in kdor količkaj pozna klerikalce, se ne bo čudil uiti trenotek. Ne da bi ne hoteli prav nič pomagati učiteljem. Morda bi jim dali še več, kakor učitelji pričakujejo. Ampak zastonj je samo smrt. Kadar bodo učitelji v klerikalnem taboru, bodo pa klerikalci skrbeli zanje. Doslej je večina kranjskega učiteljstva še svobodomiselna. Ali si ohrani toliko značajnosti, da ne začne lizati pete, ko zapoje klerikalna šiba? «Katoličani» ne verjamejo; rai pa — čakamo.
Izletnikom v Celovec na znanje. Ker se ni prijavilo toliko udeležnikov, kolikor bi jih bilo v svrha znižanja vožnje cene potrebno, se cenjenim udelež-nikom naznanja, da bode vozna cena ista kakor navadno. — Za odbor	Jos. Zupan.
Zadnja stavki v Bistrici na Koroškem. «Slovenec» in vsi klerikalni zakotni listi so lagali v svet, koliko da so dosegli delavci v zadnji stavki. Danes pa beremo v št. 143 dne 24. junija t. 1. v «Slovencu» sledeči popravek ravnateljstva kranjske industrijske družbe: Prosimo sporazumno z našim gospodom ravnateljem Faust-om za sprejem nastopnega popravka glede v Vašem listu z dne 11. junija 1908, št. 133 pod naslovom «Bistriški štrajk končan» objavljenega članka: «Ni res, da je povodom štrajka v naši tovarni v Bistrici v Rožni dolini naš ravnatelj gospod Faust gospodu poslancu Grafenauerju glede zahtevkov delavstva napravil kaka zagotovila in ta tudi napram delavcem potrdil. Res je temveč, da so delavci zopet stopili v delo pod prejšnjimi pogoji in da odpuščeni trije delavci, vsled katerih je nastal štrajk, niso bili nazaj sprejeti.» Spoštovanjem p. pa. Kranjska industrijska družba. C. Noot m. p. Trappen m. p. Faust m. p.
Telefonska zveza Trst-Pulj. Ministrstvo za trgovino je sklenilo, da se ima takoj pričeti z gradnjo raznih dovoljenih telefonskih zvez po Istri, a najprej da se zveže Trst s Puljem, za tem se prične zvezo Trst-Opatija.
Donavsko-jadranska železnica. Milanski «Cor-riere dela Sera» javlja, da se te dni sklene v Parizu med interesiranimi velevla»tmi pogodba glede donavsko-jadranske železnice.
Obesi! se je v Mariboru železniški sprevodnik Al. Stanek, star 43 let. Zamudil je nekaj voženj in se je bal, da ga odpuste.
Utopljenca so potegnili v Mariboru iz Drave, Imel je pri sebi listek z imenom Fr. Šturro. Utopljenec utegne biti nekaj nad 20 let star. Oblečen je v sivo štajersko obleko in je moral ležati že več dni v vodi.
Umor. V ponedeljek so našli hlapca Kranjca na vrtu pri Gnilšekovi gostilni v Stojncih mrtvega. Mrl č je imel mnogo* ran z nožem. Orožniki so stvar takoj preiskovali in skazalo se je, da je Kranjca, kateri je stal v nedeljo ponoči pod oknom gostilničarjeve hčere, napadel kmečki fant Kristovič in ga tako dolgo z nožem obdelaval, da je mirno obležal. Kristovič je to storil iz ljubosumnosti.
Gospodarski pregled.
Cene goveje živine na Kranjskem se znašale meieca majnika po uradnih poročilih za 100 kilogramov žive teže: V političnem okraju Kočevje 76 kron za pitane vole, 70 kron za polmastne, 60 kron za suhe vole; v krškem okraju za polmastne 68, za suhe vole 64 kron; v kranjskem okraju za pitane vole 80, za polmastne 76, za suhe 72 kron; v litijskem okraju za pitane 74, za polmastne 68, za mlade 64 kron; v logaškem okraju 73, 69, 66 kron; v novomeškem okraju 78, 67, 64, 60 kron; v kamniškem okraju 65, 58 kron; v črnomaljskem okraju 68, 64, 63, 52 kron. S temi cenami niso cene mesa v nobenem razmerju.
Socialni pregled.
Stavka v Trbovljah. Poroča se nam iz Trbo-
velj: V torek, 16. t. m. je izbruhnil v tukajšnjem vzhodnem revirju II. nenadoma štrajk. Naravnost provocirala sta ga inženir Werner in delovodja Brettenbock, ki na vse načine skušata, sekirati delavce in jim znižavati mezde. Že pred mesecem, ko sta omenjena uradnika prevzela svoje opravke, sta hotela brez obzira prikrajšati zaslužke rudarjev in šele, ko so se delavci energično uprli, sta opustila svojo nakano. Meseca marca so bili člani upravnega sveta v Trbovljah in pri tej politiki so delavci prosili za izboljšanje mezde. Takrat se je določilo, da mora biti akord tak, da ne zaslužijo delavci izpod 3 kron, delavke pa ne izpod K 2*10 na dan. Ker pa je postal revir vsled prejšne slabe uprave pasiven, sta hotela Werner in Brettenbock sanirati ga na račun delavcev ter sta naznanila za 1. julija sledeče mezde:
Za mladostne delavce 1*60 K » » delavke 1*40 » » oženjene delavce 2— 2'40 » » oženj, starejše delavce 2*60 » » ženske in penzioniste 1-80 » na dan. Ko so delavci zvedeli za to znižanje, so hoteli govoriti z inženerjem in Werner jem. Ta pa je dal reči, da ga ni doma. Na to so delavci popoldue ob 2., namesto da bi šli v jamo, korpo-rativno odkorakali pred ravnateljsko pisarno, kjer se jim je obljubilo, da se mezde ne znižajo. Delavstvo se je mirno vrnilo v revir. Ko so opazili inžeDerja Wernerja, so bili tako ogorčeni, da so glasno zahtevali, naj se odstrani. Samo pomirjevalnemu posredovanju navzočega sodruga Sittef j a se je posrečilo, preprečiti močnejše izbruhe. Werner je sploh ošaben človek, ki ravna z delavci kakor kak amerikanski plant! žar s sužnji. Če se de-lavec pritoži zaradi zaslužka, tedaj odgovori: «Komur ni prav, naj pa gre. Delavce dobim za 60 do 80 krajcarjev na dan»; ali se pa zadere: «S teboj nimam kaj govoriti», in gre. Pazniki so zadnjega meseca delali čez čas, Werner jim pa izrednih ur ni hotel plačati. Okrajni rudniški urad v Celju pa, namesto da bi pazil na red, še protežira tako ravnanje.
Shodi.
Javen Shod volilcev priredi dež. poslanec E. Gangl v četrtek, dne 2. julija t. 1., zvečer ob Vi 9. uri v pivovarni pri «Črnem orlu» v Idriji. Poročal bo o zadnjem zasedanju deželnega zbora kranjskega.
Zastonj pošljem vsakemu in poštnine prosto — cenik sa 5000 ar.
Krone
Rosk. Patent 3 — Srebr. - Rosk, 6 — Zelezn. - Rosk. T— Sreb. z dvoj. plašil—
Krone
Pendel ura70cm I1— Z zvon. bitjem 9'— Z budilko 10-Z godbo 12*—
Krona
Budilka	2-40
S svet. števil- 3"— Z enim zvoncem 6-— Kuhinjska ura 3
J-Budilka Z bitjem Z godbo ti valenov
Krone 6-8' 10' 12-
Original Ornega, Schaffliausen, Glasbfltte, Helios, Amalfa, e. kr. preizkušeno od K IS1—. Zlatnina in srebrnina po originalnih tvor-
niskih cenah. Triletna garancija. Ako ne ugaja, lamena ali pa se vrne denar.
Maks Bohnel, Dunaj IV.
Maroaretenstraese >7/20 v lastni hlftl.
Sodno zapriseženi cenitelj in izvedenec. Največja in najstarejša tvrdka. Ustanovljena 1840. 12—9 5000 slikanih cenikov zastonj in poštnine prosto.
Sodrugi na Kranjskem!
Vaše geslo zanaprej bodi: Na Kranjskem ne sme biti mirn, dokler ne zmaga v deželi splošna in enaka volilna pravica. Tistega dne, ko obvelja volilna reforma, sklenjena v deželnem zboru kot posledica sramotne klerikalno-libcralue zveze, se mora začeti boj kranjskega delavstva za splošno in enako volilno pravico.
Sodrugi!
Ali se bodemo večno udeleževali volitev brez vspeha? Ali bodemo za vse čase trpeli, da si razdeljujejo privilegiranci pravice med seboj, ljudstvu pa kažejo figo in ga zasmehujejo P
Zdi se jim, da lahko počenjajo, kar hočejo, ker je socialna demokracija na Kranjskem kulturna stranka in je vedno iskala mirnih potov.
Ker pri svojih demonstracijah nismo razgrajali in razbijali, mislijo, da je ribja kri v žilah kranjskega delavstva. Prepričati moramo torej združeno gospodo, da se moti. Kranjski delavec ni suženj, temveč se zaveda svojih pravic. Njegov značaj ni pasje pohleven, temveč je dedščina onih Slovencev, ki so žrtvovali svojo kri za osvoboditev.
Sodrugi! Treba je, da se vsi polotite dela. Deželnozborska gospoda Vam svojevoljno nikdar ne bo dala Vaših pravic. Toda če so argumenti s ceste zalegli ob državnozborski volilni reformi, bodo zalegli tudi ob volilni pravici za deželni zbor. Norčujejo se, da Vas ni! Kdo jim pa peče kruh, kdo jim izdeluje obleko in obutala, kdo perilo? Kdo jim zida hiše, palače in cerkve P Kdo jim obdeluje polja? Kdo jim vlači rudo iz zemlje? Kdo jim prijetno urejuje stanovanja? Kdo jim vozi iz vseh krajev potrebščine po železnicah? Kdo opravlja vse tisto delo, brez katerega bi segnili?
Delavci, pokažite jim, da Vas je! Otresite se predsodkov, otresite se pomislekov. Postavite se na lastne noge, združite se v edini delavski Stranki, tedaj bodete močai in nihče več Vas ne bo mogel zasmehovati.
Prišel je čas, ko mora res vsak sodrng postati agitator in organizator 1 Pomislite, kakšno moč lahko zberete, če pridobi vsak zavedni delavec le enega tovariša za ozganizacijo in ta zopet enega!
Seveda vspeh je odvisen od Vašega dela. Sedaj ste se lahko prepričali, da ne smete verjeti nobenim obljubam nasprotnikov. Zanašati se smete edino na svojo moč, ta pa je velikanska, če hočete samit
Vsi na delo in krivica mora pasti!
Umetnost in književnost.
Vida Jerajeva: Pesmi. V založbi L. Schwent-nerja v Ljubljani so izšle te pesmi in veljajo broširane 1 K 60 vin., elegantno vezane 2 K 60 vin., po pošti 10 vin. več. O tej zbirki, ki jo priporočamo, izpregovorimo več.
Raznoterosti.
Papež Leon XIII. — modernist. Francoski jezuit Barbier je izdal knjigo pod naslovom «Napredek francoskega liberalizma in Francija». Knjiga dolži pokojnega papeža Leona XIII., da je neposredni provzročitelj in razširjevalec liberalizma in katoliškega modernizma v cerkvenih naukih. Dasi ■o se baje v Vatikanu strinjali že vnaprej z Bar-bierovimi nazori, vendar je bil papež Pij X pri-moran, dati knjigo na indeks, ker vendar ni mogel odobravati, da bi se nezmotljivega papeža proglašalo za — krivoverca.
doneske 584.030 K 66 vin., skupaj 8,120.736 K 62 vin., v izdatkih 7,147 830 K 62 vin., torej ostane saldo 973 039 K 19 vin. Odporni skladi organizacij so imeli 3,283 716 K 60 vin. Od teh se izdalo za člane, ki so trpeli škodo zarad organizacije, 138 374 kron, za delavca v stavksh 1,687 233 K 36 vin , skup-vj 1,825 587 K.
Priznano nsjlf-pše šaljive bazare, kakor tudi vse slavnostne predmete za vrtne veselice, druStvene znake, kuverte, številke za bazare in knjižnice, koriandoli, serpentine, rdeče nagelne, lampione, papirnate čepice, karte za šaljivo pošto, bloke, štambil.e dobavlja društvom najceneje
Vanibald Plann 1
pnttaj V!., VfaUgassc 19 (poleg Hasmuttdteatcr).
Rastno izdelovanje! pšST Zahtevajte znižani cenik!
fiarečila cu 20 Kron poštnine prosto. Plača se lahko tudi po veselici.
Važno za delavce in sploh za vse konsumente!
V «Založbi časopisa „Naprej!" v Idriji» je te dni izšla brošura
ili rintiKiinliU
Njih pomen in važnost za delavsko ljudstvo
Ctna brošuri je 20 VinarjeV.
j
Strokovni pregled.
Avstrijske strokovne organizacije. Centralna strokovna komisija je pravkar izdala izkaz strokovnih organizacij za leto 1907, iz katerega je razviden krasen razvoj. S pretečenim letom je število strokovno organiziranih delavcev v Avstriji prekoračilo prvo polovico miliona in je znažalo 501.094 udov. Gospodarski promet znaša skupaj 16 738.000 kron, od česar odpada na društvene namene 13 455.000, za stavke in bojkote pa 3,849.000 kron. Skupni izdatki iznašajo 5 849.000 kron, za podpore se je izdalo 2,841.000, za stavke 1,825.000 kron. Imetek je narasel od 7,318.000 na 8,806 000 kron, torej za 1,500,000 kron. Bilanca izkazuje v dohodkih za vpisnine 149.842 K 52 vin., za redne doneske organizacij 7,386.890 K 44 vin., za izredne
IsdajfttalJ ia	FfM
m—K
Kdor se zanima za zadružništvo, osobito za konsumna društva, mu bo ta brošura zelo dobro došla. V njej so uvrščeni naj-raznovrstnejši članki, ki govore o pomenu, važnosti in zgodovini konsumnih društev.
Sezite po njej!
S	KAVARNA	H
§	preje/Tedeso©'v Trstu
S»	se priporoča cenjenim sodrugom najtop-
g?	leje. Na razpolago so vsi važni in slo-
§3	venski, italijanski in nemški listi. Vse
^	pijače poceni Napitnina je izključena.
[v,

é&kxùtiki tv Jkrneriko j Materi želijo évbrv. po £WJ Xxawetsl/iixypotovali ruy sv o&rntfp
1 nSimon^Mrtete&o
I v tyufiÇcvu WetcôvorJt*»
Se»».:	ssa ^ .-».T.-.^S-A•iJTIIMl» itraMarrTgaawiHMaMwa
Zahtevajte po vseh gostilnah kavarnah in
brivaicah	?!
® „Ki Piaif
Sredina št. 10 (v Prulah)
Podpisana se priporočata slavnemu občinstvu, osobito p. n. delavstvu za mnogobrojen obisk. Točijo se pristna štajerska vina in priljubljeno domače Auerjevo pivo. Dobra kuhinja. Postrežba točna in solidna.	10—7
Z odličnim spoštovanjem
Fani in Leon Pogačnik.
IS
I Proti klerikalizmu ! I
+ «
J	A A -f. i'
B A V I T E
Wahrmundova brošura
„Katolik sVclsVno ttaziranjc its stfoiofiita iznosi"
je ravnokar izšla.
Stan® 70 vin.
M
B A
V I
T E
^	4-
^ Slovenski prevod je popoln, ker je	*
X preložen po interpelaciji poslancev so-	*
druga Nčmeca in drugov ter po govoru	*
poslanca sodruga Seitza.

registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Vabilo
na
občni zbor
kateii se vrši
5. julija 1908 ob 8. uri zvečer
v posebni sobi gostilne
iPri Le¥U( na Marije Terezije sesti
s sledečim dnevnim redom:
1,	Poročilo načelstva,
2,	Poročilo za pretečeno upravno polletje,
3,	Poročilo nadzorstva,
4,	Dopolnilne volitve v nafelstvo in nadzorstvo.
5,	Raznoterosti,
Ivan Tokan	Jakob Fog&šnik
predseJnik nadzorstva,	načelnik,
OPOMBA: K temu zborovanju imajo le člani pristop,
Borit® !
Citajte in Širite sledeče knjige in brošure: K. Kantsky:
„Kdo uničuje proizvajanje v male®?"
Cena 30 vinarjev.
H.	Ktachsfcsigs* :
„Psš spveânl® pečato®".
I.	del velja 2 kroni 60 vinarjev. II. del velja 'i kroni. A. Kristan:
== „Socialise»". =
Cena 80 vinarjev.
A, Kristan :
„Socialna de®okrasi|a is kaetigko ljudstvo".
Cena 10 vinarjev. K. M&rx in Friderik Engels:
„Koaunistišni manifest".
Cena 40 vinarjev.
A. Kristan:
„Zakaj smo socialisti?"
Cena 14 vinarjev.
„Vatikanski jetnik".
Razglednica. Komad 6 vinarjev. 100 komadov & kron.
V*e te knjige in brošure »3 dobe v upravi «Rdečega Pra porja» v Ljubljani, «Naprsja!» v Idriji in v vseh slovenskih knjigarnah v Ljubljani, Twtu. Gorici in Kranju.
Edino pravi
Thierryev balzam
le z zeleno znamko aune. — 12/2 ali 6/1 steklenic ali pa 1 ve» lika specijalna steklenica s patentnim zaklepom 5 K.
Thierry&vo ceatifolijino milo
proti vsem, še tako starim ranam, vnetjem, poškodbam, go rečici, kislini, kašlju, krču slabem teku i. t d., 2 lončka S W. 60 ». Razpošilja se le proti povzetju aii za naprej poslani denar. Ti dve domači zdravili sta povsod znani in še od nekdaj sloveči.
Naročila naj se naslavljajo na:	275
£«Kartiar A. Thiwy V ?r«grad! pri Heg, Slatini.
33-11
Zaloga večinoma po lekarnah.
Tlifes Mutoprs* ? Rrssjfu