ZVEZA ZDRUŽENJ BORCEV NOV REPUBLIKE SLOVENIJE Občinski odbor Velenje VABILO Vabimo vse krajane ŠALEŠKO -MISLINJSKE DOLINE na srečanje: BORCEV 14. DIVIZIJE, BORCEV 3. IN 4. BAT.III.VDV BRIGADE, BORCEV KOROŠKEGA ODREDA, AKTIVISTOV OF ŠALEŠKO - MISLINJSKEGA OKROŽJA, VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO, ČLANOV ZZB NOB VELENJE IN ČLANOV ZZB NOB SLOVENJ GRADEC. Srečanje bo v soboto, 23. julija ob 10. uri na GRAŠKI GORI. Prevoz na prireditev organizirajo K.O ZB. VABLJENI! POD PRHO K zobozdravniku v Slovenj Gradec To je pa zdaj že res preveč! Mar Velenjčani res nimamo prav nobene hrbtenice, se res ničemur ne znamo postaviti v bran? Smo se mar res že sprijaznili, da bomo živeli na obrobju vsega dogajanja, da bo naše mesto sčasoma izgubilo prav vse? Ob tem, ko se druga okolja v Sloveniji razvijajo, ko pridobivajo to in ono, Velenje vztrajno in še kar naprej izgublja! Navadili smo se že, da velenska pošta ni samostojna, da je treba vse dogovarjati v Celju in da je velik, sodoben objekt, zgrajen pred leti s samoprispevkom, napol prazen. Res smo peto mesto v Sloveniji, a to ni dovolj, da bi imeli ob vikendih in praznikih elektrodežurstvo, poklicati moramo Slovenj Gradec. Podobno je s policijskim dežurstvom. Marsikdo najbrž ne ve, da se mu, ko kliče nujno pomoč, 92, oglašajo Celjani. K vsemu temu še najnovejše. Tudi dežurne zobozdravstvene službe ob nedeljah in praznikih v Velenju nimamo več. Treba bo v Slovenj Gradec! In kaj bomo, če bo šlo tako naprej, še sploh imeli? Morda se bomo znali, ko nas bo resnično dovolj hudo zabolel zob, pa še kaj drugega, takšnemu odmiranju, le postaviti po robu ? ■ mz ljubljančanka "kraljica savinjske1- V soboto je bilo pred Savinjskim gajem v Mozirju prvo od šestih tekmovanj "Kraljica Slovenije za kraljico sveta", ki so jih razpisali Antena, ZKP in Agencija Breathless, tokratni organizator pa je bila "Mesarija Bogner". Veliko množico ljudi je prireditev navdušila, "Kraljica Savinjske" je Janja Zupan iz Ljubljane, njeni spremljevalki pa Mariborčanki Marija Bračko in Petra Ritonja. ■ (jp, floto; C.Sem) ■Poletnim dali tezo "težki" Petkova prireditev Poletnih 13, skupqj z izborom najtežje slovenske družine, Id stajo organizirala Radio Velenje in tednik Kaj, ob pomoči Gosta Velenje, je odlično uspela. Zadovoljni so bili vsi: tisti, ki so si prireditev ogledali in tisti, ki so v njej neposredno nastopili Podrobneje lahko o tem, kako je bilo, berete na notranjih straneh. Zapokušinopa fotografija posneta ob koncu "uradnega" dela, ko je bilo že znano, komu je bila velenjska publika najbolj naklonjena: Brendyu in Vladu Cverletu. Zborček, ki pri petju sodeluje, je nastal spontano. V prvem krogu izbora za najtežjo slovensko družino, so zmagali Kučanovi iz Moravskih Toplic pred Srebreti iz Lokovice in Kosi iz Šmartnega v Rožni dolini. Minister dr.Pavle Gantar na obisku Minister za okolje in prostor dr.Pavle Gantarje s sodelavci v torek popoldne obiskal občino Mozirje, v sredo dopoldne pa še občino Velenje. V Mozirju so ga gostitelji v uvodnem razgovoru seznanili o več kot pereči problematiki stanja na vodotokih, kasneje pa so si skupaj ogledali najbolj kritične točke v Spodnji Rečici, na Ljubnem, v Lučah in Podvolovljeku. Kaže, da je tudi narava želela opozoriti na svojo moč ob nedokončanih delih pri odpravljanju posledic poplav, saj seje prav med obiskom v Podvolovljeku razdivjala huda nevihta. O tem in o obisku v Velenju več naslednjič. ■ (foto.jp) Ob koncu tedna bo postopoma spet bolj vroče in sončno. Mozirje, Velenje •■**«»t«»*«x*a**a*> Čeprav nas letošnje poletje prav rado preseneča s pogostimi vremenskimi spremembami, pa seje ob sončnih dnevih prijetno ohladiti v kakšni reki ali jezeru. Takole polno je bilo te dni ob vedno bolj obiskanem velenjskem jez- eru. 2 SAŠ GA ■ DOGODKI _ 21. julija 1994 Poslanci z veliko začetnico! Po slabih sedmih urah res napornega zasedanja so se poslanci mozirske občinske skupščine izkazali še z resnično humano odločitvijo. Nedavno neurje s strelo je namreč uničilo vse, kar sta imela Podpečnikova mama in sin (kot "višek" je brez zaposlitve) v Mačkinem kotu nad Novo Štifto. Res je bila prva pomoč ljudi in ustanov takojšnja, res pa je tudi, da je do nove strehe nad glavo še dolga pot. Ali pa ne! V humano pomoč so se torej vključili tudi poslanci. Na predlog Edija Mavrica iz Gornjega Grada so se brez razmišljanja in z veseljem odrekli sejnini za preostala letošnja zasedanja. "Samo" 308.000 tolarjev je to, pa pomeni veliko. Toliko več, ker so se takoj strinjali tudi s predlogom župana Franca Mikhvca, da dodatno iz svojih žepov dodajo še po kakšnega tisočaka in se odločili za poseben žiro račun, čisti računi in (predvsem) dobri prijatelji! V nedeljo na Čreti - ..........mu.....um 5.srečanje kmečkih družin Kmečka zveza znotraj občinskega odbora Slovenske ljudske stranke Moziije bo v nedeljo pripravila že peto srečanje kmečkih družin Zgornje Savinjske in Zadrečke doline. Vsa dosedanja srečanja na različnih (višinskih) krajih so bila doživetje zase. Gotovo bo tako tudi letos, saj so posebej naročili lepo vreme, za vse ostalo znajo še kako dobro poskrbeti sami. Letošnje srečanje bodo torej pri cerkvi na Čreti pričeli v nedeljo, 24.julya, ob lO.uri. Maši bo sledilo vsakoletno družabno srečanje članov kmečkih družin, ob iyih pa bodo na Čreti tudi visoki predstavniki Slovenske kmečke zveze, poslanec SLS v Državnem zboru dr.Franc Zagožen in drugi gostje. ■/P RTC Golte »»a**«««««**«« Smuka letos bo Na Golteh v poletnih mesecih seveda ni tako živahno, kot bi lahko in moralo biti. Znana Mozirska koča je seveda s svojo ponudbo stalno odprta, hotel pa le ob sobotah in nedeljah. Ni-halka v teh dneh vozi od 8.do 18.ure vsako polno uro, med tednom pa vsaki dve uri. Seveda je to za dobro poletno sezono (pre)malo, v boju za preživetje pa niso obupali. V avgustu bo namreč Geološki zavod iz Ljubljane pričel z vrtinami, s katerimi bodo do zime zagotovili dovolj vode za zasneževanje. S tem bodo omogočili smuko na smučiščih ob obeh sedežnicah, ostala smučišča pa bodo še vedno v "rokah" narave, saj dovoljenja za akumulacijo ni. ■ jp JO ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje Želite imeti prihranke? Vsakdo želi nekaj prihraniti. Zase. Za prihodnost. Najlaže je sproti, vsak mesec nekaj malega. 4.000,00 tolarjev, lahko pa tudi več. Vaše prihranke bomo oplemenitili: - z običajnimi in premijskimi obrestmi - revalorizirali jih bomo sproti in jih tako obvarovali pred inflacijo Postopno in ne da bi se posebej odpovedovali, boste prišli do lepih prihrankov. Če tolarske prihranke že imate, sta vam na voljo: - depozit s premijo - depozit z devizni klavzulo Hkrati pa vas bomo še nagradili s stimulacijo na višino zneska. Tolarsko varčevanje je donosnejše od deviznega. Tako ugotavljajo finančni strokovnjaki. Strinjamo se. Novi načini varčevanja - vredno preudarka! Premislite, prespite in se oglasite v LB SB VELENJE 107,8 MHz kjiiiio vi:uwn: NOVO - TURISTIČNA AGENCIJA APS V počastitev praznika šoferjev in avtome-hanikov, 13. julija, se je zvrstilo v občini Velenje več prireditev. Med drugim je jjripravila Zveza šoferjev in avtomehanikov v sodelovanju z avtoparki velenjskih podjetij in pod pokroviteljstvom APS Velenje, povorko vozil. Še posebej slovesno so ta stanovski praznik proslavili delavci Avtoprevozništev in servisov, ki so v petek odprli na Cankaijevi 1 v Velenju novo turistično agencijo. "Privoščite si kvaliteto, potujte z nami" je njihovo geslo. Kaj vse skrivajo za tem pa vam bodo z veseljem odkrili, če jih obiščete. Natanko za M clubom v središču Velenja so, pokličete pa jih lahko tudi po telefonu 859107. Zasedanje zborov SO Mozirje ...............uma................ Terjajo ostre ukrepe za nepravilnosti Poslanci mozirske občinske skupščine so se prejšnji četrtek na zadnjem skupnem zasedanju pred poletnim odmorom zbrali v dvorani gasilskega doma na Pobrežjih (naslednje zasedanje bo v začetku septembra), gostila sta jih namreč KS Rečica ob Savinji in domače gasilsko društvo. Ni jim bilo žal, poslancem namreč, saj so se gostitelji zares izkazali, izkazali pa so se tudi poslanci z veliko udeležbo. In ne samo z njo. Po skoraj sedemurnem delu so opravili z obsežnim dnevnim redom, na katerem je bilo nekaj res kočljivih točk. Posebej velja omeniti ponovno razpravo o razčiščevanju velikih preteklih nepravilnostih v Javnem podjetju Komunala, kar je ključnega pomena tudi za bodoče poslovanje prenovljenega podjetja. Nepravilnosti je na različnih področjih toliko in so takšne narave, da po vseh odkritjih že niso več nepravilnosti ali afere, temveč kriminalna dejanja, so menili poslanci. Ker občinska skupščina ni tožilstvo, sodišče ali kriminalistična služba, so zahtevali, da javno pravobranilstvo in javno tožilstvo celotno zadevo obravnavata prednostno in končno razrešita cel sklop teh dejanj. Ta se nanašajo na igradnjo mozirske avtobusne postaje (med drugim je sem neposredno vezano poslovanje Sklada stavbnih zemljišč), na izgradnjo Šolske v Mozirju (štirikrat povečana predračunska vrednost, dvakrat plačana nekatera dela), na dela v krajevni skupnosti Moziije (za 13 milijonov tolarjev ni niti ene same pogodbe ali drugega dokumenta) in še na marsikaj, vse paje povezano z imenom in delom nekdanjega direktorja JP Komunala. (Tudi) zaradi tega so poslanci gladko zavrnili poročilo o delu Sklada stavbnih zemljišč in izrekli ostro kritiko na sestavljalce. Enako seje (skoraj) zgodilo s predlogom sklepa o vrednosti točke nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v letu 1994, kjer mozirska občina močno zaostaja. Nemara je bil prav slabo pripravljen predlog strokovnih služb razlog, da so višjo vrednost sicer sprejeli, niso pa sprejeli predloga izvršnega sveta, da bi vrednost za stanovanja in stanovanjske hiše povišali še za dodatnih 10 odstotkov. Na dnevnem redu je bilo še nekaj pomembnih točk, med drugim temeljita ocena požarne varnosti, zapišimo pa še to, da so se ob razpravi o primarni ravni mreže javne zdravstvene službe v občini Mozirje dodatno lotili še sekundarne mreže in s tem v zvezi s posebnim stališčem v celoti in soglasno podprli prizadevanja občine Velenje v zvezi z bolnišnico v Topolšici. Za> obnovoj£riš£&.y.Ravnah Igre brez meja V nedeljo, 24. julija bodo v Ravnah pripravili zanimivo tekmovanje med sossednjimi kraji, ki so ga poimenovali IGRE BREZ MEJA. Tekmovanje se bo pričelo ob 15. uri, zvečer pa bo igral ansambel Franca Miheliča. Izkupiček bodo namenili za obnovo športnega igrišča. S čih-puhom v Evropo Ne vemo, če je kocka že padla, kotali pa se. Med Velenjem (Šoštanjem) in Koroško (našo in avstrijsko) naj bi spet vozil vlak. Le zakaj ne bi, saj po naših velikih spremembah stalno trdimo, da je treba stare grehe popravljati. In ukinitev železnice z našega konca proti severu je bil gotovo velik greh. Eni so sicer mislili, da je to le začasna ukinitev, drugi, da je to nekaj dokončnega. In so pridno odstranili tudi železniške tire in izpulili pragove. Še sreča, da so vsaj v večini ohranili železniško traso. Pa čeprav ne povsod v zadostni meri in čeprav tudi ne brez težav. Zdaj se z Avstrijo in preko nje s ta pravo Evropo torej spet spogledujemo z železnico. Optimisti pravijo, da bo Šaleška dolina z njo s svetom povezana prej, preden nam bo uspelo posodobiti magistralno cesto proti Koroški. Za druge še vendarle ostajajo najpomembnejše cestne povezave in z njimi "okrepčevalnice" za njihove konjičke. Ob tem, ko Velenjčani čakajo, kdaj bodo zasadili lopate zanje, se v Gornjem Gradu veselijo "delovne zmage" - svoje in naše velepomembne naftne družbe. Pravijo, da je to tudi pomembna zmaga nove bodoče občine. Da bo to nova občina, menijo krajani, seveda pa zdaj slišimo, da bo imel tudi pri tem državni zbor v rokah vso platno in tudi škarje in on bo rekel, ali kje nova občina bo ali je ne bo. To, da so se zanjo kje z referendumom že odločili krajani, to je pač postranska stvar. Samoodločanje pač preveč diši po samoupravljanju, s tem pa smo pri nas ja že obračunali. Pa čeprav je vse to ponekod pomenilo tudi več reda, kot ga je kje sedaj. Da vse nekdanje ni slabo, bodo v soboto na gori jurišev poskušali dokazati tudi borci. Združeni z veterani vojne ^a Slovenijo naj bi dokazali, da so včasih cilji enaki, čeprav je med prizadevanji zanje razlika nekaj desetletij. Upajo seveda tudi, da bo po poti proti Graški Gori krenilo tudi kaj mladih. Ti so namreč zadnji čas pri nas v skorajda največjem precepu, ker ne vedo, kje so. Premladi so, da bi poznali dovolj zgodovinskih dejstev in bi razne dogodke znali pravilno "vmes-titi", posledice pa vendarle dokaj močno čutijo. Ob tem pa se za njihovo naklonjenost borijo z leve in desne (in tisti v sredini), nudijo pa jim premalo "dejstev", da bi se bili sposobni opredeliti. Prevečkrat pa so tudi priča "že videnega", ko jih katera stran želi pridobiti na račun "novih ciljev" in mržnje do starega. Morda vsa ta besedičenja o poteh in povezavah niti ne sodijo v sedanji poletni čas, ko vendarle govorimo o povezavah drugačne vrste. O tem, kako po raznih poteh čimprej na morje, v hribe ali kakšen drug kraj, kjer bi lahko lepo preživeli proste dni. Seveda so tudi pri tem zagate: ne le.v tem, da so pri iskanju takih ciljev v najtežjem položaju prav tisti, ki imajo res največ prostih dni (ker nimajo dela), zagate so tudi zaradi tega, ker smo toliko let le govorili o tem, kako potrebujemo sodobnejše ceste, smo pa za to, da bi jih res tudi imeli, storili le malo. Posledice so zamaški, kolone, nesreče. In preveč takih, ki takih poti, kakršne so že, ne bodo nikoli več potrebovali. ■ (Kr) AKTUALNO |~Med borci bo v soboto na Graški gori I tudi Milan Kučan Veseli bodo, če bodo prišli tudi mladi i Za soboto, 23. julija, ko bo na Graški gori srečanje borcev 14. divizije, 3. bataljona III. VDV brigade, Koroškega odreda, aktivistov OF šaleško-mislinjskega okrožja, članov ZZB NOB iz Velenja in Slovenj Gradca, veteranov vojne za Slovenijo, članov združenja Sever in vseh, ki spoštujejo pridobitve NOB, ne glede na starost in politično prepričanje, je že vse poskrbljeno. Prejšnji teden seje še enkrat sestal iniciativni odbor in preveril vsako podrobnost v or-| ganizaciji, da bo v soboto, na Graški gori res prijetno. Od-| prto ostaja samo še vprašanje i vremena, na katerega pa odbor nima nobenega vpliva. | Na Graško goro prideta tudi i predsednik države Milan ' Kučan in obrambni minister | Jelko Kacin, slavnostni go-I vornik pa bo general Ivan ' Dolničar, predsednik ZZB | NOB Slovenije. i Predsednik odbora skupnosti borcev 14. divizije Alojz Dolničar | nam je povedal, da se borci 14. di-I vizije, danes je živih še 264 od 1100, ' kolikorjihjepred501etiizSuhorja | v Beli krajini krenilo na Štajersko, i srečajo vsako leto. In to prav na ' dan, ko so odhajali iz Suhorja, 6. fe-| bruarja. "Spominjamo se pohoda, i borb in zmag, ki so nas spremljale ' od Sotle do koroških planin. Še ^posebno je v nas živ spomin na Graško goro - Goro jurišev, epopejo celega dne, ki je bila izredno težka. Ko smo prišli iz Plešivca na Graško goro, smo se imeli namen spočiti. Pa se ni dalo. Čakale so nas težke borbe od ranega jutra do poznega Alojz Dolničar: "Borci 14. divizije se srečamo vsako leto." mraka. Ta dan se je vsem vrezal v . srce in se ga pogosto spominjamo," ' pravi Alojz Dolničar. Na letošnjem srečanju na Graški | gori pričakujejo vsaj 150 borcev 14. divizije. Vsi še živi najbrž ne bodo I mogli priti, saj so že v letih. Zelo ve- | seli pa bodo, če se bodo lahko na Graški gori srečali z mladimi, saj na | njih svet stoji in tudi ti dogodki, v i katerih so bili udeleženi borci 14. divizije, ne morejo mimo njih. ■ mkp j Pogovor z Marjanom Kacem o legalizaciji črnih gradenj "Še bo vroče!" Dokument o legalizaciji črnih gradenj oziroma Odlok o prostorsko-ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora v občini Velenje so po skrajšanem postopku pred nedavnim sprejeli delegati zbora KS velenjske občinske skupščine. Po mnenju nekaterih delegatov gre za pomemben dokument. V nekaterih okoljihje naletel na odobravanje, v drugih so ga na pot uresničevanja pospremili z negodovanjem, ponekod pa so bili tudi proti. Na zasedanju je delegate z določili PUPA-a za sanacijo seznanil do nedavnega še direktor Odseka za urejanje prostora v Šaleški dolini Marjan Kac. O aktu in nadaljnjih aktivnostih glede črnih gradenj smo mu tudi mi zastavili nekaj vprašanj. Kako ocenjujete priložnost, ki jo je dala država tistim, ki so nedovoljeno posegli v prostor? Marjan Kac: "Zame kot strokovnjaka s področja urejanja prostora je ta priložnost sporna. Skozi dolga predhodna strokovna ugotavljanja smo opredeljevali prostor, kje je zazidljivo in kje ne. Nezazidljiva območja smo opredelili kot naravno bogastvo, pomembno za razvoj občine. Predvsem gre za posege na prva kmetijska območja, v varovalne gozdove, za posega na območju vodnih virov,..." Vendar tako, kot je bilo, ni moglo več biti. Marjan Kac: "Vsekakor je bilo treba nekje začeti. To je morebiti država storila tudi z drugega zornega kota." Od prijavljenih 156 črnih gradenj v Šaleški dolini jih je 100 na sicer zazidljivih območjih, 56 pa jih bo moralo za legalizacijo izpolniti še določene pogoje. Ali imajo možnost za uresničitev zahtev? Marjan Kac: "Ocenjujem, da bodo lahko praktično vsi izvedli postopek le- galizacije. Cene bodo seveda za to različne." Čemu pripisujete vzroke za nedovoljen poseg v prostor? Marjan Kac: "Več jih je. Tisti, ki so gradili na zazidljivih zemljiščih, so se bodisi ustrašili predolgega postopka ali pa so se želeli izogniti stroškom, ki jih zahteva takšen poseg. Za druge pa..." Marjan Kac:"Mislim, da preostala dva zbora velenjske občinske skupščine tega akta ne bosta obravnavala. Kljub temu pa bo še vroče .'" Ali je 156 prijavljenih črnih gradenj veliko za občino Velenje in koliko, ocenjujete, je še neprijavljenih nezakonitih posegov v prostor? Marjan Kac: "Mislim, da smo nekje v slovenskem povprečju. Težko je oceniti, koliko jih je še neprijavljenih. Če hočemo biti dosledni pri izvajanju zakonodaje s področja urejanja prostora in tudi gradbeništva, je posegov, ki vključujejo škarpe, ceste in podobno, vsaj še 2 - 3-krat toliko." Ksy se bo sedaj zgodilo s temi? Marjan Kac: "Po zakonu bi morali vse neprijavljene črne gradnje porušiti. Ne verjamem, da bodo v vseh občinah tako korajžni in to tudi naredili. Odvisno bo tudi od inšpekcijskih služb, da izvedejo to, kar pač po zakonu morajo. Po preteku roka za sprejem aktov za sanacijo (potekel je 10. julija) so na ravni republike razmišljali, da bi dali priložnost za popravni izpit. Za zdaj je ostalo še pri besedah." So tisti, ki so plačali ob prijavi črne gradnje že polog, zadostili vsemu potrebnemu ? Marjan Kac: "Kje pa. Sedaj so plačali le depozit, in sicer od tega je šlo 25 odstotkov denarja za pripravo akta o sanaciji prostora, preostalih 75 odstotkov pa za rušenje ali za komunalno opremo zemljišča. Temu sedaj sledijo vsa pota in stroški, ki jih morajo opraviti novograditelji: od plačila namembnosti zemljišča, prispevkov, izdelava načrta po naročilu, za nameček še tako imenovano uzor-pacijo. Zneski, sploh za tistih 56, ne bodo majhni. Dokler tega ne plačajo, ne morejo dobiti nazaj dela denarja od depozita. Na koncu bodo ugotovili, da so stroški tako veliki, da bi bilo bolje vse skupaj podreti. Še bo vroče." Katera področja glede črnih gradenj so v občini Velenje najbolj kritična? Marjan Kac: "Za gradom v Velenju, na Selu in na Lubeli." Delegati so v svojih razpravah namigovali na to, da pri izvajalcu tega postopka niste bili do vseh enakih, da ste ravnali odvisno od imena in priimka. Marjan Kac: "Tega očitka ne morem sprejeti. Morda je to počel kdo drug. Kot direktor Uprave za urejanje prostora tega zagotovo nisem počel." ■ (tp) Bolnišnica Topolšica "Tudi jutri takšna, kot jo potrebujemo!" To ni prošnja, to je zahteva. Izražena že večkrat in najbrž še bo, če bo potrebno. Prav tako ni izvita iz trte, ampak obstajajo zanjo dejstva. Resda po 75 letih obstoja (praznujejo ga letos) še ne bo tako kmalu prerasla v "Schwar-zvvaldsko kliniko", "Čeprav je res, da vsebino dopolnjujemo in bi jo radi spravili na raven klinike. Na nekaterih področjih dosegamo tako raven že danes. Vendar pa je v tem trenutku naša skrb, kako ohraniti sedanjo vsebino, ki jo potem nameravamo dopolnjevati. Z morebitno dokapitalizacijo, vključevanjem tujih partnerjev in drugimi aktivnostmi se odpirajo možnosti za visoko strokovno kliniko zahodnoevropskega tipa. Toda, za zdaj gre le za ohranitev..." Tako odgovarja v.d. direktorja bolnišnice v Topolšici dr. Janez Poles tistim, ki jih zanima, kaj je z že izraženo zamislijo v Šaleški dolini o prerastu bolnišnice v sodobno kliniko. Da gre za zdaj bolj za prizadevanja za ohranitev dejavnosti, zahtevajo občasni "namigi" iz centra. Obseg dela v bolnišnici v Topolšici naj bi zožili, po zadnjem predlogu naj bi ostala ie še bolnišnica za zdravljenje kroničnih pljučnih bolezni. Zanimivo pri tem paje, da je stroka (po besedah dr. Janeza Polesa) jasno opredelila razvoj bolnišnične mreže v Sloveniji in s tem tudi dejavnost bolnišnice Topolšica (zdravljenje internističnih obolenj, pljučnih bolezni in tuberkuloze). In na nedavnem obisku predstavnik republiškega ministrstva za zdravstvo prof. Keber k dejavnosti Bolnišnice Topolšica ni imel pripomb. Potrebo po ohranitvi dosedanjega obsega dejavnosti je s tem na nek način potrdil. Nenazadnje si občani Šaleške doline to tudi zaslužimo, sai imamo največje onesnaževalce okolja in ob tem specialistični pregledi in zdravljenje v oddaljenih krajih niso dopustni. "Če na republiki menijo, da bolnišnice v Topolšici ne potrebujemo, potem naj blok V v šoštanjskih termoelektrarnah ugasnejo," so besede poslanca v zboru KS velenjske občinske skupščine Eda Žlebnika, ki povedo veliko (izrekel jih je na zadnjem zasedanju omenjenega zbora). Če drugega ne, opozarjajo na to, da bi s krčenjem sedanjega obsega dejavnosti ponovno izgubili pomemben in občutljiv segment zdravstvenega varstva. Torej bi lahko govorili tudi o kratenju pravic občanov. Bolnišnica ni pomembna le za Velenjčane (ti si v omenjeni bolnišnici pozdravijo več kot 75 odstotkov svojih notranjih bolezni), ampak tudi Zalčane (na internem oddelku se jih vsa ta leta zdravi 17 do 19 odstotkov) in Mozirjane (dobre 3 odstotke), zato pričakujejo podporo tudi od tam. Ob vsem tem ni mogoče prezreti še nečesa: ukinjanje dela dejavnosti v Bolnišnici Topolšica zahteva nujna vlaganja v ureditev prostorskih in tehničnih zmogljivosti v sosednjih bolnišnicah, meni dr. Janez Poles. "To ni v skladu s podpisanimi dogovori". Racionalnosti posebej ne omenjamo in tega, da težav posteljnih zmogljivosti v Sloveniji ni mogoče reševati z ukinjanjem na enem koncu, hkrati pa vlagati v izgradnjo na drugem koncu te male Slovenije, brez upoštevanja specifičnosti prebivalstva in zgodovinskega razvoja zdravstva na posameznih področjih. M (tp) Skupščina občine Mozirje i«SI«SK«lll Podpora bolnišnici Topolšica O problematiki bolnišnice Topolšica so prejšnji četrtek dopoldne najprej razpravljali člani mozirskega izvršnega sveta, popoldne pa še poslanci občinske skupščine. Oboji so izrazili popolno podporo naporom bolnišnice same in velenjske občine, občinska skupščina pa je sprejela tudi posebno predhodno stališče o mreži javne zdravstvene službe na sekundarni ravni: Skupščina občine Mozirje je proti določitvi takšne mreže javne zdravstvene službe v Republiki Sloveniji na sekundarni ravni, ki ne bi ohranjala sedanjo dejavnost bolnišnice v Topolšici. V obrazložitvi so zapisali, da je ukinjanje dela dejavnosti bolnišnice v Topolšici v nasprotju s stališči republiške strokovne komisije za pul-mologijo, da bi na ta način prebivalci občin Velenje in Moziije izgubili pomemben in občutljiv del zdravstvenega varstva, znižala pa bi se tudi raven zdravstvenega varstva za prebivalce mozirske občine. Posebej so poudarili da problema posteljnih zmogljivosti v slovenskem prostoru ni mogoče reševati z ukinjanjem na enem koncu Slovenije in z vlaganjem na drugem, brez upoštevanja posebnosti prebivalstva in zgodovinskega razvoja zdravstva na posameznih področjih. Izvršni svet SO Mozirje Podpora Topolšici Teden dni nazaj so imeli člani mozirskega izvršnega sveta naporen dan; po dopoldanski redni seji sveta so namreč popoldne tvorno sodelovali še na skupnem zasedanju občinske skupščine, kije trajala veliko ur in bila dovolj zahtevna. Vsekakor dopoldne ni bilo tako naporno kot popoldne. Hitro so sprejeli predlog odloka o delitvi naselja Homec-Brdo, dali soglasje k statutu Javnega podjetja Komunala in potrdili sklep o javnem razpisu za direktorja tega podjetja. Imenovali so še komisijo za tehnično urejanje prometa v mozirski občini. Vnovič je bila ostra razprava glede izgradnje mozirske avtobusne postaje, bila pa je dokaj kratka. Obravnavali so namreč pojasnila nekdanjega direktorja mozirske Komunale v zvezi z zapisniki SDK. Ugotovili so, da sicer nekaj pojasnjujejo, bistvene in velike nepravilnosti pa ostajajo, zato so poročilo komisije za pregled in podajo zapisnikov SDK na zasedanje občinske skupščine poslali v predlagani obliki in vsebini. V dodatni točki so obravnavali in v celoti podprli napore velenjske občine glede bolnišnice v Topolšici in posebno stališče predlagali v sprejem občinski skupščini, podprli pa so tudi prizadevanja Radia Velenje, da s svojim signalom pokrije celotno Zgornjo Savinjsko dolino. a/p ESO Montaža iiiiiiiiiiiniiiii S certifikati in zadolžnicami Na osnovi delitve bivšega ESO p.o., kije bila opravljena 1. januarja 1993, v dve pravni naslednici /Eso Montaža in Eso Oprema/ so uspeli dokončno zadeve tudi knjižno urediti in pripeljati do tega, da je Eso Montaži program Agencija za privatizacijo že potrdila. Lani proti koncu leta so se v Eso Montaži odločili, da se bodo lastninili z interno razde- litvijo in notranjim odkupom, kar so marca letos na skupščini tudi uradno potrdili, skupaj s programom. V Eso Montaža je zaposlenih 220 delavcev, računajo pa tudi na certifikate upokojencev in bivših zaposlenih. Če bo potrebno, pravijo v Eso Montaži, bodo šli še v drugi krog zbiranja certifikatov družinskih članov. "V kolikor bo število certifi- katov in zadolžnic, ki smo jih pravkar dali na ministrstvo v pregled, zadostno, bomo objavili uradni razpis v časopisu Delo, v Uradnem listu paje bil objavljen 8.julija. Postopki so v teku in pričakujemo, če ne bo večjih zapletov, bi v 60 ali 90 dneh lahko imele vse "delnice" lastnika," pravi Zofija Kuk-ovič, direktorica podjetja Eso Montaža. ■ mkp Eso Oprema ailltllluillstn Do konca leta! V Eso Oprema so program lastninjenja izdelali v sodelovanju s firmo Start. Še ta teden bodo na skupščini sprejeli dokončen program. Program je zasnovan tako, da bi večina delavcev, okoli 360 jih je, morala biti vključena v program." Prav tako pa tudi upokojeni delavci in bivši zaposleniter družinski člani. Če tudi to ne bo zadostovalo, računamo, na drugo možnost, da se bomo z večjim deležem vključili sedanji zaposleni," pravi direktor Vinko Grm. Po prvi anketi so ocenili, daje pripravljenost delavcev, vložiti v Eso Opremo svoje certifikate, okoli 80 odstotna. Program je pripravljen, Agenciji pa bo oddan še ta mesec ali v začetku prihodnjega meseca. Računajo, da bodo lastninjenje speljali do konca leta. Pravijo, da ne hitijo preveč tudi zato, ker imajo v "hiši" svetovalca iz programa Phare. ■ mkp M - Zadruga Mozirje ■»•»t«**««««**««*«**«««*** V primežu zakonskih (ne)smislov Lastninjenje v zgornjesavinjski kmetijski zadrugi je v celoti določeno z zakonskimi akti. Z ustavo je bila namreč zadružna lastnina na novo uzakonjena in je sedaj - kolektivna individualna lastnina članov zadruge, ki vplačajo delež in jamčijo za uspešnost. Nov Zakon o zadrugah iz leta 1992 je določil, daje zadružna lastnina vse premoženje zadruge na dan sprejetja zakona; (delno zmanjšana in delno povečana). Zmanjšana za obvezno vračilo premoženja glede na zakon o denacionalizaciji in povečana za premoženje, ki ga imajo zadružniki pravico lastniniti v živilski in predelovalni industriji, s katero so poslovno sodelovali v letih med 1985 in 1990. Nekdanjim lastnikom premoženje vračajo že dve leti, pri tem pa so vezani na izdajanje odločb pristojnega občinskega organa; izjema so le hmeljišča, ki jih morajo "izprazniti" in vrniti v petih leti. V teh primerih je zakon jasen, bolj se zapleta pri industriji. Svoj delež bi morali uveljaviti pri štirih poslovnih partnetjih, vendar sta v zvezi s tem trboveljska klavnica in ljubljanska Jata že sprožili ustavni spor; druga dva sta Ljubljanske mlekarne in Hmezadov Ex-port. Na račun denacionalizacije naj bi tako izgubili dobro tretjino premoženja, na račun živil-sko-predelovalne industrije pa slabo tretjino pridobili. Dodatno se je zadružno premoženje povečalo za delež, ki je na podlagi pogodbe ob razdružitvi TOK-a in na podlagi referenduma o pridružitvi k M-ZKZ Mozirje pripadel zadružnim članom in zadrugi. ■ Jp V nekdanjem Vlikonu začeli z razprodajo strojev in opreme Tovarna usnja Šoštanj ••••■illiiaiiiiiiiiiiiaiaiii "Ogrevajo" se za delavski * ijlll: lil : ■ J Prepričan sem, da bo Slovenija čez nekaj let najuspešnejša država v vzhodni Evropi. Menim, da bo to celo težje preprečiti kot uresničiti. ■ dr. Jože Mencinger Tišina in samota vladata v nekdaj tako mogočnih in velikih prostorih Mikona v Mislinji, kjer je bilo nekdaj zaposlenih 150 delavk in ki je nudil kruh dobršnemu delu kraja in okolice. Stroji ne brnijo več že od srede lanskega leta, delavci so si najprej s stavko hoteli zagotoviti neizplačane osebne dohodke, vse skupaj pa se je potem končalo s stečajnim postop- kom. Nekaj delavcev je sicer sprejel Prevent iz Slovenj Gradca, večina pa jih je končala na zavodu za zaposlovanje. Tako sedaj poteka ogled ter razprodaja strojev in ostale opreme, pa tudi interesentov je nekaj. Vsak stroj je pač ocenjen tako kot je, vse skupaj pa najbrž še zdaleč ne bo pokrilo številnih izgub, ki si jih je Mikon nabiral počasi, pa vendar vztrajno. Kakšni bodo rezultati prodaje, se bo bržkone kmalu izvedelo na temeljnem sodišču v Mariboru, kjer stečajni postopek poteka in naj bi se končal prav kmalu. Kakorkoli že, "ta kratko" so tako in tako potegnili nekdaj zaposleni delavci, ki nikoli niso vedeli, kaj in kako, pa tudi na kakšen način so imeli nekateri skrite karte pod mizo. Proces lastninskega preoblikovanja podjetja bodo v Tovarni usnja Šoštanj opravili v sestavi podjetja In-dustrga usnja Vrhnika. Po mnenju Braneta Jereba -pomočnika direktorja za ekonomiko in organizacijo poslovala v matičnem podjetju na Vrhniki, bodo storili najbrž tako kot večina slovenskih podjetij. Z zbiranjem certifikatov zaposlenih bodo poskušali postati večinski lastnik - torej se ogrevajo za delavski odkup premoženja. Da še vedno govoryo bolj o možnostih kot znanih dejstvih, je "kriv" denacionali-zacijski postopek. Kar nekaj zahtevkov namreč imajo, in dokler ne bodo znani rezultati vseh, tako dolgo tudi programa lastninskega preoblikovanja podjetja ne bodo mogli opraviti. ■ AP) Kmetijska zadruga Šaleška dolina . ................................... "Mi imamo znanega lastnika!" V kmetijski zadrugi Šaleška dogodilo. Če pa bo takrat, ko dolina za zdaj o lastninjenju še se bodo "lotili" zadrug, kaj ne govorijo preveč. Lastnik njihovega premoženja je namreč znan - po zakonu je to zadruga - in po zagotovilih odgovornih iz Ljubljane se jim naj ne bi glede lastninjenja nič drugače, potem se bodo kmetijci Šaleške doline na morebitne spremembe ustrezno pripravili. ■ (*P) KMEČKA TT DRUŽBA začenjamo! V juliju bomo ustanovili prvo pooblaščeno investicijsko družbo in začeli zbirati vaše lastninske certifikate v poslovalnicah Hranilno kreditnih služb in Slovenske zadružne kmetijske banke. Kmečka družba d.d., pooblaščena družba za upravljanje investicijskih skladov, Miklošičeva 4, (061) 132 60 47. Gostinstvo Paka Velenje •••••»••»••»•■a« V CERTIFIKATI Kam dlje kot do priprav na lastninsko preoblikovanje podjetja v Gostinstvu Paka v Velenju niso prišli. Tudi v.d. direktorica Marija Jelenko glede tega ni ničkaj zgovorna. Stvari so namreč še premalo dorečene, pogovori sicer potekajo, vse pa je šele na začetku. Zato tudi ne ve, za kakšen način odkupa se bodo odločili. Tako kot je negotova njihova usoda nadaljnjega razvoja, tako negotov je za zdaj tudi program lastninskega preoblikovanja podjetja. ■ (tp) Cene električne energije pri nas dosegajo le 50 do 60 odstotkov cene v državah Evropske unije, naša energija pa je prav tako kvalitetna kot v tujini ■ Boris Sovič, državni sekretar za energetiko priprave "Smreka" Gornji Grad Delavcem tretjina premoženja V Montažni gradnji Smreka Gornji Grad bodo najkasneje v prvih jesenskih mesecih uresničili program interne razdelitve delnic. Program so izdelali že pred časom in poslali agenciji, ga vmes glede na pripombe še dvakrat dopolnili, zato zdaj pričakujejo, da bo v najkrajšem času potrjen. Seveda v Smreki lastninijo le 32 odstotkov vsega kapitala, za ostalo so namreč lastniki znani, saj so že leta 1992 upniki svoje terjatve spremenili v lastninski delež. Za notranji odkup se je odločilo preko 80 odstotkov zaposlenih, kar je razumljivo, saj so delavci življensko vezani na Smreko, živijo z njo, zanjo in od nje. ■ 7p ZANIMIVO Z novinarske konference v celjski bolnišnici Kako iz dvojne ukleščenosti Z novinarsko konferenco, ki jo je pred tednom dni pripravilo vodstvo celjske bolnišnice z direktorjem dr. Alešem Demšarjem na čelu, so želeli objektivno seznaniti širšo javnost z razmerami v zavodu. Te so takšne, da dobesedno silijo v uvedbo nepriljubljenih ukrepov na skoraj vseh oddelkih. Zaradi specifičnih okoliščin neprestano presegajo dogovorjeno število oskrbnih dni, kar izgube iz preteklosti in tekoče likvidnostne težave dviguje v vrtoglave številke. Že od leta 1990 se ne morejo otresti rdečih številk. Država še vedno ni sanirala pretekle izgube v višini 556 milijonov tolarjev, tekočo pa prinaša preseženo število oskrbnih dni. Samo lansko poslovno leto so v bolnišnici sklenili s 191 milijoni tolarjev izgube, od katerih je bilo 182 milijonov "pridelanih" zaradi preveč opravljenega dela. Tega jim ne bo nihče plačal. Število oskrbnih dni so prekoračili za 8,6 odstotka. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je celjski bolnišnici dovolil letos toliko dela kot lani. Ob analizi polletnih rezultatov pa ugotavljajo, da so v prvih petih letošnjih mesecih naredili več kot 5000 oskrbnih dni preveč. Zaradi najrazličnejših vzrokov se pritisk na bolnišnico veča, težave imajo potem z dobavitelji,... Za nameček jih precej obremenjujejo še medicinske preiskave, ki bi jih po dogo- voru sicer morali opraviti v zdravstvenih domovih. Ker tudi tu varčujejo, prihajajo bolniki v bolnišnico velikokrat brez potrebnih laboratorijskih izvidov. Na še eno dejstvo je ob tem opozoril dr. Aleš Demšar, in sicer na to, da postaja bolnišnica podaljšana čakalnica za sprejem na onkološki ali klinični center. "Mi hočemo delati, vendar ne moremo. Omejitveni ukrepi so torej nujni, zato bomo odslej na oddelke sprejemali le najnujnejše primere, drugi pa se bodo morali sprijazniti s precej daljšim čakanjem. Strokovni svet bolnišnice s temi ukrepi ne soglaša, vendar tudi za nas veljajo pravila in finančna disciplina. Te nam predpisuje država. Če bomo disciplinirano držali na vajetih obseg dela, bi to leto morali končati brez izgub," je še povedal dr. Aleš Demšar, ki je odločno zavrnil namige iz centra Slovenije o neracionalnem trošenju denarja. Med številnimi aktualnimi težavami celjske bolnišnice postaja vse bolj pereče pomanjkanje negovalnega osebja. Ta trenutek manjka v bolnišnici 117 višjih in 96 srednjih medicinskih sester. Razlogi so znani (preobremenjenost, nizke plače, usmerjeno izobraževanje,...), rešitve pa so nedorečene. Zasedenost na posameznih oddelkih postaja vse bolj kritična, padec pod 70 odstotkov pomeni resno grožnjo normalnemu opravljanju dela. Stroka je zavrnila predlagan uvoz medicinskih sester iz vzhodnih držav zaradi slabih izkušenj iz preteklosti. Predlog, da bi vse sestre (podobno kot zdravniki) pridobile najprej dveletne izkušnje pri delu v bolnišnici, pa Zbornica za zdravstveno nego ni podprla. Edina kolikor toliko spodbudna je bila na četrtkovi novinarski konferenci le novica o novogradnji. Do konca tega leta naj bi v celjski bolnišnici dobili 5 dvoran za pregledovanje notranjosti človekovega telesa - endoskopski center, konec leta 1995 pa še srce bolnišnice - operacijski blok in enoto za intenzivno medicino. Pogodbo z izvajalci del v vrednosti več kot 498 milijonov tolarjev so že podpisali. Glede Bolnišnice Topoišica v Celju niso nikoli držali fig v žepu Vodstvo celjske bolnišnice je na novinarski konferenci odločno zavrnilo kakršnekoli namige o prevzemu določenega števila postelj za pljučne bolnike iz Topolšice. Na celjskem internem oddelku - po zagotovilih predstojnice dr.Sonje Dobnik - takšnih namenov nikoli niso imeli. "Mi podpiramo prizadevanja, da Bolnišnica Topoišica ohrani svojo osnovno dejavnost. Za nas je to bila vedno bolnišnica za pljučne bolezni, ki potrebuje tudi spremljajočo internistično dejavnost, potrebno za celovito obravnavo pljučnega bolnika. Na zadnjem sestanku vodstev naše, slovenjgraške bolnišnice ter Topolšice smo se o tem dogovorili in dogovor tudi podpisali. Mi ne nameravamo razvijati tega, kar ima Topoišica. Res pa je, da smo v novem oddelku predvideli 20 postelj za najbolj akutne pljučne bolnike in tiste, ki ležijo v naši bolnišnici zaradi drugih obolenj in potrebujejo nujno pulmološko in diagnostično obravnavo. Mislim, da je reševanje nadaljnjega obstoja in razvoja bolnišnice v Topolšici glede tega bolj stvar dogovora med Topolšico in Slovenj Gradcem," je menil dr. Aleš Demšar. Ob tem paje poudaril še.to, da so v celjski bolnišnici sposobni sami oskrbeti bolnike z napotnicami za internistiko. ■ tp Kako bi s certifikatom ravnal preudaren gospodar? Vemo, da ste se kot imetnik lastniškega certifikata znašli pred težko odločitvijo. Ponudb je veliko, vendar vse niso enako gotove. Kaj je torej treba vedeti, preden se odločite? PODJETJE ALI POOBLAŠČENA INVESTICIJSKA DRUŽBA? Naložba certifikata v določeno podjetje se zdi na prvi pogled vabljiva, vendar ima tudi svoje slabe strani. Z naložbo celotnega certifikata v eno samo podjetje je tveganje precejšnje, če pa boste svoj certifikat vložili v več podjetij, boste morali njihov položaj nenehno spremljati. Najbolje je, če zahtevno delo namesto vas opravijo strokovnjaki pooblaščenih investicijskih družb. POREKLO INVESTICIJSKE DRUŽBE. Bodite pozorni na ustanovitelje in vodstva posameznih investicijskih družb. Pooblaščene investicijske družbe Triglav je posredno ustanovila Zavarovalnica Triglav, ki je izjemno močno in trdno podjetje z dolgoletnimi izkušnjami na denarnem področju, kar je najboljše jamstvo za odgovorno in uspešno upravljanje z vašim premoženjem. VARNOST IN DONOS. Triglav - Pooblaščena investicijska družba za Štajersko in Koroško bo kupovala delnice vrste dobrih in obetavnih slovenskih podjetij, predvsem pa tistih-s Štajerske in Koroške. Zato bo naložba certifikata v našo investicijsko družbo za vas vama in donosna, hkrati pa bo zagotavljala, da bo bogastvo vašega kraja ostalo v vaših rokah. VREDNOST. Delnice naše investicijske družbe bodo v najkrajšem možnem času vključene v trgovanje na Ljubljanski borzi, kar pomeni, da jih boste lahko dobro in brez težav prodali ter tako zanje dobili gotovino. Prepričani smo, da bodo delnice naše investicijske družbe iskan vrednostni papir z dobro ceno. ENOSTAVNOST. Svoje certifikate boste lahko vpisovali v našo družbo na okencih vseh poslovnih mest Zavarovalnice Triglav ter na vseh enotah PTT in SDK. Na vašo željo pa bomo pripravili dodatna vpisna mesta na vašem delovnem mestu. Naša družba ima vso oporo v Zavarovalnici Triglav, ki je trdno in močno podjetje z več kot milijonom zavarovancev in bogatimi izkušnjami na denarnem področju. Doslej smo varovali vaše premoženje, zdaj vam ponujamo roko pri ustvarjanju in varovanju vašega bodočega bogastva. Vse informacije so vam na voljo na vseh poslovnih mestih Zavarovalnice Triglav ali pri vašem zavarovalnem zastopniku. Pokličite nas po telefonu: 063/ 441 321, 062/ 222 438 in 0602/ 41 842. Triglav Pooblaščena investicijska družba za Štajersko in Koroško d.d. NALOŽBA PREUDARNEGA GOSPODARJA. v sodelovanju z zavarovalnico triglav d.d. Sprejmite izziv! Novi CLIO Ima vse, kar imajo veliki - mladostna oblika - bogata oprema - prožni in zmogljivi motorji - volanski servoojačevalnik - udobje pri vožnji - po naročilu varnostna vreča in strešno okno Takojšnja dobava Ugodno posojilo um RENAULT SERVIS LEVEČ d.o.o. Leveč 54,63301 Petrovče tel.06328-515,441-867 RENAULT RENAULT priporoča Olf IA2 ZIV L J REPUBLIKA SLOVENIJA OBČINA VELENJE Sekretariat za notranje zadeve RAZGLAS Sekretariat za notranje zadeve občine Velenje izdaja na podlagi 2. člena Zakona o evidenci volilne pravice (Uradni list RS št. 46/92) razglas o razgrnitvi volilnega imenika krajevne skupnosti Skorno - Florjan za izvedbo volitev članov Sveta KS Skorno - Florjan. S tem razglasom obveščamo občane, da lahko pregledajo in zahtevajo popravke v volilnem imeniku pri pristojnem organu od 18. 7.1994 do 3. 8.1994. Volilni imenik bo razgrnjen na sedežu KS Skorno -Florjan. L SM CAS 21. julija 19941 NAS ČAS RDEČKAST PLANET NAŠEGA OSONČJA KOPNO V MORJU ŠVEDSKA KRALJICA (EUGENIE B, 19.STOL) PRIVRŽENEC MO DERNIZMA NAPADALEC NA ZNANO OSEBNOST JUTRANJA PADAVINA 24 SMUČI SVETO- PISEMSKI PREROK VRZEL, HIAT TEKSTIL. IZDELEK. TKANINA CIGAN NAS ČAS KRALJEVINA V SEV AFRIKI (RABAT) NEKDANJI KOZAŠKI POGLAVAR ANTON NOVAČAN SLOVENSKA REKA NADUHA MESTO V ZAHODNI FRANCIJI DRŽAVA IN JEZERO V JUŽNI AFRIKI 2? GOROVJE V INDUl. SVETIŠČE BOGINJE ATENE 1? KOCINE SREDIŠČE NA DEKANU VRTENJA 11 OTOK V ALEUTIH MONGOLSK POGLAVAR ZEL.OKRASNI KAMEN ANA PAVLOVA TROJICA GLASBEN GOSTUA-TA JED. DODATEK K JEDEM 12 LUDVIK HORVAT JUŽNOAM KAMELA SOBNA RA STLINA, ŠKRNICELJ MALENKOST,NE ZNATNOST 20 MONGOLIJI HENRV KISSINGER 25 SLOV SLIKAR, KRAJINAR (FRANCE) TRPNIK.V SLOVNICI SL.SLIKAR (NIKOLAJ) DUNAJSKI GLEDAL REŽISER (LEON) ZVONKO DOLINAR ROMAN A. TOLSTOJA NORV.JEZIKOSLOVEC POGON DIVJADI 15 IVAN VIDAV KAREL ERBEN ANT KRAJ V ARGOLIDl KOŽNI ZAJEDA-LEC PERUTNINE LATINSKOl IME ZA JAVOR 1& SLUŽBENA. SLOVESNA OPRAVA PREPROST LES.PLUG ČEŠKA DEN ENOTA 10 FURUNKEL RIBIŠKA MREŽA DELOVNI SPOMIN RAČUNALNIKA! RAJKO TURK SLOV. MINISTER TAJNIKAR MEJNI KAMNI ANTON LAJOVIC IVAN MINATTI SOPROGA 1™ .. .M - "'/S _ ^ ^ JI ■ ^ V 41 n • " r * % • »t . * Barbara Jakše, Podobe prostorov nekega mesta 1993 ..VELENJE X. JUBILEJNE POLETNE KULTURNE PRIREDITVE VELENJE 1994 FLAVTA IN HARFA - KONCERT V CERKVI *.«».*l.<■.<•.«.••»■.*•*<■.a*.«««.«>■«>..1 V soboto, 23. julija ob 20.30, bo v šaleški cerkvici koncert harfi-stke Mojce ZLOBKO in flavtistka Cveta KOBALA. Na sporedu so skladbe M. Blave-ta, A. Strajnarja, J.S. Bacha, M. Tournieija, C. Debussyja in J. Lauberja, vse za flavto in harfo. Mojca ZLOBKO je končala visoko šolo za glasbo v Gradcu, post diplomski študij pa v Hamburgu. Izpopolnjevala seje na mednarodnih mojstrskih tečajih v Judensburgu in Salzburgu, lani poleti pa je uspešno koncer-tirala na Svetovnem kongresu harfistov v Kopenhagenu. Flavtist Cveto KOBALje še v času študija dosegel prva mesta na tekmovanjih leta 1977, 1979,1981 in 1983. Postdi-plomsko seje izpopolnjeval v Kanadi, Švici, v ZDA in Franciji. Snemal je za italijanski in avstrijski radio ter kot solist sodeloval s številnimi orkestri in komornimi zasedbami po svetu. Danes je solist Simfonikov RTV Slovenija. Vstopnice 400,00 SIT lahko dobite eno uro pred koncertom. FOLKLORA IZ NIZOZEMSKE - SPEKTAKEL NA Mojca Zlobko PROSTEM i St K » S ffi S » i V petek, 29. julija, ob 19.00 bo na ploščadi pred domom kulture Velenje nastopila folklorna skupina NIZOZEMSKA. Na sporedu imajo slovenske in nizozemske plese. Vstopnine ne bo. za pijačo bo poskrbljeno. Če bo vreme slabo bo nastop v domu kulture Velenje. Pripoved starih flosarjev (1) Piše: Aleksander Videčnik V Zgornji Savinjski dolini je bilo rojenih kar precej ljudi, ki so s svojim znanjem in delom postali vsestransko znani. Zal je le malo tistih, ki bi se znanstveno posvetili svojim rodnim krajem in o njih kaj več zapisali. Je že tako, daje marsikaterega izmed njih pogoltnil "veliki svet". To je pač usoda velikih umov, ki izhajajo iz malega naroda! Nastale so vrzeli v zgodovini naših krajev, karje še bolj usodno zaradi dejstva, daje naša dolina arheološko zelo malo, ali bolje, nič raziskana. Ko natančno prebiramo Orožna in morda še katerega od zapisovalcev zgodovine naše doline, kaj lahko ugotovimo doslej še premalo osvetljena obdobja in dogajanja v njih. Zelo slabo je, če se zadovoljimo s preprosto utemeljitvijo - "o tem pa zgodovina molči." Vse kaže, daje bila naša dolina vendarle kraj zelo zanimivih dogajanj, ki so strokovno premalo obravnavana. Med domačimi zapisovalci ljudskega izročila in zgodovine je nedvomno Jože Lekše na častnem mestu. Veliko je namreč zapisoval, veliko objavljal. Pravo bogastvo je najti v njegovih beležkah, ki jih naredil med ljudmi raznih krajev doline. Naj ga predstavimo! Jože Lekše seje rodil 20.2.1901 v Mozirju. Gimnazijo je obiskoval v Celju; hodil je na tedaj še dvojezično gimnazijo. Postal je učitelj in služboval v letih 1920 - 21 na Rečici, potem v Solčavi, od koder je leta 1923 odšel v Zagreb in se tam vpisal na višjo pedagoško šolo. Po tem je v času 1931 do 1937 učil na meščanski šoli v Šoštanju. Novo šolsko leto 1937 je doživel kot ravnatelj meščanske šole v Vojniku. Tam je bil vse do prihoda okupatorja leta 1941, ki gaje takoj izselil v Srbijo, kjer je ostal do avgusta 1945 in se spet vrnil na delovno mesto v Vojnik. Od leta 1947je poučeval na celjski gimnaziji, nato na ekonomski srednji šoli v Celju in krajši čas tudi na celjskem učiteljišču. Po upokojitvi je nadaljeval svoje raziskovalno delo, predvsem na našem območju, čeprav je raziskoval tudi na Kozjanskem. Svoje izsledke je objavljal v raznih časopisih in strokovnih glasilih. Umrl je 15.aprila 1978 v Celju. Zapustil je številne zapise, ki jih je njegova vdova namenila piscu tega članka, ohranjeni pa so v Zgodovinskem arhivu v Celju. Lekše je govoril z nekaterimi starimi splavaiji takoj po drugi svetovni vojni in nam ohranil nekatere že pozabljene podrobnosti. Iz razgovora s Francem Bačunom, (Miglačev Francelj) z Ljubnega zvemo, da so po Savinji in Dreti plavili do Moziija in Letuša letno tudi do 80.000 platanic, kakšno leto tudi več kot 100.000. Letno je "šlo" po Savinji kakih 1.000 flosov, po Dreti pa okoli 400. Saplavili so največ rezanega lesa, domnevno v razmerju tri četrtine rezanega in eno četrtino tesanega lesa. Rezan flos je imel okoli 12 kubikov lesa (vodni flos), tesan pa 8 kubikov in na vrhu še 8 do 10 kubikov obloženega lesa, karje bilo skupaj nekako 18 kubičnih metrov . Pri žagi so merili takoimenovane "žagne" flose, ki so imeli po 2,5 kubi-ka. Od leta 1908 so začeli voziti metrsko "robo", do takrat pa je veljala kot enota "klaftra" (klaftra je 3,80 metra). Očitno je Bačun opisoval razmere pred 2.svetovno vojno, saj je poudaril, da so pred 1 .svetovno vojno po vodi splavili le tretjino tega lesaindaje največji zamah doživelo flosarstvood leta 1928 do 1941. Seveda je treba upoštevati, da flosov tedaj ni nihče štel, prav gotovo pa ne Lekšetov sogovornik. Torej gre le za ocene, ki so seveda različne od enega do drugega pripovedovalca. Veliko bolj obsežno je Lekše zapisal pogovor z Rakunom iz Varpolja (po domače Kos). Tudi Kos trdi, daje pred prvo svetovno vojno vozil manj flosov kot po njej. Tako je pred vojno vozil kakih 60, po njej pa okrog 100 flosov. Prav zanimivo opisuje Kos tedanje struge, ki so bile skrbno urejene za plavo platanic do žag. Grušovel-jska struga je bila najmočnejša, saj je vodila do 20 žag ob njej. Baje so v teh žagah letno zrezali do 100.000 platanic. Žage venecijanke so žagale noč in dan. Manjša je bila Okoninska struga, pa tudi manj žag je bilo ob n jej MS VAS NASI KRAJI IN LJUDJE 21. julija 1994 ^Prva v vrsti prireditev Poletnih 13 z izborom najtežje slovenske družine v petek v Velenju odlično uspela llllllllllllllllllllllllllllf|||Slllllllllllllll||||||||||||||||f||||||||||i|||«|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||j|||||||iai v ■ Najbolj debela družina Kučan, najbolj poleten Brendi Prva v vrsti prireditev, ki Jih organizirata Radio Velenje in Tednik Kaj, Poletnih 13 skupaj z Izborom najtežje slovenske družine (merjeno dobesedno v kilogramih), je za nami. Prva, ne pa tudi zadnja. V Velenju, pred Delavskim klubom, Jo Je na pot pospremilo vsaj 5000 ljudi. Še nekaj teh prireditev se bo zvrstilo v različnih slovenskih krajih, finale pa bo spet v Velenju. Sodelujoči v Poletnih 13 se potegujejo za laskavo priznanje Zlato sonce, najtežja slovenska družina pa za darilo avto hiše Šerbinek - avtomobil Fiat Pando. Med debelimi so zmagali najtežji. To je bila družina Kučan iz Moravskih Toplic: oče Štefan, mama Julijana, sin Bojan in hči Bojana. Posebnost: na tehtnico niso mogli vsi naenkrat. Najprej oče in hči: 292 kilogramov; mama in sin sta bila lažja, "le" 234 kilogramov, skupaj 526 kilogramov in dovolj za zmago! Zanimivo, da so Kučanovi na podobnem tekmovanju pred petimi leti že zmagali, gundca. "Ni ga v Prekmuiju, ki ne bi poznal vsaj enega debelega Kučana," so zaupali radovedni publiki. In drugi? Druga je bila družina Srebre iz Lok-ovice pri Šoštanju. Z domačega terena torej: ata Milan, mama Greta ter sinova Maijan in Milan. Tehtnica je pokazala natanko 470 kilogra- "Debeli smo veseir je rek, ki se drži tudi družine Srebre iz Lookovice od takrat do danes so "napredovali" za 25 kilogramov. 'Ta teža nam je ostala še iz časov, ko je bila Pomurka rentabilna," se je pošalil oče. Ukvarjajo se z rejo plemenskih svinj, imajo pa tudi vinograd z 2000 trsi laškega rizlinga in bur- Štefan Kučan in hči Bojana, polovica najtežje slovenske družine, vsaj od tistih, ki so se udeležile prvega kroga tekmovanja mov. Na vprašanje Vinka Šimeka, kije prireditev vodil, kako se lahko človek tako zredi, je dobil preprost odgovor: "Veliko se poje". In zakaj med njimi potem "maneken" Marjan? "Preprosto: ata pride domov prvi in poje skoraj vse, nadaljuje Milan, za mamo in Maijana pa ne ostane več veliko." Srebreti so veseli ljudje, zato so tudi prišli na prireditev, smo lahko slišali. In tretji: z "le" 401 kilogramom je bila družina Kos iz Šmartnega v Rožni dolini, ata Franc, mama Darinka ter sinova Matej in Simon. Cel dan so pridno jedli, preden so prišli na vrsto za tehtanje, a izkazalo se je en dan za zmago premalo. Ukvaijajo se s kmetijstvom. "Brez mesa pri nas ni obroka," so povedali. Bilo je "hecno", bilo je "fajn", najbolj važno pa, da so se vsi zabavali. In tudi splačalo se jim je sodelovati, saj so bila darila sponzoijev, ki so jih prejeli, lepa in težka. Največje pa seveda najtežjo družino še čaka. Med nastopajočimi v Poletnih 13 pa tokrat žal ni bilo Irene Vrčkovnik in Sanje Mlinar, ki sta nastopali na Melodijah morja in sonca. Prišli pa so vsi drugi: Brendi, Srečanje gobarjev na Polzeli Gobarska družina Bisernica iz Celja, katere člani so tudi številni gobaiji Polzele, so letos že šestič zapovrstjo pripravili srečanje gobarjev širšega celjskega območja pri gostilni Matjaž na Polzeli. Zbralo se je okrog sedemdeset gobaijev, ki so po zajtrku odšli v bližnje gozdove nabirat gobe. Nabrali so jih 98 vrst, ki so jih razstavili, pred tem pa jih je znani gobarski strokovnjak Anton Poljar iz Maribora ločil glede na užitnost, polužitnost, neužitnost in strupenost. Razstavo s predavanjem je obiskalo veliko ljudi, ki pa jih je privabil tudi odličen gobji jedilnik, ki ga vsako leto na ta dan ponudijo v gostilni Matjaž. Gobaiji upajo, da novo sprejeti zakon teh tradicionalnih srečanj, ki sO tudi poučnega značaja, ne bo preprečil, saj so prepričani, da ga s tako akcijo ne kršijo, temveč podpirajo, ker bodo na razstavi v bodoče lahko predstavili tudi tiste gobe, ki so po zakonu zaščitene in jih je prepovedano nabirati. DeftLe m STemKA id Robi Horvat, Magnet, Miki Šarac, Danijel Šmid • Dannv, Agata Šumnik -Zgonc, Milan Petrovič, Prerod, Darko Kegl, Manja Šalamun in Vlado Cverle. Najbolj je publiko, ki je glasovala, ogrel Brendi z Zelenimi očmi, drugi, kije dobil največ glasov, in dobil jih je res veliko, je bil Vlado Cverle s skladbico Mama, tretja paje bila Manja Šalamun z Izidorjem. To je bil prvi javni izbor Poletnih 13, skupni zmagovalec pa bo znan ob koncu akcije, ko se bodo upoštevali glasovi z vseh javnih prireditev in tudi glasovi poslušalcev. Lestvica Poletnih 13 je na sporedu v programu Radia Velenje vsak ponedeljek med 17.30 in 18.30 in takrat lahko za sodelujoče v njej tudi glasujete, lahko pa tudi s kuponi iz tednika Kaj. Mira Zakošek, odgovorna urednica Radia Velenje, paje bila ob koncu najbolj zadovoljna. Zato, ker so bili zadovoljni obiskovalci, zato, ker so bili zadovoljni soorganizatoiji, in zato, ker so bili s prireditvijo zadovoljni vsi nastopajoči. Tudi modna kreatorka Vesna Škodnik, kije tokrat prikazala nekaj modnega za ženske, ki ne "gredo" v konfekcijske številke od 36 do 40, ampak tudi za tiste, ki se dobro počutijo v številkah nad 46. ■ tekst: Milena Krstič - Planine Fotografije: Boris Zakošek in Janez Plesnik Kdo bo najbolj "poleten od Poletnih 1 Model modne kreatorke Vesne Škodnik, i kroji obleke tudi za slovensko estradoj naprimer za Heleno Blagne. < -:-1 Sanja Mlinar odlična na MMS v Kopru ............................................. Danes, ko je že vse za njo, mlada in obetavna pevka Sanja Mlinar iz Velenja ne ve, kaj ji je prineslo tolikšen uspeh na nedavnem festivalu Melodij morja in sonca v Kopru: pesem Sončevo dekle ali številka 13. Naj bo prvo ali drugo, dejstvo je, da je s pesmijo je navdušila občinstvo in strokovno komisijo in osvojila prvo mesto ter naslov absolutne zmagovalke v skupini od 14 do 19 let. Besedilo pesmi je napisala Sanjina mami -Darja Mlinar, melodijo Edvin Fliser, s katerim ta mlada pevka uspešno sodeluje že lep čas. Že lani se je Sanja okitila z naslovom absolutne zmagovalke na tovrstnem festivalu, vendar ni zmagala v svoji skupini. "Bili smo v dvomih, ali sodelovati na letošnjih Melodijah morja in sonca, ali ne. Mnogi so mi prerokovali, da uspeha ne bom mogla več ponoviti. Pa sem ga, kar se na zabavno glasbeni sceni ne zgodi velikokrat." In zakaj se je Sanja vsem slabim obetom navkljub odločila za sodelovanje? Zato, ker je bila pesmica res odlična in bi jo bilo škoda kar tako uvrstiti le na kaseto. Konec koncev se je izkazalo, kako prav je (so) imeli. Minuli petek je na festivalu nastopila kot zadnja, torej 13 in doživela skupaj s celotno ekipo presenečenje na vrhuncu. O tem, kako vesela je bila uspeha, ne bomo pisali na dolgo in široko. "Mislim, da mi bo zmaga pomagala odpreti še kakšna vrata na slovenski zabavno glasbeni sceni. Lan- počitnice. Preživela jih bo na Pagu in v Novigradu. Vmes bo morda še kakšen nastop, potem... Ja, potem bodo tu začetek novega šolskega leta v 8. razredu, priprave na festival narečnih popevk, kamor je Sanja poslala pesem in bila izbrana za sodelovanje. Sicer Treme ne pozna več. Zabavna pesem, ljubek dekiič, ki jo zna dobro zapeti in uspeh ne sme izostati - absolutna zmagovalka v skupini od 14 do 19 let Sanja Mlinar med nastopom ska mi je." Mama Darja Mlinarje k temu dodala: "Žal, pa ji ni pomagala v domačem okolju. Nekatere občine namreč znajo narediti kaj za promocijo svojega mesta. Tudi pok-roviteljevji ni težko poiskati. V Velenju kaj takega ni mogoče." Trud in vse, kar je potrebno za uspeh na takšnem festivalu, je za njo. Pred njo brezskrbne pa, življenje je nepredvidljivo in tudi Sanja ne ve, kje vse se bo še morala dokazovati. Držimo pesti, da bi bila povsod tako uspešna kot je bila na letošnjih Melodijah morja in sonca v skupini od 14 do 19 let. Za nedavni uspeh pa ji seveda čestitamo! ■ (tp) 21. julija 1994 REPORTAŽE NAŠ ČAS 9 V treh tednih bodo skušali osvojiti čim več vrhov Šaleški alpinisti na Tibetu V Šaleškem alpinističnem odseku se neprestano kaj dogaja. Avgusta odhaja na pot vrhunski športni plezalec in alpinist Matej Mejovšek, ki gre v ameriške gore, osemčlanska odprava Šaleškega alpinističnega odseka: vodja Ivč Kotnik in člani Ivo Avberšek, Grega Justin, Leon Verdnik, Matej Zaluberšek, Rok Kodre, Robi Pritržnik in Bojan Jez-ernik pa je v soboto iz Celovca preko Dunaja, Hongkonga od- potovala v Lhaso, od koder se bodo poskušali povzpeti na čim več tibetanskih gora. To je prva organizirana slovenska odprava, kije odšla v Tibet. Šaleški alpinisti so imeli naprej v mislih Mongolijo. Ker pa niso dobili dovoljenja, ponudila pa se jim je priložnost za Tibet, so jo seveda izkoristili. Pridružili so se Slovenskemu orientalističnemu društvu, ki bo v Tibetu obiskalo budistične samostane. Alpin- iste pa seveda zanimajo gore. "Tibet ni Himalaja, ki jo že poznamo in je delno tudi v Tibetu. To so gore, ki so posejane po področju, velikem za tri Francije, vrhovi pa segajo od 6500 do 7000 in še več visoko," nam je pred odhodom razložil Ivč Kotnik. Na vzpone v Tibetu so se člani odprave seveda pripravljali. V Franciji so opravili aklimatizacijsko turo, povzpeli so se na Mont Blanc... Kot pravijo, pa bodo morali v Tibetu, kjer je časa malo, le tri tedne, živeti "sto na uro". Če jim bodo dopuščala sredstva in če bodo dovolile oblasti, pa bodo to bivanje še malo podaljšali. Večji problem za alpiniste, kot so cilj in priprave nanj, pa predstavljajo potrebna sredstva. Člani Šaleškega alpinističnega odseka so sredstva za Tibet zbrali z "višinskimi deli". ■ mkp Za občinske in regijske naslove «««»«»*>i*s»*l**l>a*>»«ai»>»»<»*«**«c**B Špital in Rotnik Zavod za živinorejo in mladine spodnje Savinjske veterinarstvo Celje, kmeti- doline so bili organizatorji jska svetovalna služba Žalec 30. občinskega tekmovanja in Društvo podeželske in 21. regijskega tekmovanja najboljša traktoristov, ki je bilo na živniškem polju pri Braslovčah. Traktoristi so tekmovali v oranju z dvo in tribrazdnim plugom in v spretnostni vožnji z eno in dvoosno prikolico. Naslov občinskega prvaka občine Žalec je pri moških osvojil Robi Vasle iz Kmetijstva Žalec, PE Vrbje pri članicah pa Majda Kunst iz Spodnjih Grušovelj. Za regijske naslove se je pomerilo 26 udeležencev, ekipno in posamezno iz širšega celjskega območja. Pri moških je zmagal Franc Rotnik pred Alojzem Špita-lom, oba KZ Šaleška dolina Šoštanj, tretji pa je bil Robi Vasle iz Kmetijstva Žalec PE Vrbje. Pri ženskah je zmagala Majda Kunst pred Marto Ro-jnik, obe iz Spodnjih Grušovelj. Ekipno je prvo mesto osvojila KZ Šaleška doline Šoštanj s traktoristoma Alojzem Špitalom in Francem Rotnikom, ki bosta celjsko regijo zastopala na državnem prvenstvu, ki bo v Kočevju. Organizator je za najboljše pripravil vrsto lepih nagrad, ki jih je prispevalo več kot dvajset sponzorjev. Pred pričetkom tekmovanja pa/je zbrane pozdravil žalski župan prof. Milan Dobnik, SIP Sempeter je ob koncu pripravil demonstracijo nekaterih najnovejših strojev za obdelavo zemlje. ■ -er Kdo je še s kom v sorodu? Da bo polemika o gradnji nove cerkve v Velenju lažja, Op-to"meter sodelujočim ponuja še nekatere druge sorodstvene vezi, kot jih je razkril Peter R. v eni prejšnjih številk. Optome-ter ve, da sta si bila v sorodu tudi mama Aleksandra K. (za tiste, ki ne vedo, kdo je Aleksander K., naj povemo, da mož Alenke K., ki je o cerkvi tudi nekaj napisala, Peter R. pa ji je potem to očital, ker bi morala poznati nekatere stvari, ki jih pozna njen mož Aleksander K.) in oče Vlada V. (to je tistega, ki je polemiko sprožil). Oba sta imela isto staro mamo. Podatek, ki zna biti pomemben! Hotel brez hrane Zelo lepo, da so se na Golteh odločili, da zainteresiranim povedo, da vozi gondola do hotela na Golteh ob sobotah in nedeljah vsako uro in da je tam takrat odprt tudi hotel. Manj lepo pa je, da tistim, ki imajo tudi takšne otroke, da so lačni takoj, ko kam pridejo, ne povedo, da se v hotelu za pod zob ne da dobiti prav nič. Niti sendviča, niti koščka kruha, niti kakšnega piškota, niti ene bobi palčke. Za ceno povratne vozovnice z gondolo (800 tolaijev na osebo) je osnovna prehrana, zgolj v obliki svežega zraka v hotelu na Golteh, hudičevo draga. Lokalna samouprava za okopi Prejšnji teden so člani mozirskega izvršnega sveta (in poslanci skupščine tudi) potrdili in sprejeli predlog razdružitve naselja Homec-Brdo na Brdo in Homec. Brdo ostaja v KS Šmartno ob Dreti in s tem v bodoči občini Nazarje, Homec pa ostaja v KS Rečica ob Savinji (kjer se za novo občino niso odločili). Tako so se odločili krajani sami. Vse paje presenetilo, da ni bilo na dnevnem redu že kar zloglasne Prihove, ki je z Rečice zbežala v Nazarje, čeprav ji tega mnogi ne želijo priznati. Eden od članov IS je pripomnil, da je vzrok zatišju kopanje okopov na Prihovi. Naj se kar heca. Po vsem, kar so krajani (ne po svoji krivdi) morali prestati in ob vsem, kar še lahko pričakujemo od veličastnih odločitev Državnega zbora, tudi to ni izključeno. Volja "nekaterih" je očitno (še) močnejša od volje večine. Neskončna lahkost (ne)odgovornosti V mozirski občini že dalj časa temeljito raziskujejo obsežne in skoraj neverjetne nepravilnosti iz preteklega poslovanja JP Komunala Mozirje (in še dolgo jih bodo). Preveč je tega za naštevanje, vse je povezano z nekdanjim direktorjem in (še kar in med drugim) predsednikom sveta KS Mozirje. JP Komunala je za to KS naštela za 13 milijonov tolaijev terjatev. Za vse to ni nobene pogodbe ali kakršnegakoli drugega dokumenta, zato preostali člani sveta KS ne čutijo nobene odgovornosti in predvsem nobene obveznosti. Zadolžen za finančne posle v KS ni videl (kaj šele podpisal) nobenega naloga, naročilnice ali kaj sorodnega; tudi ni mogel, ker tega ni. So torej odgovorni za sredstva prikrajšani nekateri drugi kraji in kaj bodo v ta namen 'lastninili"? VST IKAIC STE ŽIEILIEILII VTDTTII € AMEGIN, TA ST NISTE UIPaVILII VPRAŠATI Tretje nadaljevanje Vožnja New York - Washing-ton je lahko zelo udobna, če potujete z letalom ali vlakom. Tudi cenovne razlike med tema dvema načinoma skoraj ni. Avtobus uporabljajo reveži. In jaz. Šest ur vožnje s črncem na sosednjem sedežu, ki ga letos še ni ujel dež in ki na Walkman posluša rap, meje dotolklo. No in ker se smola in sreča gibljeta po sinusoidi, je bil hotel toliko boljši. Rajši rečem rajski, saj udobja kar ni bilo konec. Po nastanitvi smo namreč še izvedeli, da smo vabljeni na večerjo k slovenskim izseljencem. No Washington je bil edino mesto, kamor se nismo prišli samo zabavat. Čakalo nas je namreč tekmovanje in ker vas le-to verjetno preveč ne zanima, naj povem, da smo se odlično odrezali in z dvajsetim mestom presegli vsa pričakovanja. Washington paje poleg tega tudi mesto, kjer za ogled vseh znamenitosti potrebujete veliko več časa in sponzorjev, kot sem jih imel jaz. Tule se bom ustavljal le pri tistih bolj zanimivih. Tudi mi smo najprej tekli gledat kje bivata Bili in Hillary in ugotovili, da stvar na TV dnevniku izgleda boljše. Je pa ogleda vreden Air & space museum, ki ga je postavila NASA. Tu lahko pasete oči po letalih in raketah, povečini originalih, ki so nekoč s svojimi podvigi izvabljali glasne uuuaaauuu. Tako si je mogoče ogledati letalo Špirit of St. Luis, ki je prvo preletelo atlantik, notranjost Space Shuttla in potrebščine vesoljcev. Človek si ne bi mislil, kako komplici- rano je izvesti malo potrebo v brezzračnem prostoru. Ogled muzeja holokavsta ni bil uspešen. Veliko stavbo, v katero se zgrinjajo obiskovalci jel požar in jo po neuradnih podatkih tudi dodobra uničil. Je pa zanimivo kako so se obnašali protipožarno vzgojeni domorodci. Brez panike, lepo v iz vsega sveta in ki jo je lani odprl Bili Clinton, je namreč ravno med mojim obiskom za- vrsti po dva in dva so zapustili stavbo in pri tem pomagali invalidom. Izredno slikovit je tudi sprehod okoli jezera, ki ga dela reka Potomac. Ko sem to počel sam, ki sem nepopravljiv romantik, so ravno cvetele češnje in ,sem moral sprehod zaradi akutne razneženosti prekiniti in telefonirati domov. Hja, potem vam ostanejo še ogledi raznih grobov Ken-nedyev in njihovih spominskih parkov, kovnice kjer kujejo do-larčke in razne umetniške galerije, kjer lahko vidite vse -od Picassa do čeveljcev, ki jih je nosila Dorothy v čarovniku iz Oza. Sploh je to mojem laičnem mnenju arhitekturno eno najlepših mest sveta. Washington je tudi najbolj nevarno mesto ZDA. To nas je precej presenetilo in omejilo nočno zadrževanje v študentsko zanimivih predelih mesta. Lepo so nas še enkrat pred odhodom presenetili tam živeči Slovenci in nam pripravili pravo ameriško vrtno zabavo. Tu smo srečali mnogo Slovencev, tudi tistih mlajših, ki so v ZDA šele nekaj let. Eden takih je tudi nekoč uspešen plavalec Matjaž Koželj, ki se je sedaj prelevil v uspešnega politika. Zadnjo noč smo preživeli skupaj z tekmovalci iz vsega sveta in zopet dokazali, da smo Slovenci od japoncev in ostalih boljši ne le v pravu, ampak tudi na žuru. Tukaj smo se tudi Ljubljanski študenti bolj ali manj razšli. Sam sem s tremi prijatelji nameraval nazaj v New York najeti avto in se z njim malce popeljati naokoli. Piše Dare Hriberšek L m dM ilim 21. julija 1994 HOROSKOP B§J n«n sisesi T Oven od 21. marca do 20. aprila Čas bi že bil, da se odločite za kakšno spremembo pri sebi. Spremenite nekaj! Lahko tudi samo pričesko, le da bo drugače! Učinek bo neverjeten, samozavest bo prišla sama od sebe. Opazili vas bodo tudi tam, kjer bi že nekaj časa radi, da bi vas, pa se vam doslej ni posrečilo. Bik od 21. aprila do 20. maja H Ker tako naveličano že nekaj časa gledate v svet, greste ^ počasi na živce tudi sodelavcem. Zakaj bi vas vabili zraven, ko pa neprestano razpredate samo o svojih težavah. Kot da jih drugi nimajo! Premislite o tem, preden bo prepozno. Dvojčka od 21. maja do 21. junija Nežni pogledi, pogosta nepričakovana in naključna srečanja na najbolj nenavadnih mestih ne pomenijo nič drugega, kot da oba čutita isto. Nič drugega ni to kot zaljubljenost. Vprašanje je samo, kdo bo o tem prvi pripravljen reči tudi kaj na glas. Rak od 22. junija do 22. julija O Ideja, o kateri razmišljate že nekaj časa, ni od muh. Odlična je. Da jo boste lahko uresničili, pa boste potrebovali pri-jetelje. Skrbno jih izberite, da ne bo vmes kak, ki se samo dela, da je prijatelj, v resnici pa vam uspeha ne bi privoščil niti pod razno. Lev od 23. julija do 23. avgusta Q J Tokrat boste imeli pa res srečo! Vse se bo uredilo, čeprav ^ boste že mislili, da izhoda ni in da ga še dolgo ne bo. O ponujeni roki tokrat nikar ne dvomite, predvsem pa ne pokažite, da ste podvomili! Tako iskreno, kot vam bo ponujena, vam doslej še ni bila. Devica od 24. avgusta do 23. septembra | [ jj Samozavest je samo krinka, za katero se skrivate in pod katero skušate prikriti nekaj, za kar ne bi želeli, da bi se raz-vedelo. Pa bi bilo bolje, ko bi se! Manj problemov bi imeli vnaprej, ko boste od teh misli popolnoma obsedeni. Že zdavnaj so vam namreč oprostili in pozabili! Tehtnica od 24.septembra do 23. oktobra n "Lastna hvala, cena mala", je pregovor, za katerega je škoda, da vam kdaj pa kdaj ne pade na pamet. Pa bi vam moral. Tako pa nasedate hvalisavim besedam znanca in se ob njih sprašujete, kaj je z vami narobe. Nič. Nekaj je narobe z njim. Škorpijon od 24. oktobra do 22. novembra Ustavite se! Še je čas! Niste edini, ki mu je uspeh zameglil pogled. A če boste tako delali še naprej, se boste osmešili. Tega pa si ne želite, kajne? Namesto novim zaslužkom nasproti pojdite raje na sprehod, v gozd, brez misli na to, koliko denarja ste z brezdeljem izgubili. Strelec od 23. novembra do 21. decembra Čakajo vas dnevi, polni razumevanja in snovanja načrtov za naprej. Nekatere boste uresničili lahko kar takoj, če boste z njimi mislili resno, pri drugih si malo pomagajte s sorodniki. Ti se že nekaj časa čudijo, kaj vas je prijelo, da vas naenkrat ni več naokoli. Kozorog od 22. decembra do 20. januarja T \q Kdaj pomislite na to, da sodelavcem še nekaj dolgujete? Čas pred odhodom na dopust je priložnost, da dolg poravnate. Nenazadnje ste si krivi sami. Zakaj pa ste jim lahkomiselno obljubili? Ne čakajte torej, izpolnite obljubljeno! Dopust bo lepši, ker boste lahko mirno spali. Vodnar od 21. januarja do 20. februarja Mirnost, s katero ste sprejeli odločitev partnerja, ko vam je zaupal, kaj bo storil, je presenetila predvsem njega. Vi ste bili no to pripravljeni in za vas ni bilo nobeno presenečenje. Prav ta vaša mirnost in ta partnerjev šok bosta privedla zadevo tako daleč, da se bosta lahko o njej odkrito pogovorila. Ribi od 21. februarja do 20. marca TT Delo, delo, delo. Neprestano vam ga nalagajo, vi ga pa brez besed sprejemate. Potem pa se smilite sami sebi. Nič vam ne bo pomagalo vse do takrat, da boste skrite misli pripravljeni izreči tudi na glas. Seveda v malo lepši obliki, kot se vam podijo ta čas po glavi. Pa v družbo pojdite! Popcorn kroglice Hrustljivo za otroške zabave: na majhni temperaturi spustite 40 g masla, med tem mu dodajte sladkor. Posodo z maslom spustite v vodno kopel, da se malce ohladi, ter dodajte 200 g belih ali roza penastih bonbonov (dobite jih v trgovinah s sladkarijami). Mešajte, da dobite kremasto maso. Nato ji dodajte 150 do 200 g pokovke in dobro premešajte. Roke namastite z maslom in oblikujte poljubno velike kroglice. Mase bo za približno 20 kosov. Za mizno dekoracije: kroglice lahko zavijete v celofan. Otroci bodo navdušeni! Po napronem dnevu se prav prileže sprostitev. Kako gre to? Preprosto noge v zrak in pred televizor? To vas bo prej utrudilo kot pa sprostilo. Mehke gimnastične vaje vam bodo dale mnogo več. Razgradili boste napetost ter se napolnili z Ze veste * Moški z močno poraščenostjo smejo spiti več alkohola, ne da bi s tem ogrožali svoje zdravje. To je dokazal profesor Sieg-fried Miederer iz Bielefelda, in sicer: dlake so sestavljene iz an-drogenov (to so neke vrste hormoni). Čim večja je njihova vrednost, tem bolj so jetrne celice zaščitene. Zato je poraščenim moškim dovoyeno na dan zaužiti 60 g (drugače samo 40 do 50 g) alkohola, kar pomeni eno steklenico vina. * Ples deluje kot nekakšna terapija, ker je učinkovit tako pri ljudeh s prebavnimi težavami (debelost) kot telesno in duševno prizadetih. Odkrijte s plesom skrite moči, za katere niste vedeli, da obstajajo! Ples pomeni izraz lastnih življenskih čustev in komunikacij. Z njim se naučimo vzpostaviti pristenm odnos z naravo in drugimi \judmi, predvem pa bolje spoznamo sebe. * Ženske doživijo v poprečju šest let več kot moški, za to se imajo zahvaliti dobremu imunskemu sistemu. Izboljšuje jim ga spolni hormon, ki pozitivno vpliva na duha. Moški spolni hormon pa te lastnosti nima, kar je tudi vzrok za kratkotra-jnejše možgansko delovanje. SPOMIN NA DEŽELO JAGOD Ob koncu junija je Kulturni center Ivan Napotnik Velenje peljal abonente Pikinega abonmaja v Deželo jagod ob Vrbskem jezeru. Otrok in staršev je bilo za dva avtobusa. Vsak je nabral najmanj 5 kg jagod in na tej sliki je viden izkupiček jagod, ki so jih nabrali otroci. * * # ** * * z • ** v * * E Z # * D N *' * l# * # * * * K * . A * * * Z 1 p * *#* * O T. * * * *#* *** * * mmm ■i I J91 £1 delo © © © © © © © © © © © ljubezen © © © © © © © © © © © © denar © © © © © © © © © © © © zdravje © © © © © © © © © © © © asi« zadovoljstvom, .opitimizmom in življenjsko močjo. Začnite s pasivno vajo, ki vas bo pomirila. Stojite v rahlem razkoraku. Predklonite se, spustite roke, dlani gledajo navzven. Počasi jih obrnite navznoter. Vdihnite. Zgornji del telesa je še vedno v predklonu. Dlani zopet približujte v prvotni položaj in globoko izdihnite. 6-10 krat. Za odpravo strahu bo odlična naslednja vaja. Stopite v širok razkorak, iztegnite roki, pri tem so dlani obrnjene navzdol, stopalo leve noge pa navzven, levo koleno je pokrčeno. Glavo s širokimi krogi obrnite proti desni in istočasno s tenl menjajte pokrčenost. Držite 30 sekund, nato zopet menjajte. Sprostitev: sedite na tla, z rokami pod koleni močno objemke noge in se nežno gugajte sem in tja tako dolgo, kot morete. Za konec se uležite na tla, noge in roke rahlo razprite, dlani obrnite navzgor ter se popolnoma sprostite. Zaprite oči in globoko dihajte. Trideset sekund. Ideje Astroškatlice Predstavljamo vam lične škatlice, ki jih lahko naredite sami, uporabite pa jih lahko za shrambo najrazličnejših stvari ali kot darilo. Obdarovanec bo prav vesel darila, ki nosi njegovo sončno znamenje. Potrebujete škatlo iz lepenke (to lahko naredite tudi sami) ali leseno škatlico, ki jo kupite. Opremite se še s svilastim papirjem različnih barv, alufolijo, lepilom, vrvjo, čopičem in škarjami. Tako, zdaj lahko začnete ustvarjati. Pokrov škatle oblecite -oblepite - v alufolijo. Rahlo si začrtajte linije željenega zvezdnega znamenja (znake najdete v vsaki astrološki knjigi). Vrv prilepite v obliki znamenja in počakajte, da se dobro posuši. Odrežite približno 1 cm širok trak svilastega papirja v eni barvi v dolžini vrvice. Prilepite ga na njo. Zmečkajte poljuben svilasti papir. Zopet ga razvijte in z njim oblepite pokrov in spodnji del škatle. Za to lahko uporabite tudi drugo barvo papirja. Pri le- pljenju dobro pritisnite ob rob vrvice, da bo prišlo znamenje dobro do izraza. MODRO KRONIKA POLICIJSKA POSTAJA VELENJE Pri polkrožnem obračanju z vozilom na bok V soboto, 16. julija ob 20. uri, je po Partizanski cesti iz Šoštanja proti Velenju vozil osebni avto 24-letni Darko P. iz Pirešice. V bližini lokala Tropic je na vozišču polkrožno obračal in si pri tem pomagal s pomožno zavoro. Med obračanjem se je vozilo prevrnilo na desni bok, pri tem pa se je huje poškodoval sopotnik, 23-letni Renato P. iz Lipja. Poškodovanega so z reševalnim vozilom odpeljali v celjsko bolnišnico, na vozilu paje nastalo za 40 000 tolarjev gmotne škode. Vlomilci nimajo počitnic Kot vse kaže si to poletje vlomilci ne bodo privoščili prav dosti počitnic. Vsaj prejšnji teden še niso odpotovali, kot smo lahko razbrali iz policijskih poročil. Opravili so vrsto vlomov. V času od 9. do 11. julija je neznanec skozi vhodna vrata poskušal vlomiti v botique Men's klub na Kidričevi, vendar mu to na srečo lastnice Nataše F., ni uspelo. Poškodoval pa je ključavnico in naredil za 10 000 tolarjev škode. V istem času je neznancu uspel vlom v prostore podjetja Velcom na Foitovi, od koder je odnesel 3 CB postaje iz iz blagajne 34 000 tolarjev. Lastnik Igor S. je oškodovan za vsaj 100 000 tolarjev. V ponedeljek, 11. julija med 13.30 in 14. uro, je neznanec vlomil v trgovino Drev, modno konfekcijo v Šoštanju. Iz registrske blagajne je odnesel 3 000 tolarjev, še za enkrat toliko paje naredil škode z vlomom. V noči na 12. julij je neznanec poskušal vlomiti v prodajalno Kovinotehna Reprodukt v Šmartnem ob Paki. Ker so bila vrata skozi katera je vlamljal, dodatno zavarovana s cilindrično ključavnico, mu podvig ni uspel. Trudil pa seje naprej in poskušal srečo pri drugem vhodu, pa tudi ni šlo. Kovinotehni Reprodukt so se sredstva vložena v zavarovanje lokala že ob prvem poskusu vloma bogato obrestovala. Včasu od 10.do 13.julija je neznanec vlomil v stanovanjsko hišo na Cesti IV v Velenju. Pregledal je vse prostore in iz predalov in omar zmetal vsebino na tla. Iz hiše je odnesel videokamero, več kosov zlatnine, čekovne blankete in hranilno knjižico. Lastnik Jože M., ki je bil v času dejanja na dopustu, je z vlomom oškodovan za vsaj 400 000 tolaijev. Trije so se "hladili" pri policistih Velenjski policisti so prejšnji teden razsodili, da ne gre drugače, kot da tri vročekrvne junake velenjske kronike, ohladijo v svojih, za to primernih, prostorih. V ponedeljek, 11. julija, so hladili 34-letnega M.A. iz Slovenj Gradca, ki mu je bilo "vroče" v stanovanju v Šaleku 90, kjer je razgrajal. V petek, 15. julija, so "ohladili" 49-letnega M.R. iz Velenja, ki je "primerno senco" iskal v stanovanju na Kardeljevem trgu 6 v Velenju. Našel jo je pri policistih. V soboto, 16. julija, pa so prodržali 35-letnega Š.J. iz Velenja. Pa si je bil "kriv" sam, ker mu tega ne bi bilo treba. Zaradi vožnje pod vplivom alkohola so mu policisti vzeli vozniško in mu prepovedali nadaljnjo vožnjo. Pa ni bil pripravljen popustiti. Za njimi seje GASILSKO DRUŠTVO ŠENTILJ Na podlagi sklepa upravnega in nadzornega odbora GD Šentilj razpisujemo mesto HIŠNIKA v Gasilskem domu Šentilj. Kandidat za zasedbo mesto mora izpolnjevati naslednje pogoje: - IV. stopnja strokovnosti - gasilec - ki so navedeni v pogodbi Prednost pri izbiri bodo imeli člani domačega društva. Rok za prijavo je 10 dni po objavi v časopisu Naš čas._ Prijave na razpis oddajte na naslov: Gasilsko društvo Šentilj, Arnače 37/c, Velenje, pod oznako "HIŠNIK". Kandidati bodo o rezultatih razpisa obveščeni v roku 10 dni po zaključku razpisa. Upravni in nadzorni odbor GD ŠENTILJ POLICIJSKA POSTAJA ŽALEC pripeljal do policijske postaje in terjal dokumente nazaj. Ne najbolj posrečeno, zatoje pri njih ostal malo dlje kot je nameraval. Z vozilom v drevo V soboto, 16. julija ob 4.40 uri se je na regionalni cesti zunaj naselja Letuš, pripetila prometna nezgoda v kateri se je hudo poškodoval 35-letni Marjan R. iz Žalca. Vozil je po regionalni cesti iz Mozirja proti Letušu. Ko je z osebnim avtomobilom v Letušu pripeljal v desni ostri ovinek, gaje z vozilom zaneslo na levo izven vozišča, kjer je trčil v drevo. S hudimi poškodbami so ga odpeljali v celjsko bolnišnico, na vozilu paje nastalo za 10 000 tolarjev materialne škode. Iz Savinjke odnesli lovske puške in naboje V času od 9. do 11. julija, je neznanec skozi stranska vrata vlomil v prodajalno Savinjka na Šlandrovem trgu. Iz steklene vitrine v notranjosti je odnesel štiri lovske puške in 325 kosov streliva. Prodajalno Savinjka je oškodoval za okoli 600 000 tolarjev. Na Polzeli neznanec "obiskal" stanovanjsko hišo V ponedeljek, 11. julija, med 17. in 21. uro, je neznanec splezal na balkon in nato vstopil, brez dovoljenja in vednosti lastnika seveda, v stanovanjsko hišo na Polzeli. Ko je hišo pregledal, se je "odločil" za fotoaparat in 50 čekovnih blanketov ene izmed ameriških bank. Lastnik Jožef K. je z "obiskom" oškodovan za vsaj 50000 tolarjev. Ukradli BMV last Kovinotehne 16. julija okoli 1. ure po polnoči je bil v Žalcu pri Avtobusni postaji odvzet osebni avtomobil znamke BMV, 320 i, registerskih številk CE 65-13 V, kovinsko modre barve. Vozilo je last Kovinotehne Celje, kije s krajo oškodovana za okoli 4 000 000 tolaijev. Kdor bi karkoli vedel o tem vozilu, naj to sporoči najbližji policijski postaji ali po telefonu 92. o o Audi 80 Limited, 1595 cm>, 74 kW (100 KM), že od 34.381,00 DEM naprej V Sloveniji že dolgo poznamo visoko kakovostne, udobne in varne avtomobile Audi. Pri pooblaščenih trgovcih je vedno dovolj Audijevih vozil. Še posebej je poskrbljeno za modele S2, S4, Coupe, Cabrio in druge. Tako kot pač povsod v Evropi. Z majhno razliko seveda • pri nas imajo vsi Audijevi modeli najnižjo ceno! Najcenejši na našem trgu pa je novi Audi 80 Limited, z odlično opremo, zmogljivim motorjem, izredno lego na cesti, dolgo življenjsko dobo in prestižnim udobjem. Nudi vam vse, kar od njega pričakujete. Predvsem pa ugodno ceno! NOVE, NIŽJE CENE AVTOMOBILOV AUDI. PREPRIČAJTE SE. AUDI 80 Limited 34.381 DEM AUDI 80 AVANT Limited 38.747 DEM AUDI CABRIO 2.0 63.549 DEM AUDI COUPE 46.445 DEM AUDI 80 S2 90.271 DEM AUDI 80 AVANT S2 94.985 DEM AUDI COUPE S2 93.286 DEM GOOO V_ S— v— s- AVTOCENTER MEH Koroška 7b, VELENJE tel.: (063) 852- 955 Audi Prednost je v tehniki jiM*1 IŠČETE MORDA RABLJENO TRGOVINSKO ALI PISARNIŠKO OPREMO? V prostorih bivše trgovine ERA ŽELEZNINA, Stari trg 22 v Velenju. kje v Mi ZAMUDITI! 1* IU LOŽ X O Sli! V PETEK, TI. JULIJA MED ». IN 13. UHO HODITE NA PRAVEM MESTU I ERA JA 1994 Nesposobnost dodajanja (in sposobnost podtikanja) Ob navedbah v "Demanti-ju" gospoda sekretarja Sekretariata za okolje in prostor bi želela ponoviti, da nam manjka program izgradnje in razvoja mesta. (To ugotavljam tudi ob sedanji vroči temi za območje, ki v ureditvenem načrtu centralnih predelov mesta Velenje ni zaob-jeto, s posegi v to in ostala območja našega mesta pa se bo na zastoj ali pospešitev oziroma na kvaliteto razvoja mesta bistveno vplivalo.) Gre za program, ki bo podprt s strani ekonomistov, sociologov, geografov, ekologov..., koordiniran pa s strani urbanistov in se bo navezoval na razvoj cele doline v okviru nacionalnega prostora in širše. O UN centralnih predelov česa takega ni mogoče trditi. Od rešitev, ki so za moje mesto (in posledično celo dolino) zgrešene, se želim distancirati. In ker mi to v službi ni omogočeno, pač izrabljam demokratično pravico, da se kot občanka opredelim javno. Da ne bo kdaj kasneje kdo rekel -navajam iz "Demantija": "da sem bila ves ta čas zaposlena v upravnih organih občine in poznam večino zakulisnega dogajanja o tej stvari". Zakulisnih dogajanj ne poznam in v njih nisem udeležena. (Me pa res včasih krepko udarijo, ko pridejo na plan.) Sem človek, ki rad odkrito pove svoje mnenje, pa čeprav je drugačno od drugih, in tudi če so ti drugi na višjih položajih. Zakulisne in zahrbtne igre pač niso moj stil. Da pa gospodu sekretarju to ni všeč, vem. To prav dobro občutim na svoji koži. Sem Velenjčanka in nameravam v tem mestu ostati (če mi to ne bo onemogočeno), tudi čustveno me na to dolino in to mesto marsikaj veže. Pa še strokovno izobrazbo ravno v prostorski smeri nadgrajujem (z nemajhnimi težavami zaradi ukinitve mojega delovnega mesta ter prestavitvijo na manj zahtevna dela in naloge, ki se prav neveijetno ujemajo z mojim interdisciplinarnim podiplomskim študijem prostorskega in urbanističnega planiranja ter varstva okolja). Če ob takšnih prostorskih posegih v našem mestu ne bi bila pripravljena jasno opredeliti svojega stališča, se mi zaradi obeh zgoraj navedenih dejstev to lahko veliko močneje maščuje kot indici, ki jih navaja gospod sekretar. Njemu se kot Gaberčanu s prostorsko neizo-brazbo s tem pač ni potrebno obremenjevati. Je pa prostor naš skupen in zaradi tega imamo pravico o posegih vanj vsi kaj reči. Tisti, ki so za in tisti, ki so proti. Brez da se nas na takšen in drugačen način poskuša diskvalificirati ali nad nami izvajati sankcije in represije. Tisti, ki so bili izvoljeni, so tu zato, da znajo prisluhniti glasu ljudstva, stroka pa je tu zato, da posege strokovno argumentira. In da zaključim v stilu gospoda sekretaija: Ob DEMANTI-ju izpod peresa elektrotehnika gospoda Petra Rezmana naj povem, da sem želela slišati argumente in utemeljitve prednosti ter doprinosa k razvoju našega mesta ob nameravanem prostorskem posegu. To, kje sem zaposlena, čigava žena sem in kje se "je vlačil" kakšen projekt, kot mi odgovarja na to temo gospod sekretar, to prav gotovo niso strokovni argumenti in utemeljitve za nek prostorski poseg. Nanje še vedno čakam, kot verjetno še kdo drug! Alenka Pivko Kneževič dipl. Ing. arh. P.S. Citat iz knjige sociologa dr. Zdravka Mlinarja: "Paradoks se je kazal npr. v tem, da so eni dobivali "pooblastila" za udeležbo, za katero niso bili usposobljeni in jih niso mogli izkoristiti; hkrati pa so tiste, ki so imeli realno podlago (usposobljenost) za kvalificirano delovanje, omejevali, da ne bi zašli v protisistemsko ravnanje." Zveplov dioksid - paradni konj slovenskega gospodarstva?! Veliko žalostnih dokazov obstaja, da je Slovenija danes, leta 1994, veliko bolj nazadnjaška in ekološko zadrta, kot je bila npr. leta 1988. To dokazuje tudi osnutek dokumenta, ki ga pripravlja Vlada Republike Slovenije in ima naslov "UREDBA O POSEBNIH ZAHTEVAH ZA KURILNE NAPRAVE GLEDE( EMISIJ SNOVI V ZRAK", verzija 22. 6.1994 v nadaljevanju: uredba). Ta uredba naj bi zamenjala "ODLOK O MEJNIH KOLIČINAH OZIROMA KONCENTRACIJAH ŠKODLJIVIH SNOVI, KI SE SMEJO IZPUŠČATI V ZRAK -emisija" iz leta 1988, (v nadaljevanju: odlok). Že primerjava obeh naslovov je dovolj zgovorna, pa ne le zato, ker je odlok iz leta 1988 pisan v lepi slovenščini. Bistvena razlika je v tem, da predlog uredbe že v naslovu izpušča besedo "škodljive". Pa vendar oba dokumenta govorita tudi o tako strupenih zadevah, kot je npr. žve-plov dioksid, ki ga v Sloveniji izpustimo v zrak več kot 200.000 ton na leto! Uredba, ki naj bi ukinila zahtevo po primerno nizkih emisijah, ki so bile uzakonjene leta 1988, menda temelji na "2. žveplovem protokolu", ki je bil podpisan 14. 6.1994 v Oslu. Da bo igra naših oblasti jasna, naj takoj opozorimo, da niti Slovenija niti bivša Jugoslavija nista ratificirali "1. žveplovega protokola", ki je ud Slovenije zahteval 30 %-no znižanje emisij S02 do leta 1993 v primerjavi z letom 1980. Slovenija je v obdobju 1990-1993 res dosegla približno 20 %-no znižanje emisij S02, vendar ne zaradi ekološke osveščenosti ali vlaganj v čistilne naprave temveč predvsem zaradi znižanja proizvodnje električne energije in zamenjave kuriv. Slovenska oblast torej pod pretvezo, da tik pred letom 1993 nima smisla ratificirati "1. žveplovega protokola", tega v resnici nikoli ni ratificirala, tako da lahko že doseženo 20 %-no znižanje emisij S02 v primeijavi z letom 1980 prodaja pod zastavo "2. žveplovega protokola", ki teija znižanje emisija za 45 % To seveda pomeni, da bi morala Slovenija z ratifikacijo "1. žveplovega protokola" emisijo znižati še za 10 %. z ratifikacijo 2. protokol pa za dodatnih 45 %, skupno torej za 55 % do leta 2000! Tako pa bomo dolžni v času do leta 2000 po 2. protokolu znižati emisijo S02 le za 45 %. Ker smo 20 %-no znižanje že dosegli, bo tako Slovenija dolžna v obdobju 1994-2000 znižati emisije S02 le še za 25 %! In temu dejstvu je prilagojena odredba, ki je naravnana po 2. protokolu. To pa očitno daje potuho tistim evropskih državam, ki se že doslej niso kaj prida brigale za zmanjšanje emisij S02. Raje se zgledujmo po Grčiji, ki je npr. celo za 20 % povečala dosedanje dovoljene emisije S02! Balkan pač! Na področju varstva okolja se torej s sprejemom uredbe niti slučajno ne bomo uvrstili v skupino okoljevar-stveno naprednih držav, ki so emisije znižale veliko bolj, kot jim je to narekoval 1. žveplov protokol npr. Avstrija, Finska, Nemčija, Ivedska). Naša vzornika sta državi, kot sta Grčija in Portugalska. V ta del Evrope nas z uredbo torej pelje naša vlada! Povsem jasno je, daje pri pisanju uredbe prišlo do kompromisa med Ministrstvom za okolje in prostor in Ministrstvom za gospodarske dejavnosti. Ministrstvo za gospodarske dejavnosti je očitno pristalo, da se z uredbo ukine prodaja lignita iz Velenja za drobno potrošnjo (tako bodo med drugim ukinili popularne 5-tonske deputatne karte za premog, ki so jih velenjski rudarji prejeli enkrat letno), Ministrstvo za okolje in prostor pa je, namesto da bi zagotovilo sredstva za sanacijo Termoelektrarne Šoštanj še pred letom 1993, pristalo na odlog sanacije do leta 2004, ozirom dejansko za nedoločen čas. In kar je še huje: uveljavitev uredbe bo gotovo zanikala upravičenost izgradnje čistilne naprave na 4. bloku Termoelektrarne Šoštanj, saj čistilni napravi na tem bloku po tej uredbi nikoli ne bo potrebno obratovati s polno zmogljivostjo. Na prvi pogled je uredba seveda pisana tako, da bi do leta 2004 v celoti ukinili proizvodnjo premoga, ki ima vsebnost žvepla večjo od 0,5 g S/MJ proizvedene toplote. Toda to je le vtis! V resnici gre za ohranjanje velikih, energetsko potratnih icom-pleksov, kar med drugim ponovno dokazuje, da o energetiki ne bi smelo odločati Ministrstvo za gospodarstvo. Opozarjamo, da uredba določa, da lahko en sam človek (npr. inšpektor ali minister) svobodno odloči, koliko S02 lahko kakšna tovarna ali elektrarna izpusti v zrak. Vlada Republike Slovenije je torej "ekološko osveščena" samo toliko, kolikor to potrebuje za vstop nizko povprečje vzhodnih in balkanskih evropskih držav, ne meni pa se za zdravje last- Dolgo, vroče poletje Gospodu Rezmanu se bo tale naslov verjetno zdel znan, saj je nastopil v lokalni nadaljevanki s tem imenom v daljnem letu 1988. Kot eden glavnih je goreče nastopal proti gradnji skakalnice, ki ni bila v interesu večine občanov. In leta so tekla, glej si ga vraga, zgodovina se ponavlja! Spet se dogaja dolgo vroče poletje, k čigar vročini, kaže, da ni pripomogla le Cerkev, ampak kar izdatno tudi kateri od velenjskih funkcionarjev. Naprimer velenjski župan, ki je v Novem tedniku izjavil, daje sam predlagal lokacijo za novo cerkev, da občina gradnji ne bo nasprotovala, ter, daje globoko užaljen, ker ga niso povabili k slovesnemu blagoslovu. Kot župan sicer kaj takšnega lahko predlaga, a kako se bo občina do takšne zadeve obnašala ne more napovedovati - zato ker občina ni Pane Semečnik in Pane Semečnik ni občina. Gospod Semečnik je župan vseh župljanov: vernih, nevernih, rdečih, črnih, muslimanov, pra-voslavcev, Židov, hari-krišnovcev...tudi moj konec koncev. Torej nima pravice nastopati samo v dobro izrazite manjšine (kar verni katoliki v tem okolju zanesljivo so), ter ji brezrezervno obljubljati najkvalitetnejši nezazidani predel mesta Velenja. Pravzaprav ima srečo, da se svečanega blagoslova ni udeležil, saj bi sicer tudi formalno dokazal, da je krepko porekoračil svoje županske pravice. Ali je morda užaljen, ker so se dogovorili, da bo vse speljano na tiho, preden se bodo velenjčani sploh zavedli za kaj gre, pa je cerkev naredila po svoje? In tu naletimo na osebo iz nadaljevanke 88, ki je medtem iz opozicije postala oblast. Ko je predstojnik Sekretariata za okolje in prostor Peter Rezman dobil vlogo za postavitev velikega križa, je natanko vedel, da je to cerkveno prejudiciranje gradnje cerkve. In zadevo je podpisal dobro vedoč, da trenutni akti ne dopuščajo gradnje sakralnega objekta (nove cerkve). Gospod Rezman ni trgovski vajenec, ampak funkcionar. To pomeni, daje izkazal sposobnosti vodenja in presojanja v različnih situacijah, in funkcija ga obvezuje, da dela in presoja v korist občine, kar seveda pomeni v korist večine občanov. Verjetno soglasje za postavitev začasnega simbola res ni v nasprotju z zakonom, a marsikaj je lahko zakonito, pa ni v korist mestu. S prav tako močnimi argumenti kot je soglasje dal, bi lahko bil zahtevek tudi zavrnil (strokovno podlago je vsekakor imel, saj srednjeročni plan, kakršenkoli že je, obstaja in je v veljavi). V tem primeru je torej funkcionar imel možnost presoje. Ravno zato, ker ni trgovski vajenec, mora ugotoviti in zagovarjati zahteve večine občanov in zato je lice-merno zagotavljanje, da bo vse v zvezi z gradnjo potekalo zakonito, le golo sprenevedanje, ki močno smrdi (kot pri županu) po skrbnem zbiranju odpustkov za svoja pretekla dejanja v preteklem režimu. Potem, ko je aktivno sodeloval pri prejudiciranju postavitve cerkve, še trdi, da so v razgrnitvi tri variante zazidave zemljišča južno od Šaleške ceste. Prepričan sem, da se bo na to temo še kdo oglasil, zdi pa se mi da je ta razgrnitev bolj podobna šaljivemu nagradnemu žrebanju kot pa variantnemu konkurzu (izvršni svet je kot varianto celo spustil skozi predlog, da se centralna avtobusna postaja prestavi ob eno najbolj frekventnih križišč, natanko pod najelitnejši de-mokrščanski lobi... Cerkev je očitno že lastnik večine privatnega dela zemljišča od ceste na bazene do bencinske črpalke. Večina preostalega zemljišča, je v postopku denacionalizacije, Cerkev pa je s Herbersteinovimi dediči menda že dogovorjena za kasnejši odkup oziroma podaritev vrnjene zemlje. Tako bi lahko krasno zaokrožila veliko, za mesto nadvse pomembno zemljišče in če drugega ne, ga ogradila. In to tak-orekoč sredi mesta. Trdim, da je še čas, da občina doseže, da se upravičencem v postopku denacionalizacije ne vrne isto zemljišče, ampak nadomestno, kar zakon v nekaterih primerih dopušča. Menda ne bo težko dokazati, da je to zemljišče del mesta, da je zanj vitalnega pomena, da gaje mesto desetletja namerno hranilo za rekreacijske namene / morda je druga pravna možnost, če že morajo upravičenci dobiti ravno to zemljo, da si občina izposluje predkupno pravico/. Vsekakor bi morala občina vso razpoložljivo zemljišče pridobiti in ga šele potem nameniti za demokratično dogovorjen program - magari prodati Cerkvi za novogradnjo. Če je sedanjemu Izvršnemu svetu kaj do tega zemljišča, in če čuti količkaj odgovornosti do tistih, ki prostora do danes niso pozidali in do večine občanov - bo enostavno najel dobrega odvetnika, ki se bo zadeve lotil - dokler ne bo prepozno. Ne bi pa bilo morda odveč tudi preveriti ali je Cerkev doslej pridobljeno zemljišče od zasebnika sploh lahko pridobila brez soglasja občine, saj je težko verjetno, da tudi po sedanji "demokratični zakonodaji" občina ne bi imela vsaj predkupne pravice za tako pomembno zemljišče, ki je v veljavnih aktih opredeljeno kot rekreacijsko področje... In, da se ne bi slepili: vprašanje lokacije je bilo stvar stroke in strinjanja ali nestrinjanja ljudi -toda s tistim trenutkom, ko je Cerkev z obredno postavitvijo križa naznanila, da bo tam stala nova cerkev, je to postalo tudi politično vprašanje. Cerkev Državi naravnost diktira odločitve!? Ampak, kako že gre tisti Cankarjev stavek o fraku in talarju.... ■ Vlado Vrbič tracijo S02 v dimnih plinih posameznih blokov po odloku iz leta 1988. Prvi trije bloki (I-III) so speljani v najnižji dimnik, v katerem je po veljavnem odloku dovoljena najvišja koncentracija 2000 mg S02/m3 dimnih plinov. Ker gre v tem primeru za dva kotla, ki poganjata tri generatorje, je ta poenostavitev še mogoča, čeprav bi lahko bila za blok III sporna in bi dovoljevala tudi zanj le 400 mg S02/m3 dimnih plinov. Blok IV lahko po veljavnem odloku izpušča 400 mg S02/m3 dimnih plinov. Te koncentracije se merijo v srednjem dimniku bloka Primerjava veljavnega odtoka m predloga rwv< na primeru Termoelektrarne Šoštanj TEŠI TEŠ II TEŠIII TEŠ IV TEŠ V nih prebivalcev! Slednjega bi lahko z gotovostjo izboljšala, če bi se na področju varovanja okolja zgledovala po Avtriji in drugih državah, ki so same uvidele potrebo po ekološki sanaciji in niso čakale, da jim to povedo ali ukažejo druge države. Primerjava veljavnega odloka in nove uredbe na primeru Termoelektrarne Šoštanj V Grafu I v treh stolpičih predstavljamo vseh 5 blokov Termoelektrarne Šoštanj. Prvi stolpič prikazuje zgornjo dovoljeno mejno koncen- Ista vrednost po veljavnem odloku iz leta 1988 velja tudi za blok V, torej za dimne pline, ki se kadijo iz najvišjega dimnika šoštanjske termoelektrarne. Kaj torej šoštanjski elektrarni dejansko predpisuje predlog nove uredbe? Za bloke I-III šoštanjske termoelektrarne uredba nesporno dopušča koncentracije do 2000 mg S02/m3 dimnih plinov. Za blok IV povečuje najvišjo do- voljeno koncentracijo S02 iz 400 na približno 1250 mg S02/m3 dimnih plinov. Uveljavitev uredbe bi torej pomenila, da je čistilna naprava na IV. bloku pravzaprav neupravičena naložba, saj uredba ne zahteva takšnega znižanja emisij S02, kot ga bo čistilna naprava lahko dosegala. Zato smo lahko prepričani, da čistilna naprava na bloku IV nikoli ne bo delala s polno zmogljivostjo! Blok V, ki ga po uredbi lahko uvrstimo med "obstoječe velike kurilne naprave", bi lahko namesto sedanjih 400 po novem izpuščal v zrak do 2500 mg S02/m3 dimnih plinov. Toda tudi to le na videz! Po posebnem določilu uredbe lahko namreč inšpekcija določi dodatni dovoljeni preostali čas, ko se ta koncentracija lahko presega. Dejstvo, da takšne inšpekcije še nimamo, lahko seveda ob superiorni vladi zanemarimo, utemeljeno pa domnevamo, da bo vlada, ki predlaga takšno omilitev odloka iz leta 1988, gotovo poskrbela, da bo pristojen inšpektor dovolil prek-oračevanje tudi teh, sedaj predlaganih šestkrat večjih dovoljenih koncentracij, kot veljajo zdaj. Po potrebi seveda tudi za nedoločen čas, to nam je že dobro znano! Ne glede na to, da so strokovnjaki iz Ministrstva za gospodarske dejavnosti, Ministrstva za okolje in prostor ter Hidrometeorološkega zavoda verjetno zelo skrbno pripravili uredbo (z njo se veijetno vlada g. Drnovška namerava hvaliti po Evropi), ostaja žalostno in nesporno dejstvo, da bi njena uveljavitev omogočila zakonito zastrupljanje ljudi, predvsem na vplivnem območju Termoelektrarne Šoštanj. To zgovorno dokazuje tretji stolpec na Grafu I, ki kaže povprečno koncentracijo S02/m3 dimnih plinov 2. julija 1994. Ta dan je bila koncentracija 5.969 mg So2/m3, kar pomeni, da je blok V 2. julija 1994 izbruhal v slovensko ozračje 140 ton žveplovega dioksida. Blok torej, ki ga Vlada Republike Slovenije očitno ne namerava očistiti! To pomeni, da bo letos samo iz tega bloka v ozračje prišlo približno 50.000 ton S02. P«.mmenju najvidnejših slovenskih strokovnjaov, odgovornih za čist zrak, naj bi torej v prihodnje to počeli v skladu z novo uredbo, skratka zakonito. To je prava resnica nove uredbe! Če bi vlada resnično želela izboljšati zrak v Sloveniji, ji v resnici ne bi bilo potrebno podpisovati 2. žveplovega protokola. Ta je le po-tuha za nadaljevanje več kot dvasetletnega hudega onesnaževanja zraka. Prav tako državi ne bi bilo potrebno najemati tujih kreditov, ki jih tuji investitorji praviloma spretno in učinkovito izrabijo za svoje koristi. Dovolj bi bilo, da bi vsi uporabniki električne energije le-to vsaj plačali, pa bi bilo dovolj denarja tudi za okoljevar-stvene ukrepe. Škodljiva nojevska politika, ki stavi na okoljevarstvene kredite mednarodnih bank in obenem podpira vzdrževanje proizvodnje aluminija in železarn za vsako ceno, nas bo na okoljevar-stvenem področju pahnila tja, kjer so bile v osemdesetih letih Poljska, Češkoslovaška in Vzhodna Nemčija. S koliko tisoči tonami žvepla bomo še morali onesnažiti naše ozračje, koliko tisoč dreves bo še moralo umreti, da bodo naša oblast (vlada) in strokovnjaki spregledali, da so potrebni resnično učinkoviti okojevarstveni ukrepi? Se bomo Slovenci končno naveličali iskanja lažnih obrazcev (odlokov), S katerimi nas slepi oblast? Bomo zmogli tudi na področju varstva okolja končno glasno vzklikniti: "Dost vas mamo?!" ■ IZVRŠNI ODBOR ZELENIH SLOVENIJE, zanj Vane Gošnik Nogometni klub Rudar »••(»•■»(■■»»»■■■■•■»■■»■■t Po dolgem času mednarodna tekma Nogometaši velenjskega Rudarja in zagrebške Croatie, sicer zmagovalci hrvaškega pokalnega tekmovanja, so minulo soboto na Rudarjevem igrišču na prvi mednarodni tekmi po dolgem času v Velenju, kakšnim 800 gledalcem pripravili zanimiv nogomet- sam pred Ibrahimovičem, vendar je streljal naravnost vanj, Komar je deset minut pred koncem od daleč streljal preko vrataija, ki je bil precej izven vrat, vendar je le za nekaj centimetrov zgrešil, tik pred koncem paje Komar odlično streljal z glavo, Ibrahi- ~ f ' ' i J"";";' - ... v v ^m Srečanja s tako uglednimi ekipami so v Velenju (zaenkrat) redkost (foto vos) ni dogodek. Res je bilo zelo vroče, res je tudi, da sta obe moštvi sredi napornih priprav, vseeno paje bila to dobra nogometna predstava. Zagrebčani so seveda mnogo močnejša ekipa, kar so dokazali zlasti v prvem polčasu, ko so bili na igrišču nogometaši, ki bodo najbrž okostje prve enajsterice Croatie. Premoč so do odmora kronali z dvema zadetkoma izredno nevarnega Vlaoviča (21 .in 41 .minuta) in imeli še nekaj izrednih priložnosti; nekaj so jih zapravili sami, nekajkrat pa se je z odličnimi obrambami izkazal domači vratar Čanič. V nadaljevanju je trener Zagrebčanov Ivan Bedi zamenjal celotno enajsterico, kar pa seveda ne pomeni, da v njej ni bilo že uveljavljenih in odličnih nogometašev; trener Rudarja je v drugem polčasu na igrišče poslal sedem novih igralcev. Že štiri minute po odmoru so gostje s strelom Kosiča povišali na 3:0, kar je bil tudi končni izid tekme. To je bil tudi konec velike premoči gostov, igra je bila več ali manj enakovredna, vseeno pa priložnosti na obeh straneh ni manjkalo. Zlasti proti koncu so se razigrali "rudarji" in Živanovič ter Komar sta imela lepe priložnosti vsaj za častni zadetek. Živanovič se je znašel celo movič pa še lepše posredoval in odbil žogo v kot. Trener Croatie Ivan Bedi je bil z igro svojih nogometašev zadovoljen: "Po 140 minutah dopoldanskega treninga in po 90 minutah tekme so si priigrali veliko priložnosti, izkoristili le tri, vseeno paje to dokaz, da dobro delamo." Direktor NK Rudar Boštjan Aljaž je po tihem od velenjskih nogometašev najbrž pričakoval več, a ni bil razočaran: "Croatia je seveda veliko boljše moštvo in prav od takšnih se lahko veliko naučimo. Naš cilj je ustvariti močan klub in temu so podrejene naše bodoče naloge." RUDAR: Čani, Javornik, Balagič, Oblak, Žur-man, Doler, Živanovič, Pešič, Džafič, Spasojevič, Komar (igrali so še Jovanovič, Omerovič, Zimet, Muslimovič, Saletovič, Šoštar in Pavič). CROATIA: Ladič, Antolič, Bjelič (Škrinjar), Mamič, Novakovič, Ištvanič, Halilovič, Adžič, Vlaovič, Soldo, Cvitanovič ( v drugem polčasu pa: Ibrahimovič, Turkovič, Škrinjar, Šimič, Lesjak, Bo-ban, Gašpar, Šašivarevič, Scoria, Marič, Kosič). ■ JP Rudar:lnker 1:0 (0:0) Nogometaši Rudarja so v torek zabeležili lepo mednarodno zmago. V prijateljskem srečanju so gostili uveljavljenega hrvaškega prvoligaša, ekipo In-kerja iz Zaprešiča. V zanimivem srečanju so Velenjčani z zadetkom Spasojeviča v 40.minuti zmagali z 1:0. Po odmoru sta trenerja zamenjala večino igralcev v svojih moštvih, za goste paje v nadaljevanju zaigrala močnejša enajsterica. Bila je seveda nevarnejša, vendar so se domači uspešno NK ERA Šmartno branili, z odličnimi obrambami pa seje izkazal tudi domači vratar Čanič. Tekmo je pred 300 gledalci odlično vodil mednarodni sodnik Vili Kranjc iz Gornjega Grada. Nogometaši Rudaija so včeraj (sreda) gostovali pri Aluminiju v Kidričevem, pripravljalne tekme pa bodo nadaljevali v soboto, ko bodo v Mariboru igrali z Železničarjem. O.K. Nogometaši ERE Šmartno se pridno pripravljajo na novo prvenstvo, sicer pa je bilo Šmartno ob Paki minule dni v znamenju nogometa, tako bo tudi v naslednjih dneh. Prvo tekmo v pripravljalnem obdobju na svojem igrišču so šmarski nogometaši minulo soboto dopoldne odigrali s šoštanjskim Usnjarjem in zmagali s 7:1. Strelci za domače so bili Žurej, Jelen, Irman, Grobelšek, Druškovič, Stojko in Presečnik, za goste pa je bil uspešen Kostreš. Istega dne je bila v Šmartnem ob Paki še ena tekma, srečala pa sta se ljubljanska SCT Olimpija in SAK iz Celovca. Z 2:0 so zmagali Ljubljančani. Trikratni državni prvaki so znova v Šmartnem gostovali že v ponedeljek, njihov nasprotnik pa so bili tokrat domačini. Igralci SCT Olimpije so pričeli izredno napadalno in povedli že v 12.minuti, ko je s prostim strelom zadel Benedejčič. Za tem je bilo razmerje moči na igrišču dokaj enakovredno, tudi domačini so imeli nekaj priložnosti, med drugim je strel Grobelška s same črte BALINANJE ........I.......I..........................................illiilil Spominski turnir Balinarji Trebeliškega so minulo soboto, 16.julija, izvedli vsakoletni turnir, na katerem so nastopile ekipe iz vse Slovenije. Najboljše so bile ekipe Ilirija Ljubljana, Velenje, Jesenice in Šaleška območna balinarska zveza. Že naslednjega dne so člani Šaleške območne zveze ob prvi obletnici smrti staroste balinanja v Velenju Rudija Kopine lepo pripravili še spomin- Tenis ® x k m »t it m Katarinin uspeh za uspehom Trinajstletna Katarina Srebotnik (AS) niza uspehe še naprej. Najprej je presenetila na odprtem turnirju. Vrsti lepih dosežkov je dodala še zmago na turnirju do 16 let, ko je v finalu ugnala 3.nosilko Sevškovo iz Maribora s 6:1 in 6:1. Drugi najuspešnejši in najobetavnejši Ve-lenjčan Matej Črešnik je imel tokrat manj sreče, saj seje moral posloviti v četrtfinalu, Napotnik, Glušič in Lisac pa že v prvem kolu. Katarina je bila odlična tudi na turnirjuv kategoriji do 14 let, ki gaje organizirala ljubljanska Olimpija. Zmagala je več kot prepričljivo, saj je na vsem turnirju izgu- bila "celih" pet gemov, v finalu paje bila s 6:1,6:0 premočna za Žnidaijevo iz Kranja. V slovenskih reprezentancah dečkov in deklic do 14 let sta na letošnjem evropskem prvenstvu v Italiji nastopila tudi Matej Črešnik (ŠTK) in Katarina Srebotnik (AS). Reprezentanci sicer nista ponovili lanskih odličnih uvrstitev, Matej in Katarina pa sta vseeno igrala odlično in vsa svoja srečanja dobila. Dečki so premagali Bosno s 4:1 in izgubili s Švedsko z 2:3, deklice Pa so premagale Francijo s 5:0, klonile pa s Slovaško z 2:3. ■ Alojz Benetek Občinska teniška liga Letos že v treh skupinah odbil S.Bulajič, tik pred odmorom paje Cimerotič povišal na 2:0 za goste. Ti so tretji zadetek dosegli v 52.minuti, strelec je bil Novak. Nekaj kasneje je sodnik Lenovšek iz Letuša zaradi grobega prekrška nad Dela-mejo izključil Hadžialagiča, domači so prevzeli pobudo in pošteno namučili goste. Najprej je po prostem strelu Grobelška Pejkovič odbil žogo do Druškoviča, ki je v 65.minuti dosegel prvi zadetek za domače, drugič paje mrežo gostov zastresel v 86.minuti Delameja po lepem samostojnem prodoru. Končni izid je bil torej 3:2 za SCT Olimpijo. Naslednja zanimiva tekma v Šmartnem ob Paki bo že danes. Srečala se bosta državni prvak in zmagovalec slovenskega pokala, SCT Olimpija in Maribor Branik, srečanje pa bodo pričeli ob 18.uri. Nogometaši ERE Šmartno bodo imeli novo preizkušnjo v soboto, ko bodo gostovali v Domžalah. Uresničile so se besede predsednika ŠTK Velenje Franca Avberška, ko je lani ob zaključku velenjske občinske lige napovedal njen še večji razmah. Zanimanje za tenis in takšna tekmovanja v Šaleški dolini narašča in 1 .ter 2.občinski ligi se je letos pridružila še tretja, v vseh skupaj pa je tekmovalo okrog 150 rekreativcev. Zmagovalne ekipe od l.do 3.1ige so Obrtno združenje, Osnovna šola Karel Destovnik Kajuh in Center srednjih šol. V 2.1igo seje preselila ekipa Kuhalni aparati, v prvo ligo sta se uvrstili ekipi OŠ KDK in Termoelektrarna I, iz 2. v 3.ligo seje preselila ekipa ESO, njeno mesto pa bo Plavanje Tina najboljša zapolnilo moštvo Centra srednjih šol. Od vseh je najbolj presenetila Klasirnica, kije lani tekmovala še v 2.1igi, letos paje bila druga v prvi. Uvrstitve - l.liga: 1 .Obrtno združenje, 2.Klasimica, 3.LDS I Velenje, 4.Pamo, 5,Knor H Šoštanj, 6.ERA Velenje, 7.Kuhalni aparati; 2Jiga: 1 .OŠ Karel Destovnik Kajuh, 2.Termoelektrama 1,3.Športna zveza Velenje, 4.0rodjarna tim 93, 5.RLV, 6.LDS II, 7.Toplovod Velenje, 8.ESO; 3.1iga: 1 .Center srednjih šol, 2.Termoelektrame n, 3.Time I šoštanj, 4.1deal Velenje, 5.Čapo I Velenje. ■ A.B. Plavalci so pričeli letna državna prvenstva. Prvi so imeli svoje prvenstvo najmlajši plavalci in plavalke, ki so v soboto tekmovali v Ljubljani na prvem delu prven-stva.Nastopilo je 175 tekmovalcev iz vseh 14 slovenskih klubov, med njimi 7 velenjskih. Dosegli so zelo solidne rezultate, posebej v posamični konkurenci. Daleč najboljša je bila spet Tina Pandža, kije osvojila zlato medaljo na 100 m hrbtno in srebrno na 50 m prosto. S svojimi rezultati je presenetila Renata Kovačevič, ki ji je bilo to prvo večje tekmovanje, ekipno paje velenjski klub zaradi nepopolne ekipe pri mlajših deklicah osvojil 8.mesto. Rezultati: mlajše deklice-100 m hrbtno: l.Tina Pandža 1:31,41; 50 m prosto: 2.Tina Pandža 36,09; 200 m mešano: 4.Tina Pandža 3:16,79; 50 m prsno: 10. Renata Kovačevič 48,81; mlajši dečki-100 m hrbtno: 1 O.Jernej Ocepek 1:29,14; 50 m prosto: 7.Jernej Ocepek 33,24; 100 m prsno: Domen Velički 1:34,67. Število točk po prvem delu prvenstva: Ilirija 7101, Ljubljana 7020, Environ Branik 6923...8. Velenje 5106. ■ Marko Primožič h; s? i Dosežki v Ljubljani so tudi lep obet SFK Koleda in KS Magisterio iz Albacete ■ t............................... Zanimivo srečanje Pred Mesarijo Sušeč v Lučah bo v sredo, 27. julija, zanimivo srečanje. Ljubiteljem folklore se bodo namreč predstavili plesalci in plesalke Šaleške folklorne skupine Koleda iz Velenja ter folklorne skupine Magisterio iz Albacete. Srečanje bodo začeli ob 16. uri. Sicer pa se bo španska folklorna skupina predstavila še v ponedeljek, 25. julija ob 20. uri v Termah Topolšica in dan kasneje pred mesnico in delikateso Kmetijske zadruge šaleška dolina na Tomšičevi v Velenju (ob 16. uri) ter ob 18.30 uri še na ploščadi pred veleblagovnico Nama v Velenju. Me««rctv« SUŠEČ generalni sponzor ŠALEŠKE FOLKLORNE SKUPINE KOLEDA PIKADO Tokrat Čerenak in Gorenje Na 2.turnirju za pokal "Poletje 94 v Starem Velenju" je bil vrstni red JP ski turnir. Najuspešnejša je bila ekipa RLV, sledili pa sta ekipi Velenja in Trebeliškega, balinarji pa se družini Kopina zahvaljujejo za dostojno spominsko prireditev. U Boris Knavs najboljših posameznikov naslednji: Čerenak (Gorenje), Trs (Pluton), Tuka (Pomidora), Pfeifer, Z.Svečko (oba Gorenje), ekipno pa: Gorenje, RLV in Pomidora. Po dveh turnirjih s 24 točkami vodi Pfeifer, drugi je Z.Svečko (17) in tretji Damjanovič (16). Še ekipe: Gorenje 30, RLV 24 in Pomidora 10. Tretji turnir bodo v Starem Velenju pričeli v petek, 22.julija, ob 19.uri. SAHOVSKE NOVICE Na tumliju za osnovnošolce, ki Je bil v torek, S. julija, Je pno mesto prepričljivo osvojil Sašo Brusnjak, ki je premagal vse nasprotnike. V torek, 12. julija so velenjski šahisti gostili žalske osnovnošolce. Pomerili so se na osmih deskah. Rezultat dvoboja je bil 19 : 13 za velenjske šahiste, pri katerih so se najbolj izkazali Petra Hudournik, Andrej Krt in Sašo Brusnjak. POOBLAŠČENI SERVIS - Kosovelova 16, tel.: 855-975 Varno in udobno na dopust z novim OPLOVIM avtomobilom! •STARE CENE. Vozila na zalogi. •Ugodni krediti do 4 let ali leasing. •Nudimo tudi vsa servisna in garancijska popravila, kakor tudi vsa kleparska in ličarska dela. •Originalni rezervni deli, dodatna oprema. Se priporočamo in želimo srečno vožnjo! Zaradi dopusta bo poslovalnica od 23. do 30. 7. zaprta. 14 MAS Čil S ~ A : ■ m \ 1 FC vžsni) ja 1994 RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK ha pv žitni ce "Hu, o kakšnem dopustu pa ti sprašuješ," seje skoraj ujezil tehnik Matjaž Jeršič, ko sem ga vprašala, kaj je naštudiral za vroče poletne dni. "Delo, delo... Na Radiu Velenje bom nadomeščal tehnike, ki si bodo vzeli čas za počitek, sicer pa igral s Prima Vero. To je odličen ansambel, poslušajte ga kdaj! Pravzaprav sva dva, ampak sva dobra vsaj za dvanajst odličnih. Res, no. Pa malo prostora zavzameva. Res. Ker sva dva." Marjan Slapnik, tehnik, bo imel dopust v avgustu. "Povsod je lepo, doma je najlepše, in če si doma v Zadrečki dolini, jaz pa sem iz Zadrečke doline, ti je menda jasno. Ob hladnem pivu in poslušanju Radia Velenje, tako dobro glasbo vrtijo, bo avgust minil kot bi mignil." Peter Rihtarič - Pec, ki tu in tam tudi kaj postori za Radio Velenje, bo konec meseca odpotoval na Pag in to z novim Fiat Tipom, črne barve. Kako si po nakupu novega avtomobila to sploh lahko privošči, je zanimalo sodelavce. "Nismo kupili najdražjega," seje odrezal. | mkp In drugi? Kam bodo ali pa so že odšli nekateri drugi radijci? Nina Jug je del dopusta že zaključila, drugi del jo še čaka. Na istem mestu: Valbandon pri Puli, kjer je najlepše. "Tam je tak mir. Neveijeten mir. Nič napovedovalcev z: ura je..., čas je za EPP blok." Tatjana Podgoršek gre v Novigrad. Ona rada dopust preživi v tujini. Lani v Romuniji, letos v Hrvaški. "Potni listje drag in brez zveze je, da stoji neizkoriščen v predalu," pravi. Marina Povalej, računovodkinja, bo vse poletje ob Savinji, kjer gradi. "Kaj bi hodila na moije, sonce sije tudi ob Savinji, pa tam, kjer smo mi, je Savinja tudi čisto blizu. Veste koliko "ciglov" stane danes moije? Naj vam izračunam..." "Tam, kjer sva doma midve, pa Savinja teče sredi mesta, ampak midve greva vseeno na moije," sta, ko sta slišali Marino, pomislili Celjanki Simona Brglez in Nataša Leskošek. Simona In Nataša DEŽURSTVA OBČINA VELENJE »■•■»»»■•»•»■•(■•»a«« Zdravstveni zavod Velenje ima organizirano NUJNO MEDICINSKO POMOČ za celotno območje občine Velenje v Zdravstvenem domu Velenje in to 24 ur na dan (podnevi in ponoči - ob delavnikih in praznikih). Pomoč poiščite osebno v Zdravstvenem domu Velenje ali po telefonu na številko 94 ali 856-711. ZDRAVNIKI: Četrtek, 21. julija dopoldan dr. Friškovec, popoldan dr. Renko V., nočna dr. Urbane in dr. Gašper. Petek, 22. julija-dopoldan dr. Mijin, popoldan dr. Gašper, nočna dr. Kozorog in dr. Slavič Soboto in nedeljo 23. in 24. julija - dopoldan dr. Rus popoldne in ponoči dr. Rus in dr. Slavič. Ponedeljek 25. julija - dopoldne dr. Slavič, popoldne dr. Renko O., nočna dr. Friškovec in dr. Grošelj. ZOBOZDRAVSTVO: Iz Zdravstvenega doma Velenje in Slovenj Gradec so nas obvestita, da v Ve-lenju od 10. 7.1994 preneha z delom dežurna zobna ambulanta med prazniki in ob nedeljah. Zdravstveni dom Slovenj gradeč tudi obvešča, da bo njihova zobna ambulanta ob nedeljah in praznikih sprejemala bolnike z bolečinami iz Dravograda, Mozirja, Radelj ob Dravi, Raven na Koroškem, Slovenj Gradca in Velenja od 7.30 do 11.30 ure. LEKARNA: Ob sobotah, nedeljah in praznikih je dežurna Lekarna v Velenju z enourno prekinitvijo med 12. in 13. uro. VETERINARSKA POSTAJA ŠOŠTANJ: Od 22.7. do 29.7.1994 Milan Matko dr. vet. med. Topolšica 15, mobitel 0609-618-117. OBČINA MOZIRJE (■■•■■•»»»»iiaiiaitatiii VETERINARSKA POSTAJA V MOZIRJU: Od 18.7. do 24.7.1994 Marija Rup dr. vet, med Gornji Grad, telefon 0609-616-978 ali 843-084. Od 25.7. do 31.7.1994 Ciril Kralj dr.vet. med. Ljubno, telefon 0609-616-978 ali 841-410. iNFORMATIKA PODJETJE ZA RAČUNALNIŠKI INŽENIRING d.d. IZJEMNO UGODNA PONUDBA: PC 486 DLC - 40 - CPU 486 DLC 40 MHz VLBus, Upgrade -RAM SIMM 1MB-70ns4kom. - Vga Card VLB Multi MIRAGE + 1 Mb 16,7 MB 800 x 600 64k color, 2 x hdd / fdd, 2 x s, 2 x p, 1 x g - Mehki disk MITSUMI 3.5" 1.44 MB -Trdi disk 210 MB14 ms - Monitor VGA 14" color TVM LR3A 0.28 dot - Tipkovnica CHIC0NY SLO - Ohišje MINI tovver 200 W + TC, TUV, RS0 - Miška TR0N CENA 139.000 SIT ■ POS BLAGAJNE za ceno PC - ja PROGRAMSKA OPREMA ZA TRGOVINE, RAČUNOVODSTVA IN POSLOVNI INFORMACIJSKI SISTEMI. MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV! I KINC KINC KINO IMIMI DOM KULTURE VELENJE Petek, 22. 7. ob 21.30 uri Sobota, 23. 7. ob 21. uri NORA ZABAVA V MONTE CARLU - "nora" komedija (Once upon a erime) Režija: Eugene Levy Vloge: James Belushi, John Candy, Cybill Shepherd, Sean Young, Or-nella Mutti, Giancarlo Giannini, Ge-orge Hamilton. Odlična igralska zasedba v eni najbolj norih komedij preteklega leta. Naključni popotnik (vsi brez denarja) se srečajo na vlaku in ko se izgubi jazbečar Napoleon, sejim ponudi priložnost, da na lahek način pridejo do pravega bogastva... Ponedeljek, 25, 7. ob 20. uri (filmsko gledališče) Morrisona skozi oči znanega režiserja in ob 30-tih klasičnih skladbah Doorsov! LETNI KINO NA BAZENU »»a«*»«»*s»»s»*«»«aia Nedelja, 24. 7. ob 21.30 uri NORA ZABAVA V MONTE CARLU - komedija Torek, 26. 7. ob 21.30 uri THE DOORS biografski Predstavi bosta ob lepem vremenu. Gostinska ponudba! KINO ŠOŠTANJ Petek, 22. 7. ob 19.30 uri THE DOORS - biografski film o znani ročk skupini Režija: Oliver Sone Vloge: Val Kilmer, Meg Ryan, Bil- ly Idol, Mirni Rogers... Vzpon in padec ročk poeta Jima NORA ZABAVA V MONTE CARLU - komedija KINO ŠMARTNO OB PAKI iiiiin>iiii,iiiii Nedelja, 24. 7. ob -19. uri NORA ZABAVA V MONTE CARLU - komedija Naslednji vikend: Usodni val (Bruce VVillis) V skladu z 11. členom pravilnika o delovnih razmerjih ravnatelj OSNOVNE ŠOLE ŠMARTNO VELENJE razpisuje delovno mesto: 1. učitelja tehnične vzgoje za določen čas s krajšim delovnim časom. Kandidat mora izpolnjevati pogoje za učitelja tehnične vzgoje z dodatno izobrazbo za delo z učenci motenimi v duševnem in telesnem razvoju. Rok za prijavo je 8 dni po razpisu. 0 izbiri bodo kandidati obveščeni 15 dni po preteku roka za prijavo. UGODEN ODKUP LESA! * OREH * ČEŠNJA * KOSTANJ IN DRUGE VRSTE LESA. ZELO UGODNI PLAČILNI POGOJI! KGZ DREN SEVNICA, tel.: 0608/41-573 mičm KAMNOSEŠIVO PODPEČAN ŠALEK 20, tel: 857 - 558 Uradne ure vsako sredo in soboto OKENSKIH POLIC, TLAKOV... Po ugodni ceni polagamo marmor! 107,8 MHz (oddajnik Piešivec) in 88,9 MHz (oddajnik Velenje) ČETRTEK, 21.JUUJA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Vaš glas, naša glasba; 8.45 Predrzni in prehitri; 9.00 Ljubljanska banka se predstavi; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Poslovni utrinek; 16.30 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Zdravniški nasvet; 18.00 D'J NEWS; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 22.JULIJA: 6.00 Dobrojutro; 6.15 Brskamo po zgodovini; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.45 Predrzni in prehitri; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Petkov klepet; 16.30 Za konec tedna; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 23. JUUJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Duhovne misli; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi; 14.30 Poročila; 15.00 Kdaj, kje, kaj; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Govorimo o filmu; 17.00 Izbor pesmi tedna; 18.00 V imenu Sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 24. JULIJA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Nedeljski utrinek; 9.30 Trič trač in druge čveke; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi; (vmes ob 14.50; 15.50 in 16.50 epp bloki); 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 18.40 Duhovna iskanja; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 25. JULIJA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Kličemo policijo; 8.45 Predrzni in prehitri; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj, kje, kaj; 17.30 Poletnih 13; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 26. JULIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Odstopim, odstopiš; 8.30 Borzni kotiček; 8.45 Predrzni in prehitri; 9.30 Poročila; 9.45 Kuharske variacije; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 18.40 Iz sveta glasbe; 19.00 Na svidenje. SREDA,27. JULIJA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.45 Predrzni in prehitri; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Mi in vi; 17.30 Novi pomp; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. Gibanje prebivalstva OBČINA VELENJE: iiiiiiiiin POROKE: Roman Zidarn, Velenje, Goriška 19, in Mihaela Pirečnik, Šoštanj, Tovarniška 2 b; Leon Gro-belnik Zabukovica 131 in Marija Štelcl, Vrbje 80; llija Dukanovič, Velenje, Kersnikova 23 in Marica To-dorovič, Kersnikova 23 Velenje. SMRTI: Marija Obu, rojena 1922, Podkraj pri Velenju 36; Franc Ocvirk, rojen 1926, Celje, Gradnikova 15; Frančiška Kovač, rojena 1943, Šmartno ob Paki 73; Andrej Pogo-revc, rojen 1950, Velenje, Goriška 61; Zorica Zupan rojena 1920, Velenje, Kidričeva 23; Marija Vučer, rojena 1933, Žalec, Heroja Staneta 6; Rozina Praprotnik rojena 1909, Velenje, Konovska 4 OBČINA ŽALEC: ■ •(»•■■■■aiaittaitaiioii«« ROJSTEV NI BILO POROKE: Vojko Planinšek, Polzela in Dušanka Veber, Polzela; Marko Svet, Vransko in Lidija Maček,Vransko SMRTI: Marija Bolte, stara 72 let, upokojenka Vransko št. 4; Alojz Zaje, star 47 let, kmet, Lopatnik 4; Janez Pošebaj, star 66 let, upokoj-nec, Miklavž pri Taboru 58; Marija Zupan, stara 71 let, upokojenka, Poljče 1 OBČINA MOZIRJE fniiasaiiaiKitiiKiiii POROKE: Robert Ribič, 1970, Celje, Na Lopati 22 d in Alijana Korit-nik, 1970, Celje, Okrogarjeva 7; Branko Goličnik, 1969, Radegun-da 44 in Marija Kaker, 1972, Brezje 25 SMRTI: Janez Atelšek, 1907, Mozirje, Praprotnikova 7; Janez Golob, 1923, Ter 30 TEDENSKO POROČILO O MERITVAH ONESNAŽENOSTI ZRAKA NA OBMOČJU OBČINE VELENJE Vtednu od 11. julija. 1994 do 17. julija 1994 so povprečne 24-urne koncentracije SO2, izmerjene v AMP na območju cbčine Velenje, presegale dovoljene dnevne koncentracije: 125 mikro-g S02/m3za urbana in industrijska območja 100 mikro-g S02/m3za neindust.,zaščitena in rekreacijska območja v naslednjih dneh: 11.7. AMP Veliki vrh 180 mikro-g SO2/1TI zraka SEKRETARIAT ZA OKOLJE IN PROSTOR MAKSIMAL. POLUR. KONCENTR od 11.7. do 17.7.1994 konc. SO 2 (mg/m3) 600 500 400 300 200 -100 O Mv! ■ H SOS. V.V. ZAV. MERILNE POSTAJE 11.7. 16.7. aai 12.7. □ 16.7. 13.7. 17.7. _ _________ OBJAVE m MALI OGLASI ŠKODO FAVORIT 135 LS izdelano za Nemčijo, letnik 90, prvi lastnik, 51000 km, registrirano do 95/7 prodam za 7500 DEM. Telefon 063-854-512 od 18. do 20. ure. ZANIMIVO ZBIRKO ZNAMK, ugodno prodam. Telefon 856-819. MLADE KOZE PRODAM.Telefon 893-819 popoldne od 14. ure dalje. MOTORNO KOLO 15 SLC in pony Express, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 885-547. ZAMENJAM DESET POLNIH PEN-ZIONOV ZA 2 OSEBI V HOTELU V ROGAŠKI SLATINI za 15 dnevno bivanje v aparmaju ali prikolici ob morju. Informacije v petek po 10. uri. Telefon 063-858-867. KLARINET IN SAKSAFON PRODAM. Cena po dogovoru. Telefon 892-006 popoldan. ISKRIN SESALEC ZA PRAH, nov, nerabljen, prodam. Telefon 853-924. NUDIMO ZIDARSKE IN FASA-DERSKE STORITVE. Telefon 831-728. MEŠANA DRVA cca 13 m3, prodam za 2000 SIT/m3 in vejevje cca 10 m3 za 1800 SIT. Telefon 885-466. ZAZIDLJIVO KMETIJSKO ZEMLJIŠČE, njiva,travnik 12.000 m2 ob asfaltirani cesti ,8 km iz Velenja, prodam. Telefon 852-251. V BLIŽINI VELENJA PRODAM PARCELO ZA VIKEND z začeto gradnjo in vso dokumentacijo, prodam tudi BMW 320 letnik 80. Telefon 856-605. TAM 80 T 35, letnik 88 s cerado, lesno stružnico Hempel avtomat, dolžine 90, prodam. Telefon 885- 114. AVTO RADIO BLAUPUNKT RDS 4 X 20 in 2 x 25 W nov prodam za 450 DEM. Telefon 854-181 interna 239 in 858-810. NOV DALJINSKI TELEFON PANA SONIC UGODNO PRODAM. Telefon 854-185. TRI KOZLIČKE PRODAMO. Tele fon 885-061 po 20.uri. V CELJU ODDAM SOBO brez predplačila, z možnostjo kuhanja. Cena po dogovoru. Telefon 063-35-671. DESET TEDNOV STARO TELE PRODAM. Telefon 885-662. CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, da bo kemična Čistilnica MARJANE POLAK na Koroški 44 v Velenju zaradi letnega dopusta zaprta od 25.7. do 12.8.1994. Hvala za razumevanje! REGAL ZA DNEVNO SOBO, spalni co, masažni aparat in 50 vreč perli-ta ter razne ostanke gradbenega materiala zelo ugodno prodam, zaradi selitve. Telefon 855-537. ROLETE, ZALUZIJE IN LAMELNE ZAVESE izdelujemo in montiramo. Telefon 24-296 ali 0609-612-634, Andrej. INŠTRUKCIJE MATEMETIKE IN FIZIKE za osnovne in srednje šole nudim. Telefon 856-801 od 18. do 20. ure. FICKA PO DELIH, štedilnik Kuper-sbush prodam. Telefon 856-126 po 16. uri. ROTVALDERJE MLADIČE Z RO DOVNIKOM, prodam. Telefon 063-754-315. GOLFJGL, starejši letnik, reg. do aprila '95, ohranjen, vzdrževan, garažiran, prodam. Telefon 853-617 po 16. uri. HIŠO V VELENJU PRODAM. Telefon 858-265. KUPIM HIŠO V LETUŠU. Telefon 063-882-391. ZASTVO 750 in družinski šotor ter šotor četvorček, ugodno prodam. Telefon 850-703. NOVO MOTORNO KOLO TOMOS APN S prodam ali zamenjam za 80 basno klavirsko harmoniko. Telefon 893-371. KNJIGE ZA 8 razred, zelo ugodno prodam. Telefon 852-812. HONORARNO ZAPOSLIM NATAKARICO. Nudim hrano in stanovanje. Telefon 881-147. VROČE CINKANE RABLJENE KLETKE za zajce, ugodno prodam. Telefon 856-446. PROSTOR ZA DELAVNICO oddam v najem, Velikost 9 x 5 m. Ostalo po dogovoru. Naslov v uredništvu. VEČJO OPREMLJENO SOBO, z možnostjo kuhanja, souporabo telefona oddam ženski za 100 DEM/SIT na mesec ali dvema ženskama (75 DEM/SIT mesečno-vsa-ka.) Telefon 855450. V REČICI OB PAKI ugodno pro-dam večjo medetažno hišo s 3000 m2 zemljišča. Telefon 062-661-121 Steblovnik. Vsem ljudem smrt pomeni konec. Srečni so tisti, ki umirajo s prepričanjem, da zaslužijo solze tistih, ki ostanejo. Fridrich Veliki ZAHVALA Ob boleči izgubi žene in mame FANIKE KOVAČ iz Šmartnega ob Paki se najlepše zahvaljujemo dr. Jovanu Stuparju, gospe Faniki Krbavac ter ostalim medicinskim sestram iz Zdravstvenega doma Šmartno ob Paki, gospodu župniku Ivanu Napretu, sosedom ter vsem ostalim, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih in pospremili drago mamo ter ženo na zadnji poti. Hvala! Žalujoči:Mož Peter, hči Bogdana in sinova Peter in Drago Srce tvoje več ne bije, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in prababice MARIJE OBU 30.1.1922 -12.7.1994 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in vsem, ki sojo pospremili na njeni prerani zadnji poti, darovali cvetje, sveče, nam izrekli sožalje in z nami sočustvovali. Posebno zahvalo izrekamo dr. Kralju, patronažnim sestram in govornikom, gospodu duhovniku za opravljen obred in cerkvenim pevcem. Žalujoči: Sinovi Miha, Ivan, Jože in Franc z družinami. ZAHVALA Za vedno je odšel od nas dragi sosed, prijatelj in sorodnik JOŽEF RADOSLOVN1K 20.4.1927 -14.7.1994 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, govornikoma za lepe poslovilne besede, gospodu župniku za opravljen obred, Gasilskemu društvu Paška vas, Krajevni organizaciji Gorenje, Društvu upokojencev in Organizaciji zveze borcev Šmartno ob Paki, pevcem, in vsem tistim, ki ste ga pospremili na zadnji poti ter darovali cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo Lovski družini Oljka Šmartno ob Paki za lepo organiziran pogreb. VSI NJEGOVI Tiho je odšla naša JOŽICA ARLIC Vsem, ki ste jo pospremili ali nam izrekli sožalje, se iskreno zahvaljujemo. Arličevi ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubljenega moža, očeta JOŽETA ČERNELČA 1945-1994 se z bolečino v srcu zahvaljujemo vsem, ki ste ga tako številno pospremili k zadnjemu počitku. Hvaležni smo dr. Pirtovšku, osebju bolnišnice Topolšica, dr. Vodopiji, dr Veroniku in prof. Debevcu iz Onkološkega inštituta v Ljubljani. Hvala govornikoma gospe Tei Devič in gospodu Silovšku za ganljive besede slovesa; gospodoma župnikoma Vehovarju in Kvartiču za opravljen obred, šoštanjski godbi, pevcem in bivšim sodelavcem trgovskega podjetja Era ter knjigovodskemu servisu gospe Milene Benedek. Hvala za izrečena sožalja, za številne žalne brzojavke, darovano cvetje in sveče. Enako zahvalo izrekamo sosedom, gospodu Vinku Cajnku, krajanom Šoštanja, Florjana in Lepe njive ter profesorjem in dijakom CSŠ - gimnazije v Velenju za izkazano pomoč in sočustvovanje v najtežjih trenutkih. Žena Danica, hči Sergeja, mati, oče, sestri, brata in ostalo sorodstvo. Šoštanj, 11.7.1994 Nekje v tebi je bol bila.. a zamahnil si z roko - češ, zmagal bom, močnejši sem; pa vendar ni bilo tako... ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame in stare mame ANTONIJE TRNEK v v Srce tvoje večne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. 'rojene PECECNIK 28.12.1912 - 8.7.1994 se iskreno zahvaljujemo vsem znancem in sorodnikom, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče. Posebno zahvalo izrekamo sosedom in patronažni službi ZD Velenje. Hvala govorniku gospodu Vladu Videmšku in gospodu Cirilu Špitalu ter gospodu župniku za opravljen obred. Žalujoči vsi njeni, ki jo bodo ohranili v lepem spominu! "NaS čas" izdaja Časopisno založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o. Velenje, Cesta Františka Foita 10. Izhaja ob četrtkih. Po mnen]u Ministrstva za informiranje st. 23/26-92 je "NaS čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna številka 3, za katere se plačuje 5 odstotni prometni davek. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena KrstiC-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegei, Mira Zakošek (novinarji), Peter Rihtarič (oblikovalec). Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451,854-761,856-955. Žiro račun pri SDK Velenje, številka 52800-603-38482. Cena posameznega izvoda je 100,00 tolarjev, trimesečna naročnina 1100,00 tolarjev. Rač. prelom in oblikovanje: uniiiiiMiiniv/r.i in LUMINA Grafična priprava, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Kako Je in kako ni za turista poskrbljeno v Velenju? Ce zna vprašat, bi se slo, če ne zna, bo šel naprej Vpadnice v Velenje, 5. največje mesto v Sloveniji. Kako so označene, kaj človeku, ki se v Šaleško dolino pripelje prvič, povedo? Mu dajo vsaj slutiti, da se bliža mestu, v katerem je kaj videti in doživeti? Odgovor na to vprašanje je lahko samo: ne. Gotovo ste se kdaj pripeljali pred kakšno veliko mesto. Že po reklamnih panojih, ki so vas spremljali ob vpadnicah vanj, ste zaslutili, da se bližate mestu. Velenje? Tukaj si turisti (pa tudi domačini) ne morejo ogledati niti tistih znamenitih ženskih riti, od katerih ima menda vsaka svoj faktor. Da ga ima, lahko Velenjčani berejo le v časopisih. Da bi se prepričali, če tista najbolj temna res pripada moškemu, bo pa treba pred kakšno drugo mesto. Banalen primer za vprašanje: ni v Velenju tako velikega panoja, kamor se da seveda obesti še kaj drugega kot to reklamo za Sun Mix, ali pa je vmes kaj drugega? Bo prej kaj drugega, ker ni niti kakšne manjše table, ki bi obiskovalcu na vpadnici pokazala, kam je v Šaleški dolini sploh vredno iti. Oprostite. Velenjski grad je s celjske smeri primerno in ustrezno označen. To pa je tudi vse. Potem pa naj se turist v mestu, ki razvija objezerski turizem, znajde kakor ve in zna. To je bila prva in najbolj bistvena "opazka" naše na hitro sestavljene, rekli smo ji "turistične izvidnice", ki je "preletela" nekaj točk v Šaleški dolini. Sestavljali smo jo: Jože Kandolf, predsednik Turistične zveze Velenje, Jože Zakošek, predsednik Turističnega društva Velenje, Vida Kovačič, dolgoletna turistična in priznana gostinska delavka (in spodaj podpisana). In kaj smo opazili? Vsako mesto ima hotel - ima ga tudi Velenje Recimo, da turist najprej najde edini velenjski hotel z imenom Paka. 0 tem, s kakšnimi stiskami se srečuje, da je tak, kakršen je, turista najbrž ne zanima. Tudi ^ vi verjetno ne vprašate najprej, ko obiščete ^^^^^kakšen hotel: "Kako vas stojite?" To se vidi. Pa bi se tudi brez denarja dalo kaj narediti. Več pepelnikov položiti na mize in tu in tam tudi kakšno rožico. Vsaj poleti, ko so jih polni travniki. Bi bil takoj bolj prijazen. Potem, ko bi se turist nehal čuditi, da takšno mesto, kot je Velenje, premore le ta hotel, bi se morda potolažil, če bi seveda sploh še kaj spraševal, da mu je v nečem vseeno lahko dobro izhodišče. Pri receptorki bi natanko zvedel, kje se v Šaleški dolini kaj dogaja in kam bi jo bilo vredno mahniti. Škoda, ker ob jezeru ni Kampa Recimo, da je obiskovalec slišal, da ima Šaleška dolina jezera (Šaleška dolina - dolina jezer, bi lahko bil turistični slogan!). Velenjsko, tisto najlepše, bi težko našel. Ampak, če bi bil dovolj posiljen, bi že šlo. Samo nikar v ponedeljek! Takrat je lepa restavracija Jezero zaprta. Lahko se bo sicer okrepčal v bifeju ob jezeru ali pri Beli dvorani, če "teren" pozna, drugače bo moral žejen naprej. V restavraciji Jezero so ob tej naši pripombi rekli, da ni neumna in bodo ob tistem stavku "Ob ponedeljkih zaprto," pripisali, da to ne drži za vse, kar stoji ob jezeru. Možnosti, da se ima turist prijetno tam naokoli, je veliko. Škoda le, da v bližini še vedno ni Kampa, ki bi koga zadržal dlje. Obljube o tem so bile menda dane že pred kakšnimi tremi leti, a obljuba je včasih hudo dolga beseda. Milena na konju Bazen tvoje in moje mladosti Tako kot je kokta pijača tvoje in moje mladosti, je šoštanjski bazen kraj, kjer se je ta mladost v vročih poletjih neskončno namakala. S kokto ali brez. Še naprej se bo lahko. Tako vsaj zagotavlja Boštjan Zupančič, ki je s podjetjem Euro Form d.o.o. novi najemnik bazena. Velike načrte ima z njim in od 1. julija tudi mesečne vstopnice po 5000 za otroke in 6000 tolarjev za odrasle. Za pijačo, kakšen manjši prigrizek in za zastonj spust po toboganu, je poskrbljeno, za drugo zabavo pa menda še bo. Šoštanj z okolico ponuja obiskovalcu vrsto odličnih gostiln, pa še s kraškim podzemnim svetom se lahko spozna, če se odpelje v Skorno do Rotovnika. Po rožah se pozna... Nekaj pa je stoodstotno res. Turist, ki ga pot zanese v Topolšico, recimo da je namenjen v hotel Vesna, ne more priti tja s slabim vtisom. Toliko razcvetenih rož na oknih sleherne hiše, pa naj bo nova ali stara, ga spremlja do tja, da je veselje. Kapo dol pred domačini! To pa zagotovo. In nazaj, ko pridešdo parka pred hotelom. Prijetna senca te sicer čaka, a klopi, ki so tam, in sprehajalne poti po njem, ki jih pravzaprav ni, niso najbolj primerne za starejše. Sicer pa lep hotel, v katerem športni in kulturni animatorji znajo poskrbeti, da gostom ne more biti dolg čas. Pri Veržišniku še ni turiz ma Turistični prospekt Šaleške doline med gostišči, penzioni in turističnimi kmetijami, omenja kmečki turizem Veržišnik v Topolšici in s tem v bistvu (zaenkrat) zavaja, saj ga še ni. Pa se tja gotovo nameni marsikak gost, ki pride v Šaleško dolino. Gremo torej tja, ko smo že v Topolšici, smo si rekli, da vprašamo kdaj bo. Že zaradi razgleda je bilo vredno, čeprav pri Veržišnikovih gostov še ne morejo sprejeti, ker še niso uspeli popolnoma uresničiti svojih zamisli. Bodo pa v pridodnosti lahko gostom med drugim ponudili udobno namestitev, saj bodo uredili kar deset turističnih sob. Za zdaj pa, če gledate v prospekt in se odločate na njegovi osnovi, na prenočišče ne računajte! Če imate radi konje, potem k Uranjeku v Ložnico! Lahko pa obiskovalci pričakujejo, da bo vse pripravljeno na turistični kmetiji Uranjek v Ložnici pri Šentilju. Sploh, če imate radi konje in ježo, jih ne gre "spregledati". Deset konjev imajo, sedem je namenjenih jahanju. Lepi in krotki so in imajo potrpljenje (skupaj s celo Uranjekovo družino in še kakšnim sorodnikom zraven) tudi s kom, ki ima sicer željo, da bi bil vsaj enkrat na konju, pa ga je neznansko strah. Takim pomagajo in jih vodijo. "Glave" družine Mirka Uranjeka starejšega zadnjič, ko smo bili tam, ni bilo doma. Je bil pa ob mami Anici, Mirko mlajši, ki v hlevu "skriva" lepotca med lepotci, deset mesecev starega žrebeta Groma. Obisk turistične kmetije Uranjek je odlična priložnost, da kakšno popoldne mine prijetno. Tako kot mineva Sabini Češko iz Velenja, ki ima tako rada konje, da je med počitnicami skoraj vsako popoldne pri njih. Kar brat jo pripelje, pa je. Pri Veržišnikovih gostov še ne morejo sprejeti. To je ugotovila tudi naša "turistična izvidnica" Od leve proti desni: in Jože Kandolf. Jože Zakošek, Restavracijo Halec poznajo bolj drugi kot domačini In od Uranjeka v Ložnici ni daleč do Kavč in do restavracije Pri Halecu. Marsikdo iz Velenja je ne pozna, dobro pa jopoznajo, kot nam je razložil gospod Halec, drugod po Sloveniji. Lepo urejena, z velikim parkirnim prostorom, nudi gostom vrsto kulinaričnih užitkov. Izbirajo lahko med morskimi sadeži in ribami, ali pa se odločijo za kaj čisto "klasičnega", vse bo okusno. Namesto zaključka Na osnovi teh nekaj primerov bi lahko zaključili, da bi se gost, ki bi obiskal Šaleško dolino, v njej lahko imel lepo. Samo vedeti bi moral, kam je treba. To in samo to pa je v tej Šaleški dolini in še zlasti v Velenju največji problem. Vse drugo bi še nekako šlo, kljub kakšni opazki tu in tam, ki jo je "turistična izvidnica" morala zabeležiti. Ampak zgolj z dobrim namenom. Tekst in slike: Milena Krstič - Planine Ste že poiskali modre V kotičkih ERINIH trgovin z neživ/% kjer so modre cene nižje kar do 50 %? V teh dneh pa še dodatno sezonsko znižanje cen tekstila in obutve! cene? Poiščite jih in čimprej izkoristite izjemno ponudbo v ERI NAMA, CENTER, SODOBNA OPREMA, VIS a VIS, STANDARD, ZIBKA, ŠPORT, GRADBENI MATERIAL DEKOR, AGR0 V VELENJU, KERAMIKA V GORENJU INŽELEZNINA V ŠOŠTANJU fr . . e r aH