KRANJ, torek, 12. avgusta 1986 MM3 GLA GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO dolgoveznih sej ne maram ... družbenopolitični dela-^ jeseniške občine, Albin Koben-j*£ je ob letošnjem občinskem praz-jH*u dobil naivišie občinsko prizna- van 2 Alples pohištva ne bo pocenil Ob polletju je imel 445 milijonov dinarjev izgube, ki jo je povzročila predvsem prodaja na ameriški trg. Bila je pričakovana, ob koncu leta pa je ne bo. stran 3 Lažje in hitreje do pošte Minuli torek krajanom Gabrške gore v krajevni skupnosti Log v škofjeloški občini prvič ni bilo treba po pošto v trgovino v Log. podražilo se je mleko Majav cenovni stolpič Kranj, 8. avgusta — Živinorejci Wo od 1. avgusta dalje dobili za liter mleka s 3,6 odstotka mlečne Maščobe 94,50 dinarja — 45,5 odstotka več kot dotlej. Mleko v raa-loProdaji se je podražilo (le) za 30 odstotkov. Rejci so z novo ceno še *ar zadovoljni (četudi so v Kmetijskem inštitutu Slovenije že jPrila in maja dokazovali, da na Kmetiji izdatki za prirejo enega Utra mleka znašajo 95 dinarjev), njlekarji pa nikakor ne, saj bo ramena podražitev precej poslabšala njihov gospodarski položaj, zadnja dozidava cenovnega stoluje še bolj na majavih tleh kot PreJšnje in ponovno kaže na to, da pri nas »gasimo« zdaj pri živi n°rejcih zdaj pri mlekarjih, odvi Sno od tega, kje bolj škriplje. To *je vodi nikamor, še najmanj pa k dolgoročnemu urejanju razmer v Prireji in predelavi mleka. (cz) Kranjska gora me je ozdravila Dr. Božena Bukovinac že petdeseto leto, vsako poletje, preživi najmanj mesec dni v Kranjski gori, za kar ji je turistično društvo podelilo plaketo. stran 6 Ljudje so pripravljeni pomagati Čeprav smo se dobro pripravili na dolgo vožnjo, nam je na vsem lepem med Lescami in Bledom odpovedal poslušnost jekleni konjiček. stran 7 Bled, 10. avgusta — Peklenska poletna vročina je res prava za kopanje. To so okusili tudi vsi plavalci in plavalke v Blejskem jezeru, ki so se borili na osmem maratonu za korenine in kaveljce. Pred množico turistov in kopalcev jih je nastopilo tristo .Za te je skrbelo kar štirideset reševalnih ljudi. Turistično društvo Bled m RTV Ljubljana sta po tem organizirala še mali turistični maraton na 1000 metrov, (-dh) — Foto: F. Perdan Kurilno olje spet privlačno V teh neznansko vročih poletnih dneh je misel na kurjavo kar odveč. Toda ne gre drugače — skrajni čas je, da si za zimo napolnite kleti in drvarnice. Prva ohladitev po 15. avgustu na Gorenjskem kaj rada prinese jesen. Vremenarji sicer pravijo, da bo letošnja jesen lepa in topla, toda kdove, če bo res tako. Po vaseh te dni že veselo pojejo žage, saj so drva spet priljubljena kurjava. Pri kmetih jih j' zdaj moč dobiti po deset tisočakov za meter, ponekod že po dvanajst. Za osem jih pripeljejo le tistim, ki so jih plačali vnaprej. Dosti drv imajo letos kmetje v Selški dolini, saj je zimski žled pustošil po gozdovih. Tam smo izvedeli tudi za skrivnost suhih bukovih drv. Bukev je treba posekati tedaj, ko neha rasti, v poznih poletnih in jesenskih dneh torej. Listje posekanega drevesa namreč skuša še živeti in potegne iz debla in vej vso vlago. Takšna bukova drva nato čez leto dni v kaminu najbolj veselo prasketajo. Premog je postal drag: julija se je v Sloveniji rjavi premog podražil za 71 odstotkov, lignit za 60 odstotkov. Bosanski je nekoliko cenejši, vendar so dobave manjše od pogodbenih, kakovost nekaterih pa je vprašljiva, saj vsebujejo preveč kamenja. Za rjavi premog so vrste dolge, za lignit krajše. V prosti prodaji pa imajo brikete in tudi lignit, novost so lesni briketi, ki gredo za med. Merkurjev poziv naročnikom rjavega premoga, naj vzamejo uvožene brikete, uvožen rjavi premog ali velenjski lignit, je naletel na slab odziv. Prav so imeli torej tisti, ki so trdili, da ljudje rjavi premog naročajo za nekaj let vnaprej. Najboljši računarji pa so te dni izračunali, da se trenutno spet splača oskrbeti s kurilnim oljem. Kurjava je le malce dražja, toda udobje je večje, saj z njim ni dela in pepela. M. Volčjak Planinsko slavje v Triglavskem pogorju Mojstrana, 11. avgusta — V nedeljo, 10. avgusta, so planinci iz ^eh krajev Slovenije in drugi obiskovalci Triglava proslavili pomembne obletnice: 90-letnico od tedaj, ko je bila v Vratih odprta Jlaževa koča, na Kredarici Triglavska koča in na vrhu Triglava ^lažev stolp. Zasluge za postavitev koč in Aljaževega stolpa ima dovški žup-i *^ Jakob Aljaž, ki je pred sto leti kupil zemljo na vrhu Triglava, da Je Slovencem za vedno ohranil njemu tako ljube gore. S pomočjo °vskih hi mojstranških tesarskih mojstrov,-nosačev in zagnanih j>°rnikov je postavil koči in svojevrsten Aljažev stolp na najvišji gori-°* simbol slovenstva in njegpve neuklonljivosti. D. S. Danes vrtanje predora Prva vrtina v Karavanke Hrušica, 12. avgusta — Avstrijska firma Pollensky-Zollner začenja vrtati predor - Ne bodo ga še betonirali - Vsak dan vsaj tri metre Delavci Slovenijaceste-tehnika, ki Karavankami na Hrušici, so v teh bodo skupaj s sodelavci tuje firme mesecih opravili že veliko dela. V Polenskv-Zollner vrtali predor pod preduseku so izkopali 200 tisoč kubi- §iS£omen pridelek in slab odkup pšenice Je res vsega krivo vreme? p0l Kranj, 11. avgusta — Kombajni so pred dnevi na naših njivah po-p tali še zadnja pšenična klasja in izluščili iz njih zlatorumena zrna. Porii e.k Je skromen in precej pod pričakovanji, odkup še slabši. Po c. atkih slovenske žitne skupnosti so mlinsko-predelovalne organiza-je v naši republiki do sredine prejšnjega tedna odkupile 52 tisoč ton k-T?lCe ah manj kot dve tretjini načrtovanih količin. Kmetijski kombi-stotL-S° 0c^au nekaj več kot 29 tisoč ton pridelka, kar predstavlja 85 od-Vrr, sprejete obveznosti. Zelo slabo kaže pri odkupu pšenice od ^ptov, ki so s 23 tisoč tonami oddane pšenice še daleč od plana. Za- uge doslej niti polovično niso izpolnile dogovorjenega. tu sodobno je tudi na Gorenjskem. V Kmetijsko živilskem kombina-7qq 0renjske, v temeljni organizaciji Kmetijstvo, so pridelali približno n vton pšenice, manj kot tri tone na hektar in tudi precej manj, kot so nep vau in kot je bila njihova obveznost iz republiškega samouprav-skp sPorazuma. V Gorenjski kmetijski zadrugi bi morali po sloven-nr JJ1 načrtu pridelave in odkupa pšenice oddati ljubljanskemu Žitu Certitisoč ton zrnJ'a (TZO S1°Sa KranJ 430 ton; TZO Naklo 150, TZO tori 6 450, nekaj še TZO Tržič)> 8 kmeti so sklenili pogodbe za 443 Hoh 2 ^ublJanskim Žitom za 600 ton. Kot kaže za zdaj, ne bodo dosegli tin 6/ne 0c* *en številk, saj so do četrti a odkupili le 320 ton pšenične le-ie h" 35 ton' CerklJe 130- Naklo '19, Sloga 86). Na kmečkih njivah Pod P°vPrečen pridelek 2,3 tone n.. hektar, kar je tudi za gorenjske kak** ne m *ame razmere malo, ze o malo. Glavni krivec za to je vse-ven?r Vreme (suša ob lanski setvi, zimska pozeba, neugodna pomlad), kaj. ar Pa nas prav velike razlike med posameznimi pridelovalci (ne-PrimFl SO Pridelali le poldrugo tono na hektar. Ciril Vehovec z Rupe, na da na Poskusnem polju s petimi sortami kar 4,5 tone) opozarjajo, I^J^logi niso le zunanje narave, temveč da so za slab pridelek in od-Pov i r*V* ^uc^ lJut*Je — ne ^e kmetje in pospeševalci, ampak tudi odkupi in odgovorni, ki krojijo kmetijsko (pšenično) politiko. V Bohinju prve Zoisove igre — Turistično društvo Bohinj-jezero je v sodelovanju s hoteli in krajani priredilo v nedeljo na Bohinjskem jezeru in (na suhem) Pod skalco prve Zoisove igre, na katerih so mladi zadružniki, Zoisova generacija in ekipa turističnega društva Bohinjska Bistrica prikazali splavarjenje po jezeru, izdelovanje skodel, prevažanje rude s samotežnimi sanmi, spravilo sena z rjuhami, nošnjo škafov z vodo na naglavnem svitku in še več drugih starih običajev. Največ spretnosti in znanja so pokazali mladi zadružniki — Branko Pretnar in Branko Ravnik z Broda, Urška Beznik iz Gorjuš, Špela Jeklar s Koprivnika in Roman Urbane iz Stare Fužine, drugi so bili »turisti« iz Bohinjske Bistrice in tretja Zoisova generacija. (Več o prireditvi na zadnji strani.) C. Zaplotnik čnih metrov materiala in sidrali stene. V naslednjih 35 mesecih morajo izkopati tri in pol kilometra predora, začeli pa bodo danes, v torek, 12. avgusta. Sodelavci avstrijske firme Polenskv-Zollner so že nekaj časa na gradbišču, v minulih dneh pa so pripeljali na Hrušico vso mehanizacijo, predvsem stroj za vrtanje. Le-ta potrebuje tudi vodo, ki jo bodo napeljali iz Peričnika, saj vrtalni stroj zahteva vodni pritisk 600 kilo pascafov. Vodo pričakujejo že po 180 metrih izkopa, čaka pa jih vsaj 2.500 metrov metanske jame. Na jugoslovanski strani predora bodo dela zahtevnejša kot na avstrijski strani. Avstrijci bodo začeli leto dni za nami, naši delavci pa bodo delali v štirih izmenah, saj morajo na dan napredovati vsaj za tri metre. Ko bodo vrtali, predora še ne bodo betonirali. Obok bodo le brizgali z betonom in obenem polagali kovinsko mrežo. Predor bodo betonirali kasneje, šele naslednje leto. Na platoju predora morajo postaviti še delavnice in objekte. Zdaj se na Hrušici končno začenja vrtanje, ki ne bo dopuščalo nobenih zastojev in zamud. D. Sedej 36. GORENJSKI SEJEM KRANJ. 15. 24. S. 19S6 • BLAGO ŠIROKE POTROŠNJE • KMETI JSKO-GOZDARSKA MEHANIZACIJA • REZERVNI DELI • POHIŠTVO, BELA TEHNIKA • KONFEKCIJA, DEKORATSVA VRSTA UGODNOSTI IN SEJEMSKE CENE VEČERNI ZABAVNI PROGRAM S PLESOM PO SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI Prodaja kruha ne upada Ljubljana — Slovenski peki ugotavljajo, da prodaja kruha kljub podražitvi ne upada. Najmanj povpraševanja je po navadnem črnem kruhu, medtem ko dražji kruh hitro poide. Večina pekarn se drži odloka, da morajo speči v celotni količini kruha 30 odstotkov osnovnega. Odloka se držijo tudi zasebne pekarne, ki jih je v Sloveniji 45. Podatki kažejo, da je po kruhu iz zasebnih pekarn veliko povpraševanje in da povsod hitro poide. Precej učbenikov še manjka Ljubljana — Čeprav je do začetka pouka le še slab mesec, manjka v naših knjigarnah še precej učbenikov, predvsem za osnovne šole. Knjigarnarji ugotavljajo, da je v preteklosti le redkokdaj manjkalo toliko učbenikov kot letos. Nekateri bodo na policah šele, ko se bo šola že začela, kar kaže, da so ti učbeniki še v tiskarni. Sicer pa so letos učbeniki tudi precej dražji, v povprečju za 116 odstotkov. V Sloveniji dober tujski promet Ljubljana — Slovenski turistični delavci zadovoljni ugotavljajo, da je bila prva polovica leta po številu* prenočitev rekordna., Dosegli smo 1,22 milijona prenočitev tujcev, kar je za 2 odstotka več kot lani. Zlasti se je povečal obisk Avstrijcev, Nizozemcev in tudi Italijanov. Obisk turistov iz Zvezne republike Nemčije pa je manjši. Djuranović v Pakistanu Beograd — Član predsedstva SFRJ Veselin Djuranović je na obisku v Pakistanu. Temu obisku pripisujejo v Pakistanu velik pomen. Gre za pospešitev gospodarskega sodelovanja med Jugoslavijo in Pakistanom, prav tako pa tudi za utrditev gibanja neuvrščenih, katerega člana sta tako Jugoslavija kot Pakistan. Ilegalno prek meje Beograd — V letošnjem prvem poletju je poskušalo Jugoslavijo ilegalno zapustiti 520 oseb, ilegalno pa je hotelo priti k nam 727 ljudi. Mejo je skušalo ilegalno prestopiti največ naših državljanov, na drugem mestu pa so prebivalci sosednjih držav. V tem času je bilo 28 kršitev našega zračnega prostora, šti-rinajstkrat pa so tujci kršili meje naših teritorialnih voda. Večina kršiteljev je bila ujetih. Jugoslovanski organi skrbijo za skoraj 4000 kilometrov meje, k njihovemu uspešnemu delu pa pomaga tudi sodobna oprema. -j k Osebni dohodki po pravilniku Škofja Loka, avgusta — »Občinski svet Zveze sindikatov Škof j a Loka sprotno analizira gibanje cen in dinamiko delitve OD v gospodarstvu in negospodarstvu, posebno v tistih dejavnostih, ki s svojimi uslugami in storitvami neposredno vplivajo na življenjski standard delovnih ljudi in občanov. Za 1. polletje 1986 smo skupaj s strokovno službo tozda Komunalne dejavnosti v sestavu SGP Tehnik ugotovili, da se osebni dohodki izplačujejo po Pravilniku o razporejanju dohodka, čistega dohodka in osebnih dohodkov, ki je usklajen v SaS v komunalnem in stanovanjskem gospodarstvu Slovenije. Povprečni čisti OD na delavca je bil v 1. polovici leta 1986 97.334 din in je na 100 odstotkov višji, kot je bil v enakem obdobju lansko leto,« nam je sporočil predsednik občinskega sveta zveze sindikatov Škofja Loka Sandi Bartol V soboto, 16^ avgusta, na Kofcah pod Košuto Pomnik pohodu II. grupe odredov Tržič, 8. avgusta — Občinski odbor Zveze združenj borcev NOV Tržič in Občinska konferenca SZDL Tržič končujeta zadnje priprave na proslavo, ki bo v soboto, 16. avgusta, ob 11. uri pri planinskem domu na Kofcah pod Košuto. V preddverju planinskega doma bodo odkrili obeležje v spomin na pohod II. grupe odredov z Dolenjske prek Gorenjske na Štajersko in skico poti te partizanske enote, ki je leta 1942 krenila na Štajersko. Slavnostni govornik bo takratni komandant II. grupe odredov, general in narodni heroj Franc Poglajen-Kranjc. Tržičani pripravljajo bogat kulturni program, Dom na Kofcah pa bo dodatno usposobljen za sprejem večjega števila obiskovalcev, ki jih v ;oboto zanesljivo ne bo manjkalo. Na slovesnost so vabljeni ne le borci II. grupe odredov, ampak tudi borci Ko-krškega odreda, Koroškega bataljo- na in borci drugih enot ter aktivisti, ki so uelovali na tem območju, ter seveda ljubitelji planin. Najprimernejši dostop do Kofc je prek Tržiča in Je-lendola do planine Šija ali Ravni do koder je mogoče z avtomobili. S Šije ali Ravni je do kraja proslave le, 20 minut zmerne hoje. Predsednik tržiške borčevske organizacije Rudi Hrovatič je povedal, da je leta 1942 II. grupa odredov med prehodom prek tržiške občine doživljala težke preizkušnje, nekajkrat padla v .zasede, izgubila precej borcev in se končno s pomočjo Tržičana, partizana Branka Džordževiča,prek Škrbine prebila na koroško stran. Enota je bila stalno zasledovana in je padla v zasede pri prehodu ceste Kranj —Ljubelj pri Laibu, nato pod Kofcami in nato še med Škrbino in Dolgo njivo. J. Košnjek Osebni dohodki večinoma po starem Jesenice, 11. avgusta — Tiste temeljne in delovne organizacije, ki so imele ob polletju izgubo, morajo izvršnim svetom skupščin občin posredovati vlogo za izplačilo osebnih dohodkov. Člani izvršnih svetov naj bi pretehtali, zakaj je nastala izguba: ali zaradi razlogov, na katere niso mogli sami vplivati, ali zato, ker so slabo gospodarili. Na jeseniški izvršni svet sta dopis poslali dve temeljni organizaciji, obe elektrogospodarski: Savske elektrarne, hidrocentrala Moste in Elektrogospodarstvo Gorenjske, temeljna organizacija Žirovnica. Obe sta imeli izgubo kot vse elektrogospodarstvo, nastala pa je zaradi objektivnih vzrokov. Po zakonu bodo v elektrogospodarstvu lahko izplačali akontacijo osebnega dohodka v višini povprečja republike in ne lastnega šestmesečnega povprečja, saj so bili njihovi osebni dohodki višji, kot je bilo republiško povprečje. V jeseniški občini pa so imeli izgubo še v temeljni organizaciji Petrola — hotel Špik v Gozdu Martuljku, in v temeljni organizaciji Lek v Kranjski gori. Organizaciji imata sezonski način poslovanja in sta po zakonu o izplačilu osebnih dohodkov izvzeti. V Gozdu Martuljku hotela sploh niso odprli, ker predvidevajo rušenje in gradnjo novega, v Leku pa so večinoma sprejeli goste iz svoje delovne organizacije in jim niso še poravnali razlike v ceni. Takšni rezultati so v jeseniškem gospodarstvu kar spodbudni, saj številne delovne in temeljne organizacije ob polletju nimajo primanjkljaja. D. S. Kdor zna, ta ima ... Jesenice, 11. avgusta — Občinska zveza prijateljev mladine Jesenice je, tako kot vsa druga gorenjska letovišča v Novigradu, vključena v počitniško skupnost Pineta, kjer skupno rešujejo probleme in po svoje pomagajo pri razvoju infrastrukture Buj. V tej skupnosti je deset počitniških domov. Po sporazumu skupnosti morajo članice prispevati ob sklepu sezone 5.000 dinarjev od prijavljenega ležišča, kar samo za Jesenice, ki imajo 182 ležišč, pomeni 910 tisoč dinarjev prispevka. V Kranjski gori mrgoli počitniških domov, od postelje pa se plačuje le turistična taksa in še ta »diferencirano«. Otroci je plačujejo znatno manj kot odrasli. A Kranjska gora nima prave infrastrukture, še kanalizacije ne, kaj šele kakšne čistilne napcave. Kdor zna, pač zna ... Jeseniški občinski nagrajenec Albin Kobentar Dolgoveznih sej in formalizma ne maram mom rešili probleme nagrajevanj Jesenice, 11. avgusta — Albin Kobentar je bil dolga leta edini sodnik za prekrške in kasneje družbeni pravobranilec samoupravljanja — Ni bilo dneva, ko poleg rednega dela ne bi bil sodeloval na akcijah Največja kriza se mi zdi v tem> ^ osebne pripravljenosti za delo, •a. fl. Dolgoletni družbenopolitični delavec jeseniške občine, Albin Kobentar, je ob letošnjem % I 1. avgustu, ob- '•■»% činskem prazni- ku, zasluženo prejel najvišje ^■f. ^ občinsko pri-: \L znanje. Dolga leta je že dobro znan delaven jeseniški aktivist, ki je poleg redne zaposlitve sodeloval v raznih akcijah. »Samo dve redni službi sem v 40 letih opravljal po svoji želji in volji: ko sem bil po vojni učitelj v Bohinju in kasneje v Železarni. Leta 1959 sem začel delati v oddelku pri prekrških, bil dolga leta sam za vso občino,in kasneje družbeni pravobranilec samoupravljanja. V vseh teh letih pa ni bilo dneva, da ne bi opravljal kakšne funkcije v občinskem ali republiškem merilu. Nekaj let sem bil predsednik komisije za prošnje in pritožbe v Ljubljani, sem pa član enake komisije pri zvezi jugoslovanskih sindikatov. Delo pri prekrških je bilo odgovorno, predvsem ga je bilo zelo veliko, saj so na Jesenicah poleg rednih zadev še mejni problemi. Tako delo je občutljivo, saj se še danes kdo spomni in mi poočita, da je tega in tega leta moral plačati pet starih jurjev kazni za prekršek. Vedno sem imel rad delo, ki je dalo rezultate, formalist nisem bil nikoli. Zdelo se mi je brez smisla, da presediš ure in ure na sestankih. Nikoli mi ni bilo težko opraviti nešteto poti, samo da smo kaj napravili. Tako tudi danes, v krajevni skupnosti, kjer mi je vseeno, če skrbim za planinske postojanke ali raznašam plakate ob krajevnem prazniku. Le teoretičnega razglabljanja in formalizma ne maram. Danes se vse preveč zanašamo na to, da bomo z nekim teoretičnim siste- bi bilo po zgrešeni vsesplošni rmse sti nagrajevano že kar vnaprej »n šele tedaj, ko ga opravimo. Ni spj*'.^. spodbude, ne pripravljenosti za a»_ stično delo kot nekdaj, ni več tlSt ^ človeškega in neposrednega stika in ljudmi, prepričevanja, da se je WJ, vsemu vredno za kaj boriti. vlada nekakšen brezdušni odnos, o lovaževanje vrednot, v tem ie..°oS. družbena kriza. Nismo uveljavili novnih meril, ki so podlaga za stimulacijo: količine, kvalitete* P večr1 okoy Po drugi strani smo se sposobirU majhnih in nepomembnih stvareh Pj^ govarjati na dolgo in na široko, ve 1* in pomembnih pa sploh ne omen^8^,/). Denimo: elektrogospodarstvo s SVO' jimi potrebami in večnimi spon z logi preveč pozablja, kako ogromne zerve so v varčevanju. Poraba ra*. nenormalno kot se z novimi in n0^Ld naložbami samo povečuje spor n»^ energetiki in ekologi. In tako bo vse.^0 tedaj, dokler ne bomo spoznali, koli* se da prihraniti z varčevanjem«« D. Sedej D. S. Slovensko javno mnenje Na božič dela prost dan V razmerah družbene krize, ki zajema vse plasti družbenega in posameznikovega življenja, je prišlo — kot ugotavlja Zdenko Roter s fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo in eden od raziskovalcev v raziskavi Slovensko javno mnenje — »do revitalizacije religije, do obnove njenih življenjskih moči in družbenega ugleda.« Po letu 1978 oziroma 1980 vernost odraslega prebivalstva v Sloveniji rahlo narašča, nevernost pa rahlo pada, kar pomeni, da se je preobrazba cerkvenega v posvetno, ki je dajala pečat obdobju 1968—1978, upočasnila oziroma zaustavila. Delež vernikov, ki redno tedensko ali mesečno obiskujejo verske obrede, se že od 1978. leta dalje ohranja na ravni 20 do 22 odstotkov. Delež tistih, ki obiskujejo verske obrede ob velikih praznikih in ob posebnih priložnostih, narašča; upada pa delež skupine nevernih (leta 1978 42,7 odstotka, letos 34,1). Primerjava letošnjih rezultatov mnenjske raziskave z dognanji pred šestimi leti pokaže, da vera v boga ali neko višjo silo narašča. Leta 1980 je 54 odstotkov vprašanih odgovorilo, da veruje v boga ali neko višjo silo, letos je bilo takšnih odgovorov 62 odstotkov. Ta razlika se bo v prihodnje še povečala, meni Zdenko Roter, saj bodo krizne razmere povečevale občutek negotovosti, nepredvidljivosti, strahu pred prihodnostjo in podobno. Na vprašanje, ali vaša družina praznuje božič, je 79 odstotkov anketirancev odgovorilo, da praznuje, in sicer 43 odstotkov kot verski in 36 odstotkov kot tradicionalni družinski praznik. »To kaže na to, da štiridesetletna kulturna in verska politika, ki ni bila naklonjena javnemu pripo-znavanju cerkvenih praznikov in drugim versko-kulturnim simbolom, pri nas ni bistveno prav nič spremenila. Ne nazadnje zato, ker smo poleg Albanije v Evropi praktično edina dežela, v kateri na božič ni dela prost dan. Pravni argumenti o ločitvi cerkve od države pri tem, v primerjavi z drugimi, tudi s socialističnimi deželami (Madžarska, Poljska, ČSSR), v katerih tudi javno praznujejo božič, seveda v očeh večina prebivalstva nimajo prav nobene veljave in mod prepričljivosti,« ugotavlja Zdenko R°' ter. Na vprašanje, ali bi bilo primer;-no ali ne, da bi v Sloveniji praznovali božič kot dela prost dan, je 59 odstotkov vprašanih odgovorilo pritrdilno. 25 odstotkov jih je bilo proti, ostali pa se niso opredelili. »Tudi ob teh podatkih se zdi jasno, da se bo tu moralo nekaj spremeniti, saj ob številni*1 prostih dnevih prebivalstvo ne more doživljati nepriznavanje božiča ko dela prostega dne drugače kot staliS' če, v katerem je določena protiverska ost.« , , (cz) Delegatske pobude Plačilo odvoza po osebi, ne po kvadratnih metrih Jesenice, 11. avgusta — Delegacije krajevnih skupnosti Blejska Dobrava, Žirovnica, Rateče in Kranjska gora so na minuli seji zbora krajevnih skupnosti predlagale, naj se odvoz odpadkov zaračunava po številu stanovalcev in ne po številu stanovanjskih kvadratnih metrov, saj gre pri plačilu odvoza odpadkov za družinski odpadek in ne za prostornin-ski. Jeseniško komunalno podjetje Kovinar, ki je ob nedavni podražitvi zvišalo cene odvoza odpadkov kar za 57 odstotkov, zaračunava odvoz res po številu kvadratnih metrov stanovanjske površine. Jeseničani prispevajo izdatna sredstva za Kovinarje-vo razširjeno reprodukcijo — se pravi za gradnjo odlagališča na Mali Mežakli. Znesek za odvoz odpadkov je precejšen, zato ni čudno, da je med Jeseničani zavrelo. Najbolj so prizadeti starejši, upokojenci, ki živijo sami v večjih hišah. V ne tako redkih primerih živita dva z eno samo pokojnino. A tudi mlajšim visok izdatek nikakor ni po volji in se jim ne zdi prav nič zakonito, da plačujejo še razširjeno reprodukcijo Kovinarja " — naj bodo komunalci v še tako slabem ekonomskem položaju in naj se zdi odlagališče v gozdu sredi zelene Mežakle (v 21. stoletju visoke tehnologije predelave odpadkov!) še tako neizbežno. Zato terjajo drugačen način plačila: ne po kvadratnih metrih, ampak po osebi. Vsaj za zdaj stanovanjske površine same od sebe še ne »proizvajajo« odpadkov in ne polnijo zabojnikov. Krajani so postali občutljivi in nezaupljivi, zato zahtevajo, da morajo biti zabojniki lepo vzdrževani. Pred nedavnim jih je namreč prevzelo v upravljanje komunalno podjetje, kupili pa so jih večinoma krajani. Ob dosedanjih slabih izkušnjah se upravičeno bojijo, da bi njihove zdaj zanemarili. D. Sedej Honorarna dela v industriji in gradbeništvu Jesenice — Delovne organizacije lahko sklenejo pogodbo o delu za opravljanje začasnih del največ za 60 dni v koledarskem letu, za sklenitev take pogodbe pa je potrebno pismeno soglasje skupnosti za zaposlovanje, da ni zaposlenih ali delno zaposlenih oseb. Skupnost za zaposlovanje je lani v jeseniški občini izdala 84 soglasij za 258 delavcev, kar je manj kot leto prej. To pa ne pomeni, da je pogodbena dela manj: prej nasprotno, kajti delovne organizacije pri skupnosti za zaposlovanje pogodbenega dela na prijavljajo. Po opravljenih urah se je obseg pogodbenega dela lani povečal kar za 17 odstotkov. Od skupaj 238.283 ur, ki so jih prikazale organizacije združenega dela, jih je bilo skoraj 62 odstotkov opravljenih v industriji in v gradbeništvu. Povečanje honorarne zaposlitve se kaže v vseh dejavnostih razen v zdravstvu in v socialnem varstvu. Število opravljenih ur po pogodbah o delu je na Gorenjskem poraslo za 14,2 odstotka, kar je manj kot na Jesenicah. Drugačna slika je pri delu prek polnega delovnega časa, saj je tega manj kot na Gorenjskem. Več nadur kot leto prej je spet v industriji in gradbeništvu, najmanj nadur pa so opravili v kulturi, izobraževanju in znanosti. Po družbenih usmeritvah naj bi se delavci upokojili, ko jim po delovni dobi preneha delovno razmerje. Na Jesenicah pa je še 48 delavcev, ki bi morali v pokoj, vendar delajo še naprej. Največ jih je v največji delovni organizaciji, jeseniški Železarni, v gostinstvu in v bolnici. D. Sedej t j F t s Z P I t C Č t) ti n P z i ■ ji t 1 s 3 P c s ii i) k z [o? I k !fer [fl E? Kranj, 8. avgusta — Končana poletna šola slovenskega jezika — V p«* tek je enainštirideset udeležencev uspešno sklenilo poletno šolo slovenskega jezika. Slovenska izseljenska matica jo je že petič zapored organizirala v Kranju, tokrat od 14. julija do 8. avgusta. Udeleženci so prišli iz Avstralije, Nizozemske, Kanade, Zvezne republike Nemčije« Italije, Mehike, Argentine, Brazilije, Grčije, Francije in ZDA. S skriv-nostmi slovenskega jezika so jih seznanili Martina Križaj -Ortar, Mar-ja Bešter, Mateja Dremelj in Peter Weiss. Ogledali $o si Kranj in Ljubljano, se peljali po Gorenjski, v Trento in na Goriško, Dolenjsko in V slovensko Primorje. Poslurali so koncert ljudskih glasbil, prisluhnil* kitari Junija Kovačiča in se vključili v tečaj folklore. Pripravili so zanimiv večer s pesnikom Danetom Zajcem in izdali list Korenine. -" T.B. - Foto: F. Perdan J.s i i 12. AVGUSTA 1986 GOSPODARSTVO .3. stran (mmmmmmciLAS Izgubo ob polletju so pričakovali Alples pohištva ne bo pocenil ^||*2niki, 8. avgusta — Alples iz Železnikov je imel ob polletju 445 milijonov dinarjev izgube, ki jo je povzročila Driw i Cm Pr°d&Ja na ameriški trg. Tako pojasnjuje izgubo direktor Stane Čadež, ki pravi, da je bila ob polletju pa ^kovana in da je zaradi podpore izvozu in sprememb njihove poslovne politike ob koncu leta ne bo. Te drri yl® vroča tema pocenitev pohištva, ki ga navajajo med izdelki, katerim je zvezna vlada zapovedala pocenitev. ^ °ar v Alplesu pohištva ne nameravajo poceniti. ^dim, da imate na mizi zadnjo ^vilko Uradnega lista. Boste mo-ahvaše pohištvo poceniti?« »Dobil sem ga včeraj, zato lahko j*ele sedaj komentiram, kaj ukrep Pomeni za nas. Zgolj po pisanju ča-°pisov, ki so navajali sezname iz-^elKov, bi bilo preuranjeno in, zdaj ^gotavljam, tudi ne povsem pravil-poglejte v Uradnem listu jasno Flse, da se ukrep nanaša na izdel-Je> ki so se od 9. do 24. junija popazili za več kot 5 odstotkov, s tem «a so se v razdoblju januar—junij Porazili za več kot 53 odstotkov. ene teh morajo torej vrniti na ra-J;m 8- junija. V Alplesu smo pohi-tvo zadnjič podražili 30. maja, to-deJ Pred 9. junijem. Ugotavljamo, Ja nismo kršitelji. Vse to pa nam je ^Pravilo slabo reklamo in škodo, Judje čakajo na cenejše pohištvo, Prodaja je zastala in razočarani bo-• Našega pohištva namreč ne na-k eravamo poceniti; zašli bi v izgu-l0' saj so se surovine v zadnjem le-* Zelo podražile, tudi več kot 200 °^totkov.« 'ia* rt** P?^etiu imate skoraj pol mi-ste * ^nariev izgube. Pravite, da J® »iztržili« z izvozom?« b0 » a račun izvoza smo imeli izgu-ju ^6 Y prvem letošnjem tromeseč Poliet li smeii za 0\,Ze takrat je bilo jasno, da bo ob teli e^u ^e večja. Toda, če smo ho-°stati resen partner, nismo odstopiti od izvoznih pogodb p ameriško tržišče. Sklepajo se fev Za.tri do šest mesecev vnaprej, k °z je naša dolgoročna usmerili ' zato ga ne moremo prekiniti v < noč. Ta izguba je bila torej pri-^.^vana, v izvozu smo izgubili 500 ^"jonov dinarjev. Razlogi so zna-neuzstrezna ekonomska polica do konvertibilnih izvoznikov, Pt ?0c*ročju konvertibilnega izvoza 2ajstično ni bilo od januarja do Qnjih junijskih dni nič storjeno. il^Protno. tečaj je močno zaostali • °d 31. julija lani do 19. junija le-lg.Se je tečaj dolarja povečal le za ^ odstotka, evropske valute pa 3g v tem času napredovale za 31 do pr °dstotkov. Tega nismo mogli cJ^reči v cene, saj na tujih trgih Pohištva celo rahlo padajo. V jjtui mesecih letošnjega leta je iiti j z&t° Alples izgubo, kakršne ni ker ^e nikou- Bili sm0 kaznovani, 2ili Sltl° 20 odstotkov izdelkov izvo-na Zahod. Izgube imajo tudi drugi lesarji, »preveč izvažajo«. V prihodku slovenskega gospodarstva konvertibilni izvoz zavzema 9—odstotni delež, pri lesarjih ima 2 0—odstotnega.« »Kako ocenjujete nove ukrepe za spodbujanje izvoza?« »Uvedene so izvozne spodbude, večje za dolarski izvoz, kar je razumljivo. Svoje je seveda napravila tudi tiha junijska devalvacija dinarja (15—odstotna). Zaradi trenutne tečajne politike pa nas že resno skrbi (porasel je le 5 odstotkov glede na konec junija), da bodo kmalu zvodeneli, že v dveh mesecih. V Alplesu pa spreminjamo poslovno politiko, ne na dolgi, temveč na kratki rok. Ustavili smo prodajo nekaterih izdelkov na ameriški trg, čeprav je po njih povpraševanje. Selekcionirali smo programe, malce bomo skušali povečati tudi izvozne cene. Te ukrepa vsebuje sanacijski program, po katerem predvidevamo, da izgube konec leta ne bo.« »Kako pa je s prodajo doma?« »Težav nimamo, zaenkrat prodamo še vse, kar naredimo, tudi zalog nimamo. V prodaji na domačem trgu še nismo občutili zatišja. Računamo, da bo tako še naprej, če seveda kakšni administrativni ukrepi ne bodo zbegali gospodarstva. Alplesova prednost so kakovostni izdelki in dober servis. Vse bolj se namreč dogaja, da se trgovci izogibajo tovarn, katerih izdelke kupci reklamiraj o.ali se jezijo zaradi slabega servisa. Tudi v našem trgovskem salonu v Železnikih je prodaja še naprej dobra.« »Zadnje čase je slišati glasne misli, da Alples nima obetavne prihodnosti, ker da se je preveč razširil, ker da je stran od glavnih prometnih tokov, ker mu napoveduje težave z delovno silo?« »Naša bodočnost je v posodobitvi, y nadomeščanju delovne sile s sodobnimi stroji, v pametni kadrovski politiki torej in v tehnološki posodobitvi. Sicer pa mislim, da lesarjev ne bi smeli kar tako odpisati, to je vendar panoga, ki dela 90—odstotno z domačimi surovinami, ki ima zgrajene zmogljivosti, ki ima tradicijo, ki daje čisti devizni zaslužek. Letos smo kupili nov stroj za obdelavo ploskovnega pohištva, ki je stal 1 milijon nemških mark. Proizvodnjo na njem smo začeli te dni, izdelki, ki bodo še kakovostnejši, bodo kmalu v prodaji. Naslednji stroj pa je elektronski rezkalec, daljinsko vodeni stroj, ki je polovico cenejši, nadomestil pa bo tri do štiri delavce.« j^j Volčjak ggušar s Češnjice že 26 let žaga drva v Železnikih in okolici w^>^*c;gusčtr s i^esnjiue ze zo tei zaga arva v z^eiezniKin m o. ^la je manj, vendar še vedno dovolj P^^' *• avgusta — Jože Megušar skoraj vsako popoldne pripne prikolico s cirkularjem k avtu in se odpelje tja, ^ka pet do dvanajst kubičnih metrov drv, ki jih mora razžagati Hjj °j oče se je ukvarjal z žaga-irW* Pravi- »°n si Je leta 1947 ku--ikiK1 k° in z nJ° žagal drva v Že-J?°*etn a 1960 sem začel ža8ati Jaz S u cirkulark°. ki J° sProti obna-i enni p°rabljam še danes.« »H ^ar pa je deIa za žganj ^ske K ^et0 manJ- Novejše stano-k Dloke in nekatere hiše ogreva-Plesovega toplovoda. Poleg tega je za peči centralne kurjave dovolj, če polena le prepolovimo in to delo večina hišnih lastnikov opravi z manjšimi cir-kularkami ali pa kar z ročno motorno žago. Včasih pa je bilo drugače. Za štedilnike in manjše peči je bilo treba metrska drva razžagati na pet delov in za to je bila potrebna večja in močnejša cirkularka. »Še vedno je dovolj dela, čeprav bi- stveno manj kot včasih.« pravi Jože. »Tudi zaslužek je manjši, zlasti, če primerjam, koliko drv sem za zaslužek enega popoldneva lahko kupil pred leti, koliko pa danes. Čeprav sem moral cene za razžagani kubični meter glede na lansko leto dvigniti kar za 100 odstotkov, danes, čeprav delam vse popoldne, zaslužim komaj za polovico kubičnega metra drv.« fr^jevalci delajo med kolektivnim dopustom Jti delamo sedaj, da bodo drugi bolje delali med N. 4. avgusta _ Vzdrževalci energetskih naprav v kranjski Planiki delajo takrat, ko so drugi na dopustu. ■to^V}Nski Planiki so svoje delo že % j1 vzdrževalci strojev, v teh dneh, H'Ž *tekom dopustov, pa delajo še ^Of^alci energetskih naprav. Očisti-1 0 klimatske naprave ter vodne i^te^k naPelJave, predvsem odvode, '^$t 'h se med letom nabere debela i^p^rnazanije. Delo vzdrževalcev °. w?kih naprav je umazano in tež- vsako jutro sproti dogo-.v.ŠIm J vse bodo postorili. Pravijo, Iv^lf ^eutve nimajo težav, saj so lite Pomagajo si. radi se šalijo in *Ucu OD nedeljah in praznikih, jj^o opraviti nujna vzdrževalna W- žito priti nazaj v priti nazaj v tovarno. Po- ^Je|j ,Pa vedo že od takrat, ko so (5o j ela in naloge vzdrževalcev, da £VC ali predvsem takrat, ko drugih ^ • ne 00 na delavnih mestih, ^/^apc.faprav v Planikini delovni or-'tj^J1 v Savski Loki pa vzdržujejo e v odmaknjenih obratih v Lu- Vzdrževalci energetskih naprav v Planiki: Stane Vilfan, Marjan Stare, Milan Grame in Roman Završnik. kovici, Zabreznici, Tolminu in Turniš-ču. Pravijo, da imajo dovolj dela tudi takrat, ko delovna organizacija deluje normalno, ko so vsi zaposleni na delovnih mestih. Vendar je njihov poklic tudi nevaren. Umazanija, ki jo čistijo, je zelo vnetljiva, vsaka neprevidnost bi lahko provzročila požar, ki bi, podobno kot pred časom, ko je zagorelo v Alpini in Peku, lahko povzročil precejšnjo škodo. Spoštovati morajo tudi pravila o varstvu pri delu. Pravijo, da se moraš sam zaščititi, drugi ti pri tem ne morejo prav nič pomagati. Vendar pa bodo šli tudi vzdrževalci v Planiki na zaslužene počitnice. Do sedaj jih še nihče ni izkoristil; zvrstili se bodo potem, ko bo konec kolektivnega dopusta in bo delo v njihovi delovni organizaciji spet steklo normalno in, upamo, brez zastojev. Damjana Gortnar Dobave iz bosanskih premogovnikov kasnijo Tisočak pri toni premoga ostaja Kranj, 8. avgusta — Kupci premoga pri toni plačajo tudi tisočak, ki je namenjen vlaganjem v premogovnike. Ta dodatek k ceni je postal sporen, vendar ga še naprej priračunavajo. Tudi trgovci s premogom morajo bosanskim premogovnikom plačevati od 2 do 15 tisoč dinarjev pri toni premoga za sovlaganja, saj sicer dobav ne bi bilo. Kljub temu so neredne. Kranjski Merkur ima najslabše dobave iz zeniškega premogovnika, škofjeloška Loka pa iz Stanarov. Poleg tega je vse bolj vprašljiva tudi kakovost nekaterih bosanskih premogov, saj. je v njih preveč kamenja. Slab premog prihaja zlasti iz zeniškega premogovnika, kjer imajo težave s separacijo. Vsi ti problemi so seveda težko rešljivi, dokler premoga primanjkuje, dokler je najslabši boljši kot nobeden. Vrste so dolge zlasti za rjavi premog: pri Merkurju je razpotegnjena na dve leti, pri Loki na slabo leto. Vendar pa je Merkurjev poziv tem naročnikom, da lahko takoj dobe uvožene birkete, rjavi premog iz uvoza ali lignit, naletel na slab odziv. Ljudje torej praznih kleti nimajo, saj so se navadili , da premog naročajo za nekaj let vnaprej. Cene rjavega premoga se zdaj sučejo od 30 do 37 tisočakov za tono. Lignit je seveda cenejši, stane 18 tisočakov. Tudi vrste zanj so krajše, pri Merkurju okoli sedem mesecev, pri Loki šest. Pri Merkurju imajo trenutno v prosti prodaji lignit iz Kreke, ki je boljši od velenjskega, po zadnji, 40— odstotni podražitvi, stane 21 tisoč dinarjev. V prosti prodaji so tudi uvoženi briketi, ki stanejo 47 tisoč dinarjev. Novost so lesni briketi, iz lubja in žaganja, ki jih stiska ljubljanski obrtnik, imajo 4.300 kalorij, kar je toliko kot boljši domači premog, za njimi pa ostane zelo malo pepela. Tona teh briketov stane 38 tisoč dinarjev, vsako pošiljko pa zelo hitro prodajo. Oskrba s premogom se torej ni bistveno izboljšala. Tako kot lani kasnijo dobave iz bosanskih premogovnikov, slovenski pa bolje izpolnjuje dobavne pogodbe. Trgovcem pa že očitajo sovlaganja, češ sovlagate v bosanske premogovnike, v stiski pa vas rešujemo mi. Prav zanimivo je, da ima Merkur največji izpad dobav (kar 70—odstotnega) iz zeniškega premogovnika, kjer ima dogovorjenih največ dobav, Loka pa iz Stanarov, od koder naj bi dobili 5 tisoč ton premoga, kar je polovico vsega, premoga pa še ni. Drv še nimajo, razen pri Merkurju še nekaj mešanih po stari ceni, 9.700 dinarjev za meter. Čakajo na pošiljke bukovivh drv iz Kočevanja. Pri Loki pa so nam povedali, da jih že žagajo in da jih bodo kamlu prodajali. Novih cen drv še nimajo, povzpele pa se bodo morda celo tja do 15 tisočakov, saj jih po takšni ceni že prodajajo v Ljubljani. M Volčjak IZ COSPOPARSKECA SVETA Kam s pridelkom tobaka V Hercegovini se je začela tobačna sezona. Menijo, da bodo letos pridelali približno 10 tisoč ton zlatorumenih listov iz zasebnih in družbenih nasadov, kar je največ v zadnjih tridesetih letih Če bi se to zgodilo pred šestimi, sedmimi leti, bi to prineslo Hercegovcem dober devizni in dinarski iztržek. Letos pa bogatega pridelka kmetovalci niso tako veseli. Kupcev namreč ni in malodane vsa skladišča so še vedno polna lanske letine. Za približno 80 tisoč tamkajšnjih kmetov je to seveda žalostno. Dve žetvi Makedonski kmetovalci so z več kot 17 tisoč hektarjev polj pospravili pridelek in sejejo drugega. Tako bodo čez nekaj mesecev poželi še eno žetev, tokrat sončnice, živinsko krmo in povrtnine. Hidrološke razmere so namreč letos tam zelo ugodne, umetna jezera so do vrha napolnjena z vodo. Iz njih po omrežju prekopov namakajo več kot 90 tisoč hektarjov površin, največ vinogradov, sadovnjakov, vrtov in žitnih polj. Neizmerne zaloge plina V Sovjetski zvezi so lani načrpali 630 milijonov kubičnih metrov zemeljskega plina, letos jih bodo 800 tisoč. Po njihovih podatkih so zaloge plina neizmerne. Problem je v tem, da morajo nahajališča odpirati vedno višje proti severu. Doslej največji sovjetski uspehi so povezani z Urengojem, plin iz teh zahodnosibirskih nahajališč že zdaj daje več kot polovico sovjetske proizvodnje plina. Pravijo, da je zdaj Urengoj dosegel največjo zmogljivost, večje količine bodo lahko pridobivali šele iz zalog v Jamburgu, več sto kilometrov severno od Urengoj a. Tam ga bodo začeli izkoriščati že v tem planskem obdobju. Prvi plinovod iz Jamburba do zahodnega dela države že grade. Skupaj do novih nahajališč rude Železarne in jeklarne v naši državi bodo letos namenile 75 milijonov dinarjev za geološke in tehnološke raziskave železove rude. Metalurgi so se dogovorili, da bodo rudniki letos izločili 6 dinarjev za vsako »odkrito« tono železove rude, železarne pa 12 dinarjev. Lani so za tovrstne raziskave zbrali 29 milijonov dinarjev, s tem denarjem so odkrili okoli 5 milijonov ton železove rude. Z denarjem, združenim na podlagi skupnih programov za razvoj geoloških, rudarskih in tehnoloških raziskav, so metalurgi v minulih 21 letih »odkrili« 412 milijonov ton železove rude. M p ¥ 0 S TI Konec sončne elektrarne Junija so ustavili francosko sončno elektrarno v Pirinejih, tako se je končal poskus pridobivanja elektrike iz sončne energije. Upanja so se razblinila, ker so bili njeni stroški znatno višji kot v elektrarnah na premog in nafto, pri slednji ni konkurenčna celo v primeru, če bi se današnje cene sodčka nafte podvojile. Povečali pa so se tudi stroški njene gradnje, saj je vreme provzroči-lo škodo. Za sončno elektrarno so se odločili leta 1977, v okviru prizadevanj po izkoriščanju drugih virov energije in varčevanja z nafto. Stolp sončne elektrarne ima več kot 200 heliostatov, od katerih meri vsak 54 kvadratnih metrov. Francozom elektrike ne primanjkuje, sončno elektrarno so hoteli preskusiti kot prototip za izvoz na tržišča Afrike in Azije. Samokontrola V Iskrini tovarni elektromotorjev v Železnikih bodo v proizvodnjo vpeljali samokontrolo, s katero naj bi izboljšali kakovost izdelkov. Delavci v proizvodnji naj bi sami skrbeli tudi za kakovost svojih izdelkov, pri čemer ne bodo le pregledovali in merili slabe, temveč ukrepali tudi pri motnjah in okvarah strojev, povečali pazljivost pri delu in zahtevali boljši material, če je vzrok za slabe izdelke. S tem naj bi zmanjšali stroške, saj ne bi bilo več pregledovanja in prebiranja izdelkov ter dodelave. Tuji kupci namreč zdaj to zahtevajo; neka zahodnonemška firma jim, na primer, zaračuna pri prebiranju po eno marko za vsak motorček, za dodatno struženje kolektorja kar pet mark in za dodatno balansiranje šest mark. Boljše delo bi se jim torej krepko obrestovalo, da bi delavce spodbudili k čim boljši samokontroli, dali jim bodo tudi dodatno plačilo. Hkrati pa bodo posebni kontrolorji pregledovali njihovo delo. Delavci, ki samokontrole ne bodo dovolj skrbno in zanesljivo opravljali, bodo izgubili tak položaj in s tem tudi višjo plačo. 79 milijonov dinarjev inovacijskega prihranka Jesenice, 11. avgusta — V prvem polletju letos soinovatoriji v temeljni organizaciji jeseniške Železarne s tehničnimi in tehnološkimi izboljšavami in koristnimi predlogi ustvarili za 79 milijonov dinarjev prihrankov. Zanje so prejeli 2 milijona 600 tisoč dinarjev posebnih nadomestil, ki so jih izplačali 102 inovatorjema. Na novo pa je oddelek za zaščito industrijske lastnine prejel 105 predlogov, ki jih je posredovalo 206 avtorjev. D. S. (MSISS^jesglas 4. stran GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE TOREK, 12. AVGUSTAjNf KRATKE PO GORENJSKEM Telefoni v podgorskih vaseh — V tržiški občini razširjajo telefonsko omrežje. Modernizirajo in povečujejo telefonske centrale, v zemlji pa je vedno več kabla, ki bo z dolino povezal tudi najodročnejše vasi pod Dobrčo. Telefone bodo dobili ljudje ne le na Brezjah nad Tržičem, ampak tudi v Lešah in okoliških vaseh ter zaselkih. Krajanom in kranjskim poštarjem pomagajo pri polaganju in zasipavanju telefonskega kabla tudi delavci Podjetja za avtomatizacijo prog iz Ljubljane (na sliki). Povedali so, da pri urejanju telefonije v tržiški občini sodelujejo že dober mesec in da v povprečju delajo po devet ur na dan. (jk) — Foto: F. Perdan Odvoza mleka v vrčih ni več Jesenice — Nenehno delo pospeševalne službe s kmeti kooperanti KŽK Gorenjske se počasi, a zanesljivo obrestuje. Kmetje so deloma s pomočjo sklada za pospeševanje kmetijstva tudi v jeseniški občini zgradili in opremili že vse vaške zbiralnice, obnavljajo pa stare. Zdaj prenavljajo zbiralnico na Dovjem. Za kmete bodo jeseni organizirali predavanja o posledicah zdravljenja živali z antibiotiki, kajti kljub temu da se kvaliteta mleka izboljšuje, se pojavlja problem zaviralnih substanc v odkupljenem mleku. Po urejenosti pa so zbiralnice mleka povsem higiensko neoporečne, saj je mleko, ki ga oddajo na jeseniškem območju, po mikrobiološki analizi najkvalitetnejše na Gorenjskem. D. S. Novi prodajalni na prehodih Rateče — V ponedeljek, 11. avgusta, naj bi na mejnih prehodih Korensko sedlo in v Ratečah začeli graditi dve novi brezcarinski trgovini. Investitor je delovna organizacija Kompas, ki ima enako prodajalno na Gorenjskem že na Ljubelju. Trgovini bodo začeli graditi pred rokom, 15. avgustom. Investitorji namreč želijo prodajalni v obeh krajih odpreti že za letošnji dan republike. D s. Pašniki so vedno bolj urejeni Vrba — Kmetje v jeseniški občini vedno bolj zavzeto skrbijo za urejenost pašnikov in sodelujejo v pašnih skupnostih. Kmetijski strokovnjaki so že pregledali nove pašnike na Smokuški rebri in na planinah pod Stolom: Gojzdec, Potoška, Žirovniška in Zabreška planina. Pripravljajo tudi investicijski program in ureditveni načrt za pašnika Žirovniški Reber in planino Klek, medtem ko pašna skupnost Vrba ureja nov pašnik pod Golfom. Najprej so uredili teren in ga zatravili, uredili pa bodo še na-pajališče in pašnik ogradili. Deloma bo denar prispeval sklad za pospeševanje kmetijstva pri jeseniški občinski skupščini. D. s Opravičilo Tiskarski škrat nam jo je v Gorenjskem glasu v petek, 8. avgusta, na tej strani kar pošteno zagodel: najprej je zamenjal podpisa pod slikama o domačiji Pri Mohorču v Doslovčah in ostankih majhne elektrarne v Sori-ci. V rubriki Pisali ste nam je avtorja prispevka Druga plat turističnega zemljevida Kranjske gore prekrstil v Aleksandra Žalarja, pravilno pa je Aleksander Zalar. In tudi rubriko Pritožno knjigo, prosim je zamenjal z rubriko Pisali ste nam. Bralcem in avtorju se opravičujemo. Uredništvo PISALI STE NA TUDI JEŽU SE VČASIH ZATAKNE Iz Murke Lesce smo dobili vljudno pojasnilo za Ježa, ki je v Gorenjskem glasu 1. avgusta na zadnji strani pisal Kje je ceneje? Napisano je bilo, da je bila 8. julija ob 12. uri PVC električna žica, debela 2,5 milimetra, v Murki Lesce po 72 dinarjev. V Murki pa pravijo, da te cene v ceniku za žico in tudi ne na dobavnici št: 1422043 z dne 10. 7. letos, po kateri so blago dobili od Elektrotehne Ljubljana, nimaio. Ta žica je pri njin po 65 dinarjev. Edina možnost, da je prišlo do objave cene 72 dinarjev, je morebitna zamenjava s ceno flexi cevi, ki pa so res po 72 dinarjev. V Murki so potem podobno kot Jež za 8. julij zbrali podatke za ceno te žice za 5. avgust. Ugotovili so, da je žica v Merkurju Radovljica po 76 dinarjev, v Merkurju Naklo po 81,25 dinarja, v Merkurju Jesenice po 85 dinarjev, v Merkurju Globus po 70 dinarjev, v Zarji Jesenice je nimajo na zalogi in v Murki Lesce po 65 dinarjev. Ker pa so cene te žice dnevne, so težko primerljive. Naš bralec, stanovalec iz Savske loke 1 v Kranju, nas je povabil, naj se oglasimo ln mu pomagamo iz precej neprijetne zadrege. Redno plačuje odvoz smeti in odpadkov, pa vendar so pri KOGP Kranj, kot kaže, nanj oziroma na odpadke na Savski loki 1 v Kranju kar pozabili. Odvažati so jih nehali 10. junija letos. Ko jih je do danes nekajkrat obvestil o težavi, so mu le obljubljali, da bodo že prišli. Morda bodo zdaj res, ali pa bo morda on moral pozabiti plačati odvoz smeti... Pridobitev za krajane Gabrške gore Lažje in hitreje do pošte Log, 12. avgusta — Minuli torek krajanom Gabrške gore v krajevni skupnosti Log v škofjeloški občini prvič m bilo treba po pošto v trgovino v Logu. Pismonoša Jože Libič jim jo je dal v lične poštne nabiralnike, ki so jih P0' stavili na štirih mestih Petindvajset domačij ima naselje Gabrška gora v krajevni skupnosti Log v škofjeloški občini, ljudje tod imajo doma nekaj zemlje, zvečine pa so zaposleni še v delovnih organizacijah. Pozimi sami poskrbijo, da imajo vedno pravočasno splužen dostop do glavne ceste v Logu. Vse leta so bili navajeni, da so dobivali pošto v trgovini v Logu, ker pismonoša po tem, precej raztegnjenem območju ni hodil od domačije do domačije. A so si vedarle vedno želeli, da bi lažje in hitreje prišli do poštnih pošiljk oziroma obvestil o njih. »Velikokrat smo razmišljali, kako bi pošto približali domačijam,« pravi predsednik vaškega odbora Jože Čadež. »Letos spomladi smo pošto v Škof ji Loki obvestili, da smo sami pripravljeni narediti, kar je potrebno za poštne nabiralnike na raznih krajih ob cesti. Na pošti so naši želji ustregli, in tako smo se lotili del. Na štirih krajih smo poskrbeli za primerno zaščito, pošta pa je dala nabiralnike. Zdaj ima vsaka domačijo svoj nabiralnik in ključ zanj. Ljudje ne bodo več odvisni od obratovalnega časa trgovine v Logu, kjer so dobivali pošto. Vsak bo šel ponjo, ko bo imel pač čas.« »Takoj smo prisluhnili pobudi krajanov za namestitev izpostavljenih predal-čnikov,« je minuli torek, ko so pri Čadeže-vih pripravili manjšo slovesnost ob tem dogodku, razlagal referent za dostavno službo v PTT Kranj Štefan Ošlaj. »Takšne zbiralnice na Gorenjskem niso ne posebnost ne novost. Imamo jih kar trinajst in se dobro obnesejo. Če ljudje pazijo na nabiralnike in, tako kot so tu- Krajani Gabrške gore so skupaj s pošto na štirih krajih poskrbeli za izpostavljene predalčnike, v katerih bodo dobivali pošto trikrat na teden. kaj, poskrbijo za njihovo zaščito, nimamo nobenih težav in smo vsi zadovoljni. Sicer pa moram pojasniti, da moramo pošto v kraj, ki je več kot osem kilometrov oddaljen od sedeža pošte, dostavljati enkrat na teden. Takšen kraj je tudi Log oziroma Gabrška gora, vendar smo pošto že doslej pogosteje dostavljali v trgovino. To pa ni bila najboljša rešitev, ker je trgovina različno odprta. Zdaj, ko imajo svoje predalčnike, bo prav gotovo veliko bolje.« »Za našo pošto bo to sicer precejšnja dodatna obremenitev,« je povedal upravnik pošte v Skofji Loki Vinko Le-ben. »Manjka nam namreč pismonoš. Vendar bomo, vsaj upam, zadevo speljali tako, da bo vse v redu. V predalčnike bomo pošto zdaj oddajali trikrat na teden: ob torkih, četrtkih in pet- kih. Krajani bodo dobili vse pisem^ ske in druge manjše pošiljke, čas*' pise ter obvestila o knjižnih posuj' kah. Ob ponedeljkih in sredah P8 bodo pošto še vedno lahko dobili g trgovini. Sicer pa smo pri nas zdravili to pobudo in akcijo kraj^ nov in mislim, da zaslužijo vso V0' hvalo, ker so se je lotili in jo tu* speljali. Mi se bomo trudili, da o°' do zadovoljni.« , , »pet m že razna' šam pof in posili^ na tem oy močju,« 3e pripovedoval pisntf" noša 3of Libič. »Seveda je m laže, da sein jo pustil kar v trgovini, vendar m* tudi ta novost ne skrbi. Malo bolj obremenjen bom predvsem ob pet' kih, vendar bo že nekako šlo. K8* pa zadeva zavarovanje teh predal' čnikov, so krajani zares lepo pos^' beli in upam, da bodo tudi VAti nanje.« »Zares Je bilo precej 4&i nevšečnosti s to pošto, saj je trgovina v Logu ob ponedeljkih, sredah in petkih odprt« do 15. ure. ob torkih' četrtkih in sobotah pa do 12. ure,« pravi tajnik Stanko Štele. »Velikokrat se je dogajalo, da spotoma, *° si šel iz službe, nisi mogel do pošte-Pohvalo, da imamo zdaj te izposta' vljene predalčnike, kot jim praviJ0 na pošti, zaslužijo predvsem «J°ze Čadež in Viktor ter Silvo Jelovča0' ki so poskrbeli za leseno zaščito;l1i seveda krajani, ki so naredili vsC drugo. Morda se čudno sliši, vendar je za 25 domačij Gabrške g01* to zares velika pridobitev. Na te«J domačijah je namreč vedno ve* mladih, ki se poslej tudi zaradi tovrstne, boljše dostave pošte ne bodo počutili odrezani od središča-« A. Žalar Marija Čipe — srce in duša primskovške folklorne skupine, navdušena planinka . .. Kot bi bila polovico mlajša Ko ji je letos ob prvomajskem prazniku zmanjkalo parov za nastop na proslavi na Joštu, se je (pri dva-inpetdesetih letih) še sama preoble-kla v narodno nošo in zaplesala. Kot bi bila polovico mlajša," s!o jo nesle noge po odru. Obiskovalci, ki so z zanimanjem spremljali kulturni program, bržčas sploh niso opazili, da je med mladimi plesalka, ki bi bila lahko vsem ostalim tudi mati. Čez dva dni smo z Marijo ter s slikarjem samoukom Alojzem Štirnom iz Britofa že hiteli na praznovanje slovenskega planinskega društva Triglav v Ziirich. Na dolgi in utrujajoči vožnji z avtobusom se je »rojeval« zapis o Mariji, o njenem delu, življenju, o njeni navezanosti na ljudsko izročilo in naš planinski svet. Na svet je privekala v Železnikih, v družini z devetimi otroki. Oče je bil krojač, vendar ni zdržal ha stolčku s šivanko v roki in je raje nosil pošto. Tudi Marija je vedno rada delala z ljudmi. Mislila je, da bo postala poštarica, vendar so življenjske »rojenice in sojenice« odločile drugače: s šestnajstimi leti se je zaposlila v Niku v Železnikih in tam delala enajst let, potem pa je obljubila zvestobo kranjski pošti, kjer je ostala vse do upokojitve pred dvema letoma. Že kot otrok se je rada oblekla v narodno nošo in zaplesala. Ljubezen do ljudskih plesov, ki sta ji jo privzgojila ata in mama, je ohranila do danes; še več — prenesla jo je na svoje: sin Dušan igra v Prešernovem gledališču, Blaž se navdušuje za glasbo in za modelarstvo, hčera Judita vzgaja plesalce v dijaškem domu na Zlatem polju. Dvaintrideset let je plesala, deset let je vodila skupino, nekaj let je učila mlade plesalce, pa je potem to prepustila mlajšim,strokovno usposobljenim; zdaj je mentorica, organizatorka, srce in duša skupine, ki pleše gorenjske in štajerske plese, se uči plesov Baranje in bo naslednje leto »postavila« še prekmurske. Veliko ima sodelavcev, na katere se lahko vedno zanese. Anita Kovačič, Jani Košir, Ana Ribnikar, Brane Šmid in njegova žena so to — in naj nam oprostijo, če smo koga izpustili- P bro sodeluje z izvršnim odbor0 društva Svoboda pa z zvezo kultu nih organizacij ter z Jelko in ^K, kom Logarjem, ki sicer že dve cleScji le tj i živita in delata v Baslu v Sv» ' vendar sta velika prijatelja Prl 0 skovške folklorne skupine. Lani nastopili petdesetkrat, med druf'0< tudi v Švici, letos plešejo v Pred Prek dvesto jih je. J*aJ mladostnih pesmi je zavr- 8el. kas neje pa zopet vzel v roke in Pilil, nekaj predelal. Vzorni- kov pravzaprav nima, strokovjaki mu priznavajo njegov stil, motive in samosvojo pesniško obliko. Pravi, da mu pesmi veliko pomenijo, ga sproščajo in obenem obremenjujejo. Franc Pavčič — Rado se skuša s svojo strokovnostjo in človeško neposrednostjo približati mladim. Kot človek je skormen, kot pesnik pa zrel igkalec podobe današnjega sveta. Pesnenje mu pomeni beg iz tehniške zmehanizira-nosti sveta.S poezijo dopolnjuje poklicno pot. Prav z združitvijo obeh področij v človeku se je oblikovala prava sinteza dveh, na videz nasprotnih pojmov. Pesmi je Franc Pavčič Rado predstavljal v Tržiškem Vestniku, Gorenjskem glasu, v Snovanjih Glasa, tržiškem radiu, Iskrški brošuri Globoko v nas, zborniku literarne skupine Iskra Naša izpoved in nazadnje v samostojni pesniški zbirki Iskre, ki jo je izdla Komisija za kulturo sindikalne konference Iskre, Elektromehanike Kranj. Imel je več samostojnih pesniških večerov, svoje pesmi je bral ob dnevu osvoboditve Bitole v Makedoniji, na tržiških kulturno — literarnih večerih, na prireditvah iskr-ške literarne skupine, kjer sodeluje. Rad bi izdal zbirko svojih še neobjavljenih pesmi, pravi, vendar sta veliki težavi finančna plat in še posebej založništvo. D. Papler Koloristi 86 v Gorenjskem muzeju BARVE, BARVE ^\ui~~ Barva kot izrazni in izpovedni medij je v povojnem slikarstvu Gorenjske predstavljala pomemben sestavni kovnega ustvarjanja. Kasneje je vodilno vlogo barve v slikarskem izražanju pri marsikaterem ustvarjalcu nadomestila figura, predmet ali krajina. pri večini slikarjev na razstave liberijskih prostorih Mestne hi-st6ft*Y'anJu ne moremo govoriti o či-^jih . orizmu- Pri mnogih so se v ali i*vin. kompozicijah ohranili bolj v fjn?ani očitni rudimenti nekdanje, stv^ram°. pejsažno ali »objektno« dar*^°st uprte ustvarjalnosti. Ven-vjje . °ramo pri vseh, to pot predsta-ketr • slikarjih ugotoviti željo po h0vjj|aJvečji uveljavitvi barve v nji- p . ^kovnih prizadevanjih, bol-j 1 poniju Cehu so se nekdanji Ha rnanj trdni obrisi figur stopili ko^ .ni masi v toliki meri, da včasih ^raf1 odkrijemo ogrodje na neki fi- IW1 m°tiv vezane kompozicije. Alen?°Dno se godi tudi s krajinami ^krl • ^nam ~ Pičman. Črte, ki so skj aaJ opredeljevale določen krajin-baj^egrnent, so izginile, ostala je le a> ki ohranja manj obliko kot di- namiko in razpoloženjsko stopnjo slikarkinega doživljanja krajine. Cveto Zlate je, podobno kot Bohi Čeh, preplavil svoje figure s pravo povodnijo intenzivnih barv, tako da so se konture človeških in živalskih teles ter pejsažnih sestavin na sli-karjevih platnih zlile z barvnim okoljem v koinaj ločljivo gmoto. Vinko Tušek gradi iz svojih igrivih likovnih elementov barvno izredno intenzivno »mozaično« mrežo. Barva se v Tuškovih slikah ne prekriva, ostaja kot pri mozaiku lokalizirana, pri tem pa vendarle za pogled od daleč ustvarja vtis organske sklenjeno-sti kompozicijskega polja. Nekdanji pejsaži Franca Novinca so se v zdajšnji slikarjevi razvojni fazi spremenili v barvito krajinsko sceno. Ko si ogledujemo njegova platna ali gvaše, še razločimo posa- mezne elemente nekdaj tako značilne Novinčeve krajine, vendar jih slikar z barvnimi prelivi tako obdela, da izgubijo svojo nekdanjo pripoved-nost in se spremenijo v povsem novo, v svetlobi razkrojeno barvno telo. Ekspresionostično slikarstvo Henrika Marchla ima svoje izhodišče v krajinski motiviki, ki je slikarja v 60. letih privedla med zastopnike tako imenovane »nove krajine«. Umetnik se je v kasnejših letih vedno bolj oddaljeval od svojega krajinskega izhodišča, dokler ni našel svojega mesta v barvnem ekspresionizmu. Po svoji ožji stilni opredeljenosti sega Marchlovo slikarstvo na področje informela, po svojih, z neko neslišno zvočnostjo napolnjenih barvnih tonih, pa se približuje občutju, s kakršnim se srečujemo tudi v glasbi. Cene Avguštin KULTURNI KOLEDAR KRANJ — V galerijskih prostorih Mestne hiše je odprta razstava šestih gorenjskih slikarjev Koloristi 86. V Mali galeriji se z upodobitvami kmečke stanovanjske arhitekture na Gorenjskem predstavlja slikar Rudolf Ar h. V Prešernovi hiši je na ogled razstava slovenske male grafike iz zbirk Gorenjskega muzeja. RADOVLJICA — V pasaži radovljiške graščine razstavlja fotografije Edi Gnilšak, član foto kino kluba Radovljica. BLED — V Festivalni dvorani razstavlja akad. slikar Dušan Lipovec. JESENICE - V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava Originali in odtisi. Razstavo je posredoval Gorenjski muzej Kranj. V razstavnem salonu Dolik je le še jutri odprta skupinska razstava članov likovnega kluba Relik Trbovlje in likovnega kluba Dolik Jesenice. ŠKOFJA LOKA — Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan razen ponedeljka od 9. do 18. ure. V Homanovi hiši na Mestnem trgu 2 je odprta stalna slikarska razstava akad. slikarja Franca Novinca. TRŽIČ - V Paviljonu NOB je na ogled razstava del tržiških likovnih amaterjev. Muzejske zbirke Graj zar jeva 11, so odprte v torek, sredo, četrtek in petek med 10. in 18. uro, v soboto in nedeljo med 14. in 19. uro, ob ponedeljkih je zaprto. LUKOVICA — V galeriji Pri vodnjaku (restavracija Napoleon) razstavlja oblikovalka Bernarda Zajec. RADOVLJICA — Čebelarski muzej in Linhartova hiša sta odprta vsak dan razen ponedeljka od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. Šivčeva hiša je v času razstav odprta vsak dan razen ponedeljka od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. Muzej talcev v Begunjah je odprt vsak dan razen ponedeljka od 8. do 18. ure. Kovaški muzej v Kropi je odprt vsak dan razen ponedeljka od 9. do 13. ure in od 15. do 18. ure. Muzej Tomaža Godca v Boh. Bistrici je odprt ob sredah, sobotah in nedeljah od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. JESENICE — Kosova graščina je odprta razen sobote popoldan, nedelje in ponedeljka vse druge dni v tednu od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure. Prešernova rojstna hiša v Vrbi je odprta razen ponedeljka vsak dan od 9. do 16. ure. Finžgarjeva rojstna hiša je odprta od 9.30 do 13. ure, ob nedeljah od 12. do 16. ure, ob sobotah je zaprta. ŠE TRI PREDSTAVE VELIKE PUNTARIJE SP. VINARJE - Še ves ta teden bodo v Podjuni, gledališču na prostem pri Šentprimožu; igrali dramo dr. Bratka Krefta Velika puntarija. Dramo je postavilo na oder Slovensko ljudsko gledališče Samorastniki v režiji Marjana Srienca in v scenografiji Melite Vovk — Štih. Predstave bodo še 14., 15. in 16. avgusta vsakič ob 20. uri. Vstopnice po 700 din se dobe v vseh slovenskih posojilnicah, zadrugah, Slovenski prosvetni zvezi v Celovcu in na prireditvenem prostoru. Ogled v soboto, 16. avgusta, organizira agencija Kompas. PUIJ PO PULJU Konec avgusta prihajajo na Gorenjsko v okviru akcije slovenskih kinematografov vsi nagrajeni filmi letošnjega puljskega festivala Ni še minil mesec dni, odkar so v puljski areni ugasnili reflektorji 33. festivala jugoslovanskega igranega filma. Dobili smo nove zmagovalce, filme, ki so se ovenčali z zlatimi arenami, hkrati s tem pa tudi vpogled v najnovejšo jugoslovansko filmsko produkcijo, ki pa po mnenju mnogih ni ravno zavidanja vredna. Kakorkoli že, filmu 36 —letnega skopskega režiserja Stoleta Popova Srečno novo leto '49, bo ob prikazovanju v kinodvo-ranah dodano, da je prejemnik velike zlate arene in štirih zlatih aren Pu-lja '86. Pravzaprav vsi prikazani filmi šele začenjajo pravo pot, pred gledalci pa se bodo na najboljši možni načih (upajmo vsaj) poskušali izkazati tudi novi slovenski filmi, katerih obisk, pravijo v kinematografih , zadnja leta upada. Svetla izjema je bila le Štiglicev Poletje v školjki, ki pa ga je (rečeno mimogrede) kritika popolnoma raztrgala. Tistim, ki puljskemu festivalu niste mogli prisostvovati v živo, bo tudi letos od 25. avgusta dalje v 12 slovenskih mestih namenjena akcija, imenovana Pulj po Pulju; prikazani bodo vsi nagrajeni filmi. Na Gorenjskem jih boste gledali v kranjskem kinu Center in na Jesenicah v kinu Železar. Predstave bodo predvidoma ob 20. uri, naprodaj pa bo tudi abonmajska vstopnica, za katero Kinopodjetje Kranj obljublja nizko ceno. Več o filmih in o razporedu predstav pa v eni prihodnjih številk Gorenjskega glasa. Vine Bešter °v roman Toneta Svetine UK AN A 5 Potem ko je konec preteklega leta izšla Ukana IV, v kateri se je pisatelj v nekakšnem loku izognil osebam, ki jih je opisoval v svojih prejšnjih knjigah, se z Ukano V znova loteva vojne zgodbe, kot jo je začel plesti že v prvi knjigi; v Ukani V se zaključuje zgodba majorja Wolfa in nekaterih drugih oseb, katerih usode se prepletajo že v vseh prejšnjih knjigah. V več nadaljevanjih bomo objavili nekaj od-omkov iz še neobjavljenega romana, ki bo izšel letos v jeseni. "lijevanje ^se»Y>Sta bi*a že po<* drevesom, se -ie bij0 j*1 Ptice noči pretrgala. Trljanje je fe vdiral-' PaUt^a so PriJemali krči! odnehal Hde^a Je bil° sram. M)u °a črta vzhoda je zažarela, na ?otiuS° Se vijoličasto prelivale barve, ^ Se -na školjke, petelin pa je utihnil jTli Več oglasil ]%č , °čena in utrujena sta se vrnila ^ 7 ^udi Erich se je vrnil brez pete-^eVpf |0vcem sta slišala samo petje es- ki so se zibala v vetru. Nta^* so ostali doma. Veter je bil 0 d0 ■ an- lovci pa so obljubljali, da se po Jutra polegel. l'a v svojo sobo. Opremljena je bila skromno, vendar dovolj udobno za lovsko kočo. V kaminu je plapolal ogenj in metal plahutajoče sence po kotih. Svetloba je bila pritajena, prilagojena dvema bitjema, ki sta si bila v omejenem prostoru zelo blizu, v resnici pa zelo daleč. Ko je bila Inge v kopalnici, je Wolf gledal živ ogenj in razmišljal, čemu je vzel to dekle s seboj. Pravo zbližanje med ljudmi, posebno med moškirryn žensko, temelji najprej na obojestranski privlačnosti, resnično duhovno zbližanje pa na zaupanju, ko se človek človeku odpre kakor školjka in se izpostavi ranljivost, če pa se je zmotil, pa se je izpostavil nevarnosti, da ga nasprotna duša požre kot hobo tnica ribo, ki zaide med lovke. Plameni ognja so se prepletali med seboj kot valovi v hitro deroči reki. Le kdo bi doumel stvarnost? Plameni uničenja, ko se energija pretvarja iz enega stanja v drugo. Iz spomina preteklosti je vstajala Ana, ženska, ki je drami-la iluzijo v njem, ki je konkretnost spreminjala v sanje in ga iz banalnega boja za obstoj dvigala v višave. Mrtvi v plamenih spomina nimajo primerjave, nič živega jih ne more zasenčiti in preseči, prava ljubezen je redka, zato pa trajna. Spomin obnavlja vse, kar je bilo nekoč že blizu popolnosti. Inge se je vrnila, vsa sveža, mlada in dišeča po kopeli. Sedla je na stol v bližino ognja in vrgla lase na ramena. Bila je resnično lepa in podobna Ani. Zapletla sta se v pogovor o lovu. Zanjo je bil veliki gozd uganka, kot ji je bil uganka človek, ki jo je vzel s seboj, ne da bi jo poznal. »Inge, kaj menite o ljubezni, o odnosih med spoloma?« »Želim si jo in bojim se je obenem. Priznati vam moram, da so moje osebne izkušnje majhne. Papirnato znanje, ki se največkrat pokaže kot neuporab- »Ste imeli koga že resnično radi? Imate moškega s katerim bi vezali svoje življenje?« »Nisem imela sreče naleteti moškega ki bi v meni zganil globja čustva. Mladi hlastajo po življenju in golem užitku, ki pride in mine, kar ne ustreza mojemo značaju. Dragačna sem. Pravijo, da sem zavrta.« »Zakaj pa ste povem odšli z menoj, ko prav nič ne veste, kakšno razpoloženje se me bo polotilo? Vas morda privlači tveganje?« »Ne posebno. Vam se je težko odreči.« Nasmehnila se je in vrgla nogo čez koleno. Nehote se je nekoliko razgalila in takoj zakrila. Napetost med njima je rastla. premolknila sta. On je vstal, naložil na ogenj in se zleknil po kavču. Čutila je, kako pase zeleni žar svojih oči po njeni koži. »Pametno dekle ste, nekaj je v vas, kar me privlači, čeprav leži velik prepad časa med nama. Sicer pa so prepadi med vsemi ljudmi zato, da jih premagajo. »Vprašali ste me, zakaj sem šla z vami. V glavnem sem šla z vami zato, da bi videla kraje, kjer se je med vojno boril moj oče. Morda vam je gospod Erich povedal, da je bil moj oče pri policiji, ki se je borila s partizani v teh gozdovih, padel je na obronkih tega velikega gozda. Ta kraj sem si želela videti in ne vem, zakaj. Vse otroštvo sem bila prikrajšana, vedno sem si želela očeta. Po nekaj letih se je mati znova poročila in imela še dva otroka. Tako sem jim postala odveč. Ko pa se je očim začel zanimati zame bolj kot za mater, sem se odselila in začela živeti samostojno.« »Precej pogosta zgodba. Če boste dovolj odporni, boste seveda lahko uspeli.. Sredi razgovora, ki je bil izmenjava mnenj, kako se uspe, pa je Helmuth rekel: »Slecite se Ige!«Glas je bil trd kot povelje, začudeno ga je pogledala, kot ne bi verjela besedam, ki jih ni bila navajena. Negotovo je skomignila z rameni in trznila kot ptica, ki se ujame v past in se zave, da ji krila ne bodo služila. »Slecite se!« »Ali moram? Gre to na ukaz?« »Morate, to ni ukaz, to je želja. Dražite me na pol razgaljeni, rad bi vas videl golo.« »Če hočete, vam zmasiram mišice. To delamo mi v klubu pri plavalnih treningih, ko plavamo na dolge proge. Dobro znam.« »Prav hvaležen vam bom, jutri me čaka nov napor.«* Z mehkimi rokami mu je drsela po stegnih. Prevalil se je na hrbet, včasih je zaječal kot velika mačka, da ni vedela, ali od ugodja ali od bolečine. »Zakaj toliko trpljenja in toliko tisoč kilometrov daljave samo zato, da bi ubili samotno ptico? Res, ne razumem lovcev!« »Ne gre za ptico, še manj pa za njeno smrt. Gre za lov. Človek je ustvarjen za lov in iskanje doživetij. Samo lov drami globoko zakopana pradoživetja izpred milijon let, da jih potem oživlja in spreminja v življenjsko energijo. Če človek ne bi počenjal nekaj posebnega, bi lahko zblaznel od dolgočasja. Enkrat vas bom vzel s seboj in boste sodili o lovu drugače. »Ne morem pomagati! Smilijo se mi živali, posebno ptice.« »Razumljivo, ženska ste! Saj se tudi meni smilijo živali, včasih bolj kot ljudje.« Ko se je upehala, je Helmuth ves zadovoljen rekel: »Dovolj je draga, moja! Najbolje, da popijeva kozarec vina. To naju bo spravilo k sebi.« Trčila sta in izpila na dušek. 6. stran ZANIMIVOSTI TOREK, 12. AVGUSTAjfJj Poletni vtisi — Ulcinj (3) Ulcinjski gusarji so bili strah in trepet Jadrana Mesta na jadranski obali, od Kopra do Budve, so si med seboj podobna, imajo skupen — beneški — pečat. Ulcinj pa je drugačen — orientalski! Vtisnili so ga Turki, ki so bili tam gospodarji tristo let, dokler ni leta 1878 močno utrjeno mesto zavzela črnogorska vlada. Turki so dali Ulcinju orientalski pečat, ohranjenih je deset džamij. Turistični delavci so izletom z ladjo ob črnogorski obali dali domiselno ime gusarska vožnja, kar jim dovoljuje, da se jim ni treba držati ustaljenega programa in voznega reda. Ladja tako lahko pluje ob vsakem vremenu; če pa so valovi previsoki, le po Boki Kotorski. Pri roki imajo seveda tudi odličen odgovor na morebitne pripombe gostov: saj smo vendar na gusarski plovbi! Prav gusarsko preteklost Ulcinja bi seveda lahko še v večji meri uporabili kot turistično atrakcijo. Ulcinj je zelo staro mesto, njegov spomin sega v grško dobo. Stal je na otočku, ki ga je morje požrlo med nekim potresom. Novo naselje je zraslo na strmi skali, zariti v morje. Danes je tam stari del mesta s trdnjavo, za njim pa so v terasah novi mestni predeli. Ulcinj je bil pomembno pristanišče srednjeveške Srbije, kasneje so postali gospodarji Benečani, leta 1571 pa so mesto zavzeli Turki. Kmalu po osvojitvi so dovolili nastanitev 400 alžirskim gusarjem, ki so imeli proste roke za svoje gusarske plovbe po Jadranu in Sredozemlju, sultanu pa so plačevali visok davek v denarju in blagu. Ulcinj je tako postal gusarsko mesto, ulcinjski gusarji pa strah in trepet beneških ladij. Jadranska mesta so se obdala z obzidjem, manjša naselja, zlasti na otokih, so se umaknila proč od morja, visoko v gore. Turki so v Ulcinj pripeljali tudi večjo skupino črncev iz Afrike, ki so se tam stalno naselili; njihovi potomci žive še danes. V turški dobi Ulcinj ni bil le gusarsko mesto, temveč tudi največji trg sužnjev. Ljudi, ki so jih Turki ugrabili na Hrvaškem, v Sloveniji in na Ogrskem, so vodili v Ulcinj in jih tam prodajali trgovcem z Bližnjega vzhoda in iz severne Afrike. Črnogorska vojska je Ulcinj zavzela leta 1878, vendar se je morala po določbah Berlinskega kongresa umakniti. Dve leti kasneje so mesto obstreljevale angleške in druge zavezniške ladje in skušale Turke prisiliti, da ga izročijo Črnogorcem. To- § ' krat so je tem najbolj upirala albanska posadka, Turki so jo morali prisiliti, da je odšla iz mesta. Večina Turkov je zapustila Ulcinj in se preselila v Skadar, albanski živelj iz okolice pa se je množično naselil v izpraznjene hiše. Priselilo se je tudi jK mnogo Črnogorcev. >» Bogata in pisana preteklost dandanes v Ulcinju ni opazna le v številnih zgodovinskih spomenikih in orientalskem pečatu mesta. Tam žive ljudje različnih narodnosti, ver, celo ras. Dobili smo občutek, da v slogi, da med njimi ni trenj. Ljudje so navajeni različnosti, morda tudi zato nismo bili deležni opazk na račun Slovencev, ki so zadnje čase marsikje že kar običajne. Tudi med turističnimi delavci smo imeli večkrat priložnost slišati, da je dobrodošel vsak gost, najsibo Nemec, Poljak ali Čeh. Popularen kot Riza, so besede, ki so se v Ulcinju že udomačile kot reklo. Poznajo ga vsi, saj je fotograf in pred leti, ko ljudje še niso imeli fotoaparatov, je hodil po hišah in slikal otroke, poroke... 65 - letni Rlza Surla (leta resnično odlično skrije) je potomec črncev, ki so jih Turki v prvi polovici 19. stoletja naselili v Ulcinju. Pravi, da ga zaradi temne polti nikoli niso gledali postrani, da je tam doma kot vsi drugi. Še vedno dela, atelje ima blizu Mestne plaže. Iz partizanskih let (bil je borec sremske fronte) pa rad pove, kako se je ob njem ustavil komandant Savo Burič in radovedno vprašal: 'Od kadaj pa so angleški vojaki med nami? No, če niso,' se je hitro znašel, ko so mu vsi smeje odkima-vali, 'je to prav gotovo Črnogorec, iz Ulcinja.' Zanimivost je bil Riza tudi tista leta, ko je njegov sin igral košarko in je z njim odhajal na tekme, v druge kraje, saj so sprva vsi mislili, da sta Američana. (se nadali uje) mv Petdesetič na dopustu v Kranjski gori Kranjska gora me je ozdravila Kranjska gora, 11. avgusta — Dr. Božena Bukovinac že petdeseto leto, vsako poletje, preživi najmanj mesec dni v Kranjski gori — Turistično društvo ji je priredilo sprejem in ji podelil« plaketo Pred petdesetimi leti je doktorica Božena Bukovinac iz Zagreba po nasvetu zdravnika prvič prišla v Kranjsko goro. Bila je slabega zdravja, zato ji je svetoval alpsko klimo, čist zrak in mir. V Kranjski gori je ostala mesec dni, se popolnoma pozdravila in od tedaj prihaja k Čičnjeku v Kranjsko goro, h Petermanovim, vsako leto. Letos je bil njen dopust v Kranjski gori petdeseti po vrsti, zato je zvesti gostji posebno pozornost namenilo kranjskogorsko turistično društvo. Priredili so ji sprejem v Joklovi sobi v prijetnem domače urejenem hotelu Slavec. Poleg predstavnikov turističnega društva so bili navzoči tudi člani letošnje ocenjevalne komisije Kranjske gore, gostje iz Splita in iz Velike Britanije. »Saj nisem upala, da bom petdesetič doživela Kranjsko goro,« je dejala zgovorna, 87 let stara Božena Bukovinac. »V Kranjski gori je tako lepo kot le malokje. Tako mi je prirasla k srcu, da pridem vsako leto. A ne le zato, ker je lepa, temveč zaradi obljube: pred petdeseti- Dr. Božena Bukovinac, gostja Kranjske gore zvesta mi leti sem se zaobljubila, da bom stalna gostja Kranjske gore, če se le pozdravim. In sem res postala... Pozimi grem vedno na morje, poleti pa v planine. Prepričana sem, da nekaj dni dopusta ne po- meni veliko, za zdravje pa je sploh nepomembno. Zdravniki so nij svetovali takole: prvih štirinajst dni dopusta se privajaš na podnebje, na klimo, drugih štirinajst dnj si nabiraš zdravje, tretjih štirinajst dni pa rezervo za dni, ki jih moraš preživeti v mestu. Tega se vedno držim in zadnjih deset let sploh nisem videla ambulante. Danes je vse drugače, vse se spreminja, samo narava je še taka> kot je bila. Kranjska gora je spro* menila podobo. Ko sem prišla p1" vič, je bila prelestna alpska vasica, danes je skoraj ne moreš več spoznati. Taka, prava, alpska vasica j" tako se vsaj meni zdi — je ostal I« še Podkoren. Žal mi je, da ni več tistih, s kate* rimi smo skupaj preživljali dopusj v Kranjski gori. Kar ne najdeni vec nobenega za »pešice hodati P° Kranjskoj gori,« se smeje zgovorna profesorica, ki ji nikakor ne bi P11" sodil njenih 87 let. Verjetno je res našla zdravilno moč prav v dopn* stu pod gorami, na svežem alp" skem zraku. D. Sedej Hotel Špik čaka na rušenje Stari lastniki terjajo povračilo stroškov Gozd Martuljek^ 11. avgusta — Delavci hotela Spik so se odločili, da postanejo temeljna organizacija Petrola in da izstopijo iz Golfturista — Novi lastniki morajo povrniti stroške, ki so jih prejšnji lastniki vložili v hotel, naložba pa čaka Lani decembra so delavci hotela Špik v Gozdu Martuljku, ki so bili v temeljni organizaciji Golfturista, izstopili iz delovne organizacije in se priključili delovni organizaciji Pe-trol. Ta je sklenil podreti del Rozmanovega doma ali hotela Špik in zgraditi popolnoma nov hotel v alpskem stilu. Rozmanov dom je res star, dotrajan in nujno potreben temeljitega popravila, zato je bila odločitev o gradnji novega bolj umestna kot adaptacija. Najprej so načrtovali, da bodo hotel podrli že maja ali junija, vendar danes še kar stoji, čeprav so izdelani vsi projektantski načrti. Zataknilo se je pri premoženjskih zadevah, saj je bilo razumljivo treba Golf turistu povrniti vse stroške, ki jih je imel z dosedanjo obnovo. Sporna je bila še vrsta drugih zadev, zato je hitro in učinkovito posredoval tudi jeseniški izvršni svet. V želji, da, §e zahteve Golfturista do Petrola čimprej in v obojestransko zadovoljstvo rešijo, saj Martuljek izgublja turistične sezone. Špikov hotel stoji na tako lepem in privlačnem kraju, da bi z ustrezno gostinsko in turistično ponudbo dobil toliko, kolikor bi želel. Golfturist je od novih lastnikov, Petrola, terjal 270 milijonov dinarjev, denar, ki naj bi ga vložili v dosedanjo adaptacijo. Terjatev bodo skupaj s člani jeseniškega izvršnega sveta pretehtali, saj so vmes menda tudi nepovratna sredstva. Preskrbeti je treba še za vso dokumentacijo, a upajo, da se bodo po dosedanjih, dokaj strpnih pogovorih zadeve vendarle uredile. Še toliko bolj! Zadnje podražitve so vrednost naložbe v hotel spet neprijetno spremenile in znaša že 2 milijardi 500 milijonov dinarjev. Z vsakim dnem pa se povečujejo tudi stroški, da o izgubljenem denarju, ki se vozi mimo po cesti in ki se izgublja s poletno in zimsko sezono, niti ne govorimo. D. Sedej Na tržiškem kopališču Parkirišče je Andrejina skrb Tržič. 8. sivpusta — Od sredine iuniia Koliko pa je treba plačati za parkih Tržič, 8. avgusta - Od sredine junija dalje je parkirišče tržiškega letnega kopališča skrb domačinke Andreje Srečnik. Do konca kopalne sezone, tja do začetka septembra, bo njeno honorarno delo pobiranje parkirnine. V dogovoru z upravljalcem kopališča, trži-škim TVD Partizan, se njeno vsakodnevno delo začenja ob devetih in konča ob sedmih zvečer. Ko se kopalci namakajo in preganjajo vročino, sedi ona večji del dneva na vročem soncu pred kopališčem. »Nisem redno zaposlena, zato sem sprejela to delo,« pripoveduje Andreja. »Če je lepo in vroče vreme, pride na tr-žiško kopališče tudi do 1200 ljudi, sicer pa manj. Največja gneča je bila julija, avgusta pa se je obisk že nekoliko umiril. Ob delavnikih je vstopnina za kopališče 100 in 200 dinarjev, ob sobotah in nedeljah pa 150 in 300 dinarjev.« nje »Parkirnina za kolo znaša 30 Ai^i, jev, za motor 50 in za osebni avto 60*, narjev. Vse, kar poberem, je moje,« dar tudi odgovarjam za parkirišče- primeru tatvine ali za poškodbo a' mobila, kolesa ali motorja sama var jam. Parkirišče pred kopališčef J premajhno in je zelo hitro polno, ^ iščejo vozniki prostor tudi drwL predvsem pa kar ob cesti. Tam P8**^ nine ne pobiram. Kljub temu se ob I brem obisku nabere kar nekaj de*^ ja.« ji Andreja Srečnik je še povedala 1 imata s fantom Jožetom fotokopij v Tržiču. Od sobote, 9. avgusta d9^ nista več fant in dekle, poročila st* I zato jima ob tej priložnosti čestitaj J. Košnji Gneča na bistriški bencinski črpalki Čez mejo s polnim rezervoarje^ MERKUR kranj Bistrica pri Tržiču, 8. avgusta — V petek popoldne je bila na Petrolovi bencinski črpalki v Bistrici pri Tržiču nepopisna gneča. Moštvo šestih ljudi je bilo popolnoma zaposleno. Polnijo prazne rezervoarje po dolgrvožnji z Jadrana, odgovarjati morajo na najrazličnejša vprašanja, svetovati in pojasnjevati marsikaj. Bistriška črpalka je namreč zadnja pred državno mejo z Avstrijo in za številne tujce je tu zadnja postaja pred slovesom od Jugoslavije. »Gneča je resda velika, vendar je bila po moje lani še večja,« je pripovedoval delavec na Petrolovi črpalki Zdravko Rejc, doma iz Podlju-belja. »Od morja do sem je kar dolga vožnja in večina jih prepelje k nam s praznimi rezerV11 rezervoarji. Pri nas, na zadnji črpanji Jugoslaviji na cesti proti Avstriji, ^1 čijo do vrha in nato prevozijo Avst^5 brez postanka. Pri nas je namreč ^ vo še vedno cenejše kot v sosednji %j striji, zato se tu oskrbijo z njim-j] bencin zapravijo tudi zadnje dina»J Zelo redki točijo za devize. Izjem* primeri, če jim za poln zmanjka dinarjev.« Povečan promet vpliva osebne dohodke. (i »Kaj dosti ne, čeprav delamo sk£^ neprekinjeno, vse dneve, ob sobotami nedeljah. Okrog 13 starih milij°^J znaša sredi največjega navala *J osebni dohodek.« J So avtomobilisti zaradi čakanja $ vozni, neučakani? p »Na splošno so kar disciplinirani« J prav imaš med to množico različne 9 di. Mislim, da so še. najbolj potrpeŽu! in disciplinirani Nemci. Mirno čakjl da pridejo na vrsto. Skoraj ni neflj čev, medtem ko so drugi nestrpnej«! J. Košnji AVGUSTA 1986 KRONIKA 7. stran @@IS®KioJ©IEIlGLAS Slogova anketa: pokvaril se nam je avto. -°k>.Jias lahko odpeljete do Radovljice Nam lahko posodite ključ, zamenjate Ljudje so pripravljeni pomagati 2S?V8, ?y8usta re^jlPri odcepu za restavracijo Golf), odpovedal poslušnost »jekleni konjiček«. Odprli smo prtljažnik, v kate- Čeprav smo se dobro pripravili na dolgo vožnjo, nam je na vsem lepem, med Lescami in Ble- toa t*3 n.* nobenega ključa ne dvigovalke ne kakršnegakoli drugega orodja. Vse smo v naglici pozabili do-sm' ^Snjenim palcem ob cesti smo iskali pomoč — ključ, dvigalko ... Četudi je mimo hitelo na stotine vozil, jjj ? j*e v eni uri prepričali, da na cesti vozniška solidarnost le nekaj velja. Pomoč je prihajala z vseh koncev: z k a*' ratWvlj'ške in tudi z odseka proti restavraciji. Ustavljali so domačini in tuji turisti in spraševali, kaj se ^pP^ilo, kaj pokvarilo, kako nam lahko pomagajo. Skratka — ljudje so nam bili pripravljeni pomagati, celo 1» KOt smo se nadelali. smo se nadejali. D y^Znik Koretič, najemnik gostilne JL Jožovcu v Begunjah, je hitel po nariaVkih na Bled in četudi se mu je šal mudu°, je le ustavil in vpra-2a ^5im. lanko pomaga. »Nam lahko ^ *.?vadnJe kolo s počeno gumo,« smo je da gre le za novinarsko akcijo, smo že domala povsem izčrpali ne tako bogat zaklad znanja nemškega jezika. * Par minut posodite ključ, da bi od-111 zadr' ^Prašali. »Seveda, seveda j2 nu in še predno je možak zlezel avtomobila, smo povedali, da je z avtom vse v redu in da le preskušajo vozniško solidarnost. »Podnevi eni vedno pripravljen pomagati, po-?Cl pa ne, ker človek ne ve, s kakš-namenom te kdo ustavlja,« je de- čal°Znik' ki dosleJ še ni nikdar obti" ai na cesti zaradi okvare. Boris Lindič z Bleda, zaposlen v restavraciji Golf, je ustavil in povpra-k ' kaJ je narobe, četudi se je urin £azalec že naglo približeval četrti uri, r»° naj bi se začel njegov delavnik. ^vala za pomoč, ki je tokrat res ni-SIno Potrebovali! Avstrijski državljan s kombijem ^,0vške registracije, ki je pripeljal j** ?esti od restavracije Golf, je takoj, čil !f videl- da Je nekdo v stiski, vklju-} desni smerni kazalec in se ustavil J1 cesti. »Pokvaril se nam je avto. as lahko peljete do Radovljice, vse-dva ali tri kilometre, da bomo ku-"ii1. nadomestni del?« smo prosili, /pin Problem! (Brez problema!)«, je ■^vrnil mladenič in nas že vabil, naj jedemo. Ni bilo treba, ker je bil vto v redu in nismo potrebovali nosnega rezervnega dela, a preden ^° ustrežljivemu turistu razložili, Franc Zupan iz Retenj pri Tržiču, poklicni voznik tovornjaka, je dejal, da je s kamionom že večkrat obtičal na cesti, a odkar je z UKV postajo povezan z mehaniki v delovni organizaciji, vse težave hitro rešijo. »Velikokrat sem že pomagal ljudem na cesti. Že nekajkrat sem popravljal fi-at 126 p, ker imam tudi sam takšno vozilo in se na njegovo delovanje še najbolj razumem.« Igor Glivar z Bleda je potem, ko se je že ustavil ob cestnem robu in smo mu povedali, da je s fičkom vse v najlepšem redu, povedal, da je že tudi sam nekajkrat obstal na cesti s pokvarjenim vozilom in da je vedno tudi dokaj hitro našel pomoč. »Spominjam se, da mi je med vožnjo na cesti med Vrbo in Jesenicami zmanjkalo bencina. Ni minilo pol ure, ko sem že lahko nadaljeval vožnjo,« je dejal. »Tudi ponoči sem pripravljen pomagati, vendar le v primeru, če nas je več v vozilu. Noč ima svojo moč ...« Voznik osebnega avtomobila KR-137-9 .. se sicer ni hotel predstaviti, vendar nam je takoj ponudil ključ, da bi odvili zadnje kolo s prazno (polno) zračnico. »Še vedno sem pomagal ljudem na cesti, če se je le dalo,in zakaj tokrat ne bi. Pa saj smo vsi taki!« je pribil. Ne, ne bo držalo. Veliko, veliko vozil je hitelo mimo nas, pa nekateri vozniki niso trenili niti z očesom. Poskušamo naprej. Po nekaj (neuspešnih) minutah se ob cesti ustavi zahodnonemški državljan Hans Hu-ber iz Augsburga in nas vpraša, kaj se je pripetilo. Tokrat zahtevamo (prosimo) še več. »Če verjamete ali ne — ne znamo zamenjati kolesa. Bi nam lahko pomagali?« smo prijazni kar.se da. Voznik me je sicer začudeno pogledal, češ takle dedec, pa ne zna niti kolesa zamenjati, a rekel ni nič. Še preden se je spravil k delu, smo mu razložili, da gre le za akcijo, se zahvalili in zaželeli srečno vožnjo. Srečno tudi vsem, ki se odpravljate na pot! Da bi vas avto dobro vozil in da vam ne bi bilo treba, tako kot nam, iskati pomoči z dvignjenim palcem! C. Zaplotnik KLICAJ ZA VARNOST pt £oci iz Zminca se kopajo v Soteski Kopanje prepovedano? jjkofja Loka, 8. avgusta — V teh neznosno vročih poletnih dneh vleče Ut»e-Zerom *n re"tam- Žal so marsikje tako onesnažene, da ljudje ne jPajo več vanje. Loško kopališče ob Poljanščici v Puštalu je bilo ne-ka^ P"ietno poletno shajališče Ločanov, kopanje v čisti vodi pa mi-rtj^a osvežitev. Danes je kopališče pusto in zanemarjeno, kopalci so Za*»» ljudje celo govore, da je kopanje tam prepovedano. u . Da bi otroci iz Zminca, vasice ob Poljanščici nad Škofjo Loko, pri-j^Jali na kopanje na prod ob Selščici, v Sotesko kakor pravijo, ljudje Š£jP0rrmijo. Toda že lani, še bolj pa ,a+os,je tako. Zapustili so Poljanici^ ki je bila nekdaj vabljivejša za Kopanje, saj jo sonce bolj segrejo q Selščico. Zdaj je tako onesnažena, da ljudje ne upajo več vanjo, p0V°re celo, da je kopanje prepovedano, da so tam videli table o pre-Vedi, da so miličniki odganjali otroke. Tabel nismo našli, voda pa je res tako umazana, da se ti kopanje p ??pi v največji vročini. Loško kopališče je pusto in zanemarjeno, le Scica kopalcev se tam sonči, še manj pa jih gre v vodo. Kako je s prepovedjo, smo povprašali škofjeloškega sanitarnega lektorja. O tem ni vedel ničesar, dodal pa je, da gostincev na kopa-Sa t ^ak° au tako nima več smisla priganjati k čistoči in urejenosti, ^ Ločani tja na kopanje ne zahajajo več. !>• Nato smo se odpravili v pisarno krajevne skupnosti Škofja Loka, J r so nam povedali, da skrb za kopališče ni njihova stvar, saj z njim Javlja Alpetour. Lani so skupaj z njim skušali poskrbeti za večjo či-v c° vode na kopališču, odpreti so nameravali zapornice na jezu, da bi s ra odplaknila umazanijo, ki se nabira za njim. Toda zataknilo se je, so protestirali ribiči, ki so se ustrašili za ribji zarod. U Se najbolj podrobno so stvar pojasnili pri Alpetouru, ki ima na ko-Oh U §os^mski objekt. Pred štirimi leti so nameravali zastaviti tudi j. ^ovo kopališča, lani pa je vse skupaj padlo v voco. Kopalci so zbežali SaJ jih ni prepodila le za oko umazana voda, temveč tudi vse večji f. ah pred odplakami iz rudnika urana v Žirovskem vrhu. Dokler ob ta? u m OD Marmorju v Hotavljah ne bodo pognali čistilnih naprav *ai ju gradijo), nima smisla preurejati kopališča, so dodali." *h ^'S1 Su *oreJ vsaJ začasno dvignili roke, kopalci so tako ali tako ^ ežali. Loško kopališče pa tiho čaka, kdaj bo Poljanščica čistejša. J*aJ upanje je otipljivo, saj čistilne naprave grade. Vendar pa ostaja jPrašanje: ali res moramo reko do kraja zasvnijati, da spoznamo, kada nesPametno je to. Ali res mora postati kopanje neu.adno prepovedo, da se zavemo, kakšno škodo delamo sami sebi! Tudi to se zgodi Možje, puške pod ključ! Tudi na straneh našega časnika smo že pisali o primerih, ko je prišla otrokom v roke slabo shranjena lovska puška, s katero so se potem igrali vse dotlej, dokler ni odjeknilo v stanovanju ... Primer iz Tržiča je še bolj nenavaden. Pred dnevi je namreč razburjena občanka poklicala tržiško postajo milice in zaprosila tamkajšnje miličnike, da se zglasijo pri njej doma. Na milici so stvar vzeli resno in mož postave, ki se je odpravil k njej, je bil bržčas nadvse presenečen, ko mu je ženska dejala, naj ji pokaže, kako se v lovsko puško vstavi naboj s šibra-mi, ker namerava ustreliti svojega moža. Puška je bila shranjena v omari z navadno ključavnico, ključ pa dostopen vsem stanovalcem. Člani zelene bratovščine, vsi zapriseženi lovci: puško dobro shranite — ne le zaradi predpisov, ki veljajo za lastnike tovrstnega orožja, temveč tudi zavoljo primera, ki kaže, da ženske lahko v. razburjen ju posežejo po »pripomočku«, ki ga sicer vi uporabljate za plenjenje srnjakov, divjih merjascev, lisic zvitorepk . .. (cz) Hitite počasi! Znanec, ki je preživljal dopust nekje na južnem Jadranu, se je po povratku domov na vsa usta hvalil: »Če verjamete ali ne: vozil sem neprekinjeno petnajst ur, pa četudi smo se prejšnji večer veselili pozno v noč.« Takšnih »znancev«, ki so, čeprav nenaspani in utrujeni, prevozili tako dolgo pot v hudi poletni vročini brez nezgode, je med nami še več, pa vendarle: mnogim se takšno brezglavo ravnanje maščuje, nekateri so to plačali tudi z življenjem ... Skupina dopustnikov iz okolice Kranja je letos julija na cesti v bližini Karlovca z avtom zletela s ceste in se prevračala štirideset metrov po nasipu, ker je voznik sedel za volan utrujen in je tako kot sopotniki na drugih sedežih (v povsem novem avtomobilu) zaspal... V ponedeljek, 4. avgusta, ob 15.40 je italijanski državljan Carlo Stefano Seccia vozil z osebnim avtomobilom po avtomobilski cesti od Kranja proti Ljubljani, ko je med Vogljami in cestninsko postajo Torovo zaradi preutrujenosti zapeljal na odstavni pas, odtod na neutrjeno bankino in na travnik, podrl šestnajst metrov varovalne ograje in se potem še prevračal po jarku. Voznik je bil hudo telesno poškodovan, njegova sopotnica Marica Elene le lažje ... Vsem so v verjetno v spominu tudi še okoliščine, v katerih sta umrla naš znani alpski smučar in pomočnik trenerja ženske reprezentance. Upajmo, da se bo ob opisanih primerih vsaj kdo zamislil, preden bo sedel za volan. Dopusti namreč še niso končani in mnogi se v teh dneh šele odpravljate na dolgo pot — ob morje, k sorodnikom v tujino, kam drugam. Pojdite na pot spočiti in tudi med vožnjo »hitite počasi«. Naj vam ne bo škoda časa za počitek. Ne varčujte pri denarju: stopite v hotel in se naspite, da boste potem lahko spet zbrani za volanom. C. Zaplotnik NESREČE Tretja utopitev na Bletlu, druga v grajskem kopališču Bled, 10. avgusta — V nedeljo ob dveh popoldne se je v grajskem kopališču na Bledu utopil 21-letni Želj-ko Šarac iz Šida, stanujoč v Mošnjah. Čeprav ga je prijatelj z Bleda opozoril, naj ne plava za njim, tega ni upošteval. Po nekaj metrih je začel vpiti, da se bo utopil. Prijatelj, ki je bil le nekaj metrov proč, mu je skušal pomagati, a se ga je tako trdno oklenil, da se je še sam težko rešil. Priplavali so še drugi, ki pa tudi niso bili najbolj spretni pri reševanju. Šarac se je utopil, iz vode so ga potegnili po petnajstih minutah, mu dajali umetno dihanje, vendar ga niso uspeli oživeti. To je že tretja utopitev letos na Bledu in druga v grajskem kopališču. Prijeli drznega tatu Jezersko, 8. avgusta — Martina Ti-čar iz Ljubljane se je potem, ko je na pošti na Jezerskem (v stavbi hotela Kazina) dvignila 160 tisoč dinarjev, vračala proti hiši Zgornje Jezersko 104, kjer je že dlje časa na počitnicah. Med potjo jo je dohitel moški kratkih kostanjevih las, oblečen v sivo srajco in svetlo sive hlače, ki jo je opazoval že na pošti, kjer je telefoniral, ji iz roke iztrgal torbico z denarjem in zbežal v gozd. V iskalni akciji, v kateri so sodelovali tudi psi, so drznega tatu, 18-letnega Milorada Ga-vranoviča iz občine Banja Luka, začasno prijavljenega v hotelu Kazina, prijeli v gozdu na Zgornjem Jezerskem, kjer so našli tudi torbico z denarjem. Omahnil v smrt Tamar, 9. avgusta — Avstrijski državljan Konrad Wrulich je v soboto s še tremi znanci sestopal z vrha Jalovca proti Kotovemu sedlu. Na delu zavarovane pešpoti, kjer pa je odtrgana jeklena vrv, se je VVrulich z rokama oprijemal steze. Pri tem se mu je odtrgal kamniti oprimek, omahnil je v globino in obležal mrtev na me-lišču 80 metrov pod potjo. Stisnil ga je traktor Kropa, 10. avgusta — 36-letni Anton Šolar s Spodnje Dobrave je v nedeljo skupaj z ženo in otroki odšel v Kropo, kjer je iz gozda nad naseljem Stočje spravljal drva v dolino. Pri tem je s traktorjem zapeljal na večjo skalo in izgubil oblast nad vozilom. Traktor se je prelomil in prevrnil, Šolarju pa je stisnilo nogo in so huje poškodovanega prepeljali v jeseniško bolnico. Vse delo je bilo zaman Radovljica, 10. avgusta — Stane Bohinc iz Radovljice je skupaj z ženo v soboto razžagal osem kubikov drv, jih znosil v kurilnico, naložil na levo in na desno okrog centralne peči. V kurilnico je znosil tudi žagovino in zvečer zakuril peč. Žagovina se je ponoči vnela, izbruhnil je požar, ki je povzročil za 200 tisoč dinarjev škode. zavaruje triglav Če boš ravnal tako, ne boš nepoškodovan končal razreda Nevarna jama na podgorski cesti — Niti kolesar ali motorist niti avtomobilist je ne bi poceni odnesel, če bi zapeljal v skoraj meter globoko jamo na cesti med Bistrico pri Tržiču in Brezjami, pri kamnolomu. Cestna past je razen tega še zelo slabo zavarovana in označena, tako da je nevarnost še večja. Na nasprotni strani ceste pa se šopiri vedno večje divje odlagališče naše nesnage, čeprav ni treba imeti posebno dobrega vida, da prebereš dve opozorilni tabli tržiške komunalne skupnosti, da je tod odlaganje smeti strogo prepovedano, (jk) — Foto: F. Perdan. Pred letošnjim svetovnim prvenstvom v lokostrelstvu Naši lokostrelci pričakujejo kolajne Kranj, 10. avgusta — V avstrijskem Radstatu bo od 25. do 31. avgusta svetovno prvenstvo v lokostrelstvu. Med najboljšimi lokostrelci na svetu bodo nastopili tudi naši reprezentantje, enajst lokostrelcev, med katerimi je tudi član LK Ikos iz Kranja, Simon Pavlin. V kategoriji mladincev bo skušal doseči kar največ. Letošnjega svetovnega prvenstva v lokostrelstvu, ki bo od 25. do 31. avgusta v Radstatu v Avstriji se bo udeležilo enajst naših tekmovalk in tekmovalcev. Naše barve bodo zastopali Marjan, Marko in Ksenija Podržaj, Stanko Natlačen, Izidor Požar, Valentin Prelovec, Žare Kranjc, Vojko Čolnar in mladinec lolokstrelske-^ ga kluba Ikos iz Kranja, Simon ^ -\ * Pavlin. Delovna organizacija Ikos je letos prevzela pokroviteljstvo nad bivšimi lokostrelci Exoterma. I Ikos jim gre na roko, imajo že tu- I di vrsto novih lokostrelcev, ki / spet sistematično delajo. Uspehi so že vidni, saj bo njihov mladinec Simon Pavlin nastopil tudi na letošnjem svetovnem prvenstvu. To je sedeTnnajstletni dijak četrtega letnika Iskrine šole. »V lokostrelske vrste pri prejšnjem Exotermu sem prišel pred štirimi leti. O tem športu smo se pogovarjali s sošolci. Ni mi žal, kupil sem si lok hoyt in začel sem vaditi in tekmovati v mladinski konkurenci. Razmere za delo so se izboljšale, ko je pokroviteljstvo prevzel Ikos. Treniram sam po šestkrat na teden po pet do šest ur. Imam plan treninga in ga sam tudi izpolnjujem, čeprav nimam trenerja. Lani sem na vseh tekmah za izbiro v državno reprezentanco zmagal in v alpskem pokalu sem v skupni razvrstitvi zasedel v disciplini hunter field drugo mesto. V tej lokostrelski sezoni sem zmagal v mladinski konkurenci tudi na vseh tekmah za* alpski pokal in bil v Kamniku tudi v tej disciplini državni prvak. Imeli smo dovolj izbirnih tekem za reprezentanco. Nastopal sem v kategoriji članov in mladincev in vse premagal Imeli smo tudi skupne priprave v Gornjem Gradu in tri dni na Vršiču. Na svetovnem prvenstvu v Radstatu bom nastopil v konkurenci mladincev v hunter filed disciplini prostega streljanja. Caka me torej dvodnevni nastop. Tekmovali bomo dva dni dvakrat na osemindvajset tarč. V hunter disciplini imaš prvi dan težko nalogo, saj nam razdalje v tarče niso znane. Drugi dan je na sporedu disciplina field in v vsako tarčo moraš dobro ustreliti po štiri puščice. V obeh dneh pa jih postreljaš dvesto štiriindvajset. Pri tem je možno, da narediš nad tisoč krogov; jaz jih nastre-ljam nad devetsto. Na svetovnem prvenstvu bo res izredno močna konkurenca. Vseh mladincev ne poznam in prav zato bo še težje. Videli borrto, kako bo šlo. Pričakujem dobro streljanje v obeh disciplinah, v hunter in filde. Če bo še rezultat krogov dober, bo to že dober uspeh. Upam, da mi bo šlo.« D. Humer 7. septembra na Brdu spet konjeniška prireditev V pričakovanju novega rekorda steze Brdo, konec julija — Na hipodromu na Brdu nad Kranjem bo 7. septembra VI. Jugoslovanska konjeniška prireditev v čast pokojnega predsednika Tita. Začela se bo ob treh popoldne, pričakujejo pa udeležbo vseh najboljših jugoslovanskih kasačev in razumljivo tudi nov rekord steze, ki znaša sedaj 1.18,7. Steza je letos preurejena in omogoča rekordne dosežke. Je dodatno varovana, tako da bo varnost gledalcev in tekmovalcev še večja. Tudi nad letošnjo konjeniško prireditvijo na Brdu so prevzele pokroviteljstvo gorenjske občinske skupščine in s tem dale priznanje Konjeniškemu klubu Brdo in Vzrejnemu centru Brdo za dosedanje uspehe pri vzreji konj in tekmovalne dosežke. Nekaj odličnih konj so že vzredili in vzgojili na Brdu. Od dvanajstih, starih od dve do štiri leta, kolikor jih vadi na Brdu, jih je kar enajst vzrejenih doma. Dobre rezultate dosegajo, na primer, žrebca Nepal B in Nurmi B ter kobila Lady Lucy, čeprav je stara šele dve leti. Žal imajo na Brdu še premalo voznikov za treninge in tekmovanja, zato vabijo k sodelovanju vse mlade ljubitelje tega športa. Konjeniški klub in Vzrejni center z zaščitnim znakom B dobro sodelujeta s skoraj vsemi enakimi klubi v Sloveniji, predvsem pa s Komendo in slovensko Konjeniško zvezo ter biotehniško fakulteto. Prireditev na Brdu, na katero bodo imeli mladi do 15. leta prost vstop, bo obsegala pet dirk, od katerih bo imela osrednja dirka za memorial maršala Tita tri teke in tolažilni tek. V vseh petih dirkah bo tekmovalo nad 60 konj. Dirko bo popestril kulturni program, v katerem bo med drugim nastopila tudi Delavska godba iz Trbovelj. Za jedačo in pijačo pa bodo poskrbeli delavci hotela Kokra Brdo, kranjskih Živil ter sosednje krajevne skupnosti. J. Košnjek Tržiški alpinisti ne počivajo Tržič, julija — Letos poleti smo že večkrat poročali o dobrih rezultatih naših alpinistov, ki so jih dosegli s plezanjem v domačih ali tujih gorah. Med zadnjimi dobrimi dosežki velja omeniti plezalne dosežke treh tržiških in enega tolminskega alpinista v italijanskih Dolomitih, ki so jih dosegli ob koncu prejšnjega in v začetku tega meseca. Željko Perko (AO Tržič) in Ivan Rejc (AO Tolmin) sta dosegla imeniten uspeh, ko sta premagala smeri Carlesso-Sandri (650 m, ocena VI + ) v Torre Trieste in Cassin-Ratti (650 m, VI A 2) v isti steni, saj veljata ti dve turi še danes za pravi mojstrovini. Pri tem velja omeniti tudi sestopa, ki ne potekata po široki stezi, temveč je kar 15 spustov po 40 metrov po vrvi. Poleg teh dveh smeri pa sta splezala Tissijevo smer in Ratti-Panzeri ter Andrich-Fae v Torre Venezii ter Tissijevo smer v Campanile di Brabante. Za njima pa sta bila v Dolomitih še Tržičana Filip Bence in Janez Primožič, ki sta v dokaj neugodnem vremenu — huda vročina in popoldanske nevihte — preplezala pet smeri: Comicci-Dimai v Veliki Zinni (500 m, VI), Anticimo v Mali Zinni (300 m, VI), v skupini Cinque torri pa smeri Via Miriam (150 m, V), Direttissima Scoiattoli (160 m, VI) in Dallago-Menardi (150 m, VI A2) v Torre Grande. J. Kikel Balkansko prvenstvo v plavanju za mladince Zala Kalan »zlata« in dvakrat »srebrna« Solun, 11. avgusta — Jugoslovanski mladinci in mladinke so na letošnjem balkanskem prvenstvu v plavanju po nekaj letih dosegli izjemen uspeh. So moštveni balkanski prvaki, saj so bili po izenačenem boju boljši od Grkov in Romunov, za njimi sta bili reprezentanci Bolgarije in Turčije. V mladinski konkurenci so bili prvi Grki, naši drugi, pri mladinkah pa je zmagala Romunija pred Jugoslavijo. Naši mladinci in mladinke so v vseh disciplinah plavali imenitno in pri tem dosegli tudi kopico novih državnih rekordov. Med mladinkami je nastopala tudi Kranjčanka Zala Kalan, ki se je odlično odrezala. Je balkanska prvakinja na 200 m delfin, na 100 m delfin je bila druga, srebro je osvojila tudi v jugoslovanski mešani štafeti. d h Osmi plavalni maraton »kaveljc in korenina« ter turistični mali maraton Imenitna predstava rekreativcev Bled, 10. avgusta — Radio in televizija Ljubljana sta na Blejskem jezeru že osmič pripravila plavalni maraton za »korenine in kaveljce«. Turistično društvo Bled je skupaj z RTV pripravilo tudi mali turistični maraton. Rekreativci so pokazali imenitno plavalno pripravljenost. pokazal, da tekmovalci pri plavanju ne počivajo. Vsi so tudi v manj kot sedemdesetih minutah, kolikor je bil dovoljen čas, prišli na cilj. Že kmalu po startu v Zaki je bilo jasno, da bo za najboljšega v ženski in moški konkurenci zagrizen in trd boj. Pokazalo se je, da skoraj vsi računajo, da bodo z lahkoto in dokaj hi- Martin Strel Kar 301 plavalec, med njimi devetinštirideset žensk, se je na 2150 dolgi marotonski plavalni progi boril za naslov »korenine in kaveljca.« Osmi blejski plavalni maraton je bil hkrati tudi eden od zadnjih za osvojitev te lovorike. Eni imajo na programu še kolesarjenje, drugi pa planinske ture. Tako kot vsa leta do zdaj, je tudi ta, osmi blejski plavalni maraton Albina Grabrijan tro prišli na cilj pred hotel Park. NaJ" boljši je bil Trebnjan Martin Str«* Prvi je prišel v cilj s časom 34:18^* Na cilju je dejal: »Nastopil sem j* osmič. Šestkrat sem bil drugi in l**' ko kdaj tudi zmagam.« Pri ženska11 je bila najuspešnejša priletna LjJjr bljančanka Albina Grabrijan.« ** osmič sem plavala tu, na Bledu,? bila lani med ženskami tudi na^ trejša. Upam, da bo tudi prihodki0 sezono tako.« Vrstni red — moški — 1. Strel 34:18,84, 2. Poljšak 34:21, 3. KekJJ 35:40, 4. Finci 37:40, 5. Kogoj HM ženske - 1. Grabrijan 48:00, 2. Trno-všek 48,00, 3. Rozman 49,00, 4. OV šlar 54:00, 5. Milena Kordež 55,00. Za osmim maratonom sta Turist čno društvo Bled in TV Ljubljana prj pravila še mali plavalni maraton 11 tisoč metrov. Nastopilo je štiriinp6 deset tekmovalcev, med katerimi 1 bilo dvanajst žensk. Na tem maraw nu so plavali moški in ženske v kat^ gorijah od osmega do sedeminpetd setega leta. Tudi ti so pokazali, ka* je treba hitro plavati in tekmoval Od moških je prvi preplaval Pr0^.; plavalec Ljubljane Igor Majcen, Pr ženskah pa je bila najhitrejša članic PK Piran Špela Slapernik. Vrstni red — moški — 1. Maj4H 11:29, 2. Grabljevec 12:12, 3. Martingf. 12:30, 4. Turk 14:00, 5. Kovačič 14*>U' ženske - 1. Slapernik 15:00, 2. Bela* 16:00, 3. M. Murn 21:30. D. Humer Foto: F. Perdan Druga zvezna vaterpolska liga — zahod Prepričljivo in visoko Kranj, 10. avgusta — Člansko vaterpolsko moštvo Triglava se je v tej sezoni prvič predstavilo domačim gledalcem v drugem delu druge zvezne lige. Visoko in brez težav so premagali oba nasprotnika, a njihova igra ni bila blesteča. Jutri, v sredo, v Kranju gostuje Medveščak iz Zagreba. TRIGLAV : BRODOGRADITELJ 13:7 (4:1, 3K), 4:4, 2:2), letni bazen, gledalcev 300, sodnika Pedišič (Zagreb) in Oman (Koper). Triglav — Naglic, Mikoletič 1, Vonči-na, Sirk 2, Stanišič, Čadež 2, Jerman 2, VN Avstrije v formuli 1 od 15. do 17. avgusta Osterreichring pripravljen Le še slab teden nas loči od 24. VN Avstrije, 12. dirke za svetovno prvenstvo avtomobilistov formule 1. Na Osterreichringu bodo motorji začeli brneti že v petek na prvem treningu, v soboto bo drugi trening, dirka pa bo na sporedu v nedeljo ob 14. uri in 30 minut. Tekmovalci bodo morali prevoziti 53 krogov oziroma skoraj 315 km. Dirko bo neposredno prenašala tudi naša televizija. Tisti pa, ki si boste dirko ogledali v živo, lahko kupite vstopnice pri turistični agenciji Kompas. V nedeljo je bila prvič v zgodovini dirk formule 1 tekma v eni od vzhodnoevropskih držav, za VN Madžarske,na novem dirkališču v bližini Budimpešte. Na precej počasni progi, kjer so bile hitrosti v enem krogu okoli 155 km/h, je po ogorčenem boju zmagal Brazilec Nelson Pi-quet (williams) pred rojakom Senno (lotus) in Angležem Mansellom (villi-ams), ki pa je za zmagovalcem zaostal že več kot en krog. In kdo so favoriti na Osterreichringu? Prva sta vsekakor oba voznika Wil-liamsa Piquet in Mansell, pa Senna v lotusu in tudi lanski zmagovalec dirke na Osterreichringu, svetovni prvak Alan Prost na mclarnu. Ker pa je proga na Osterreichringu izredno hitra, pa se lahko zgodi, da o končni zmagi ne bo odločal le športni boj, ampak bencin, kakoi se je to letos že nekajkrat zgodilo. Po enajstih dirkah za SP je vrstni red naslednji: 1. Mansell 55 točk, 2. Senna 48, 3. Piquet 47, 4. Prost 44, 5. Rosberg 19; firme: 1. Williams-Honda 102 točke, 2. Mclaren-TAG 73, 3. Lotus-Renault 60. — fp na sliki: Zmagovalec dirke za VN Madžarske in tret-jeuvrščeni v točkovanju za SP, Nelson Piquet. Foto: Franci Perdan Rozman, Štirn 2, Kodrič 1, Grabeč 2, Hajdinjak, Kosi 1. Brodograditelj — Parun, Krnic 1, B. Paškvalin, Protega, D. Skverin, Z. Škverin, Jušič 3, Zurić 1, Ekl 1, Jako-čev 1, Bokan, I. Paškvalin, Seferonič. Gostje z Murtra so po prvem delu letošnjega prvenstva za prvakom, Triglavom, zaostali le točko. Toda prav Kranju so pokazali slab vaterpolo. Trigla-vani so ta derbi dobili že na Murtru z 8:7 in pričakovati je bilo, da bo to lahka zmaga. Toda derbi je le derbi in za zmago je treba igrati vso tekmo. Kranjčani so začeli silovito in že v prvi četrtini z lahkoto povedli s tremi goli razlike. Pravo vrednost so pokazali v drugi četrtini. Z vso odliko kvalitetnega vaterpola so nadigrali goste, čeprav so imeli tudi igralca manj. Čeprav je že kazalo na visoko zmago, so se ušteli. V zadnjih dveh četrtinah so se Triglavani uspavali z visokim vodstvom in doV° gostom, da so ti dve četrtini z zro^ valcem remizirali. ,j TRIGLAV : BIOGRAD 17:10 (5:2A 2:2, 3:2), letni bazen, gledalcev *J sodnika Oman (Koper) in Pedišić (r greb). rfP Strelci za Triglav — Jerman 6, u' bec 4, Štirn 2, Stanišič, Čadež, R»* vec, Kodrič, Kosi po 1. Biograd — Eškija in Šusak P° . Šundov 2, Radaš, Šarič po 1. j Vprašanja o zmagovalcu skoraj^ bilo. Triglav, ki je že v Biogradu z? gal z 13:10, je tudi v svojem bazenu z. uvodu pokazal, kdo bo zmagovalec- j stom so le v drugi in tretji četrtini d nekaj predaha, da so lahko pokaz8' da jim vaterpolska igra ni tuja. ^ Jutri, v sredo, bo kranjski Triglav ., 20. uri gostil v letnem bazenu Medv gostil čak« iz Zagreba. D. Hume"" Šestintrideseto slovensko člansko prvenstvo v šahi* Lanski prvak Gostiša tudi letos prvi Kranj, 11. avgusta — Občinska hiša v Kranju je bila prizorišče letošnjega republiškega prvenstva v šahu za člane. Za ta naslov se je potegovalo štirinajst najboljših slovenskih šahistov. Boji v vseh trinajstih kolih so bili sila zanimivi in zagrizeni. Na lestvici so se slovenski vodilni šahisti menjavali v vodstvu, naslov pa je osvojil lanski republiški prvak Gostiša. Prvak Gostiša in drugi.Crepan.se bosta lahko udeležila kvalifikacij za nastop na državnem prvenstvu, prvih pet pa jih bo lahko I nastopilo na republiškem prvenstvi prihodnji sezoni. *, Rezultati — XIII. kolo — Mazis frer 1:0, Srebrnič: Orel 0:1, Men^ ger : Črepan 1:0, Polajžer : Mohr ^ Sušnik : Zeleznik 0:1, Podlesnik Osterman remi, Gostiša : Božič 1:0- j Končni vrstni red — 1. Gostiša 1JK Črepan 9, 3. Podlesnik 8, 4. Mohr 8. Osterman 8, 6. Mencinger 8, 7. Polazi 7,5, 8. Šifrer 7, 9. Orel 6, 10. Mazi 6, j Srebrnič 5,5, 12. Železnik 5, 13. Sus^ 1,5, 14. Božič 1,5. Kolesarski upi vadijo — Kolesarjenje od Kranja do Dražgoš in nazaj« skupno okrog 80 kilometrov, je lažji del treninga za vzdržljivost. Skupi"0 mlajših mladincev kranjske Save je na vadbo v torek popeljal pomočnik trenerja mladincev Matjaž Zevnik, glavni mladinski trener pa je Boja" Udovič. Starejši mladinci imajo krajši odmor. Tako mlajši mladinci kot starejši so bili na kranjskih kolesarskih prireditvah ob občinskem prazni' ku zelo uspešni. Na sliki mlajši mladinci Save Bojan Sovine, Andrej SajO' vec, Braco Cvijetičanin, Matjaž Drinovec, Aleš Fajfar, Zdravko Božnar i" Robert Potočnik s pomočnikom trenerja Matjažem Zevnikom. (jk) — Foto-F. Perdan ,12. AVGUSTA 1986 OBVESTILA, OGLASI .9. stran @m33B&S§S^ IZREDNA PONUDBA - IZREDNA PONUDBA - IZREDNA PONUDB Pepelka v Kranju Čebelica v Škof ji Loki Otroški smučarski kompleti od št. 6-16 let 14.800.- do 16.900.- din. Izkoristite tudi zelo ugoden nakup otroških oblačil za šolo! HIŠA DOBREGA NAKUPA - HIŠA DOBREGA NAKUPA - HI PRODAJALNA »MB« Prodajo izdelkov iz usnja in teksti- la na Titovem trg 14, Kranj, vhod ***ed picerijo in poslovalnico Moda (poleg Prešernovega hrama na dvo-nšče). • Usnjene garniture (denarnice, etuie za bančne čeke, razne ovitke, etuie za ključe), vse v bordo barvi • Nudi zložljive klobuke iz frotirja za sončenje v šestih različnih barvah po znižani ceni 1.500.-din • Poševni trak v vseh barvah za obrobo oblek in predpasnikov • Oblačimo gumbe v usnje in tekstil Marija Burnik, Kranj, Titov trg 14. IZBRALI SO Zk VAS Obiščite nas tudi na sejmu v Kranju od 15. do 24. 8.1986. V MERKURJEVI prodajalni DOM NAKLO v Naklem poleg dobre izbire gradbenega materiala, vodoinštalacijskega, izolacijskega, keramike in drugih artiklov imajo pestro izbiro gospodinjskih aparatov kot so: najmodernejši pralni stroji, štedilniki na trda goriva, kombinirani štedilniki (elektrika — plin), hladilniki, skrinje, zamrzovalne omare, sesalci in drugi gospodinjski aparati. * ^ kompletno stavbno pohištvo stropne in stenske obloge ^ montažne hiše, vikende in poslovne objekte vse na enem mestu 2 leti garancije na kvaliteto izdelkov brezplačni prevoz do 100 km za določeno vrednost nakupa ^ stavbno pohištvo FCO vgrajeno Vam nudi JELOVICA [••»»• industrija, Škofja Loka ""dičite nas (064/61 361, 61-671, 61-185) ali pa nas obišči * v maloprodajni trgovini v Škof ji Loki, Kidričeva 58! °ELOVNl ČAS - VSAK DAN 7-17 SOBOTA 7-12 OBRITE NAS TUDI NA GORENJSKEM SEJMU V KRANJU OD 15.-24. 8.1986 UjMtM i»'«*i*t*ti ^j^T KOMUNALNO PODJETJE TRŽlC, p. o. Delavski svet DO ponovno razpisuje prosta dela in naloge 1. vodenje tehničnega SEKTORJA Kandidati morajo poleg splošnih, z družbenim dogovorom o kadrovski politiki v občini določenih pogojev za pridobitev lastnosti delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi izpolnjevati še naslednje pogoje: — višja ali srednja izobrazba gradbene smeri — strokovni izpit o graditvi objektov — tri leta delovnih izkušenj ter sposobnost vodenja in organiziranja dela v sektorju. Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: 2. obračun od in blagajna Zahtevani pogoji: — V. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske smeri — 2 leti delovnih izkušenj Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo pod točko 1. v 15 dneh, pod točko 2. pa v 8 dneh na naslov: Komunalno podjetje Tržič, Pristava 80. M inštalacije DO »INŠTALACIJE« p. o. ŠKOFJA LOKA DO INŠTALACIJE Škofja Loka, katera opravlja elektroinšta-laterska dela, montira ogrevalne in prezračevalne naprave ter izdeluje elektro razdelilne omare in peči na trda goriva LO-KATERM vabi k sodelovanju večje število delavcev s končano poklicno šolo smeri: — elektrikar energetik — monter ogrevalnih naprav — monter prezračevalnih naprav — ključavničar varilec Če imate katerega od naštetih poklicev oz. če se želite za tak poklic izučiti ali priučiti, oglasite se in se bomo dogovorili o zaposlitvi. Poskusno delo traja dva meseca. Pisne prijave sprejema splošni sektor delovne organizacije do 30. avgusta 1986 na naslov: DO INŠTALACIJE Škofja Loka, Kidričeva 55. " Za vse informacije pokličite po telefonu na št. 064/60-581 int. 13. bombažna predilnica in tkalnica tržič razglaša naslednja prosta dela oz. naloge na podlagi 10. čl. Pravilnika o delovnih razmerjih ter v skladu z 21. čl. Zakona o delovnih razmerjih v TOZD Predilnica NORMIRANJE — 1 oseba za nedoločen čas Pogoji: — 4-letna šola tekstilne smeri — znanje s področja študija dela in časa — poznavanje tehnoloških postopkov v predilnici — 2 leti delovnih izkušenj Pisne prijave z dokazili o izobrazbi in potrdilom o stanovanju sprejema kadrovski oddelek 8 dni od dneva objave. Kandidati bodo pismeno obveščeni v 30 dneh po roku za vložitev prijav. OBČINSKA GASILSKA ZVEZA ŠKOFJA LOKA kupi TOVORNJAK TAM 6500, pogon na vse štiri kolesa in KOMBI IMV 1600 ali RENAULT 1600. Ponudbe sprejema OGZ Škofja Loka, Kidričeva 51 a, telefon 60-364. TCirno^t DO VARNOST TOZD VAROVANJE PREMOŽENJA KRANJ Cesta JLA 16 objavlja zaradi posodobitve dejavnosti prosta dela in naloge VEČ VARNOSTNIKOV - RECEPTORJEV -INFORMATORJEV Kandidatom nudimo: — združitev dela za nedoločen čas — strokovno usposabljanje — samostojnost dela — organiziran letni oddih v lastnih počitniških kapacitetah — stimulativni OD od 100.000.— do 140.000.— din Od kandidatov zahtevamo: — kreativnost, samostojnost in odgovornost pri delu, discipliniranost in doslednost pri delu — da kandidat ni bil sodno kaznovan oz. ni v kazenskem postopku — izpolnjevanje pogojev za nošenje orožja •— starost do 45 let — da bo s svojim delom in obnašanjem skrbel za podružblja-nje varnostnega sistema in razvoj varnostne kulture. Vse zainteresirane vabimo, da se osebno oglasite na razgovor vsak dan od 7. do 8. ure na sedežu TOZD Varovanje premoženja Kranj, Cesta JLA 16, kjer vam bomo lahko podrobneje opisali dela in naloge pri varovanju družbenega premoženja. Objava velja 30 dni od dneva objave. SEZONSKA RAZPRODAJA - SEZONSKA RAZPRODAJA - SE SEZONSKO ZNIŽANJE DO 40 °/i o Pepelka, Na Klancu, Volna, Moda, Baby, E moda, Jošt in Maja OD 11. DO 23. AVGUSTA 1986 HIŠA DOBREGA NAKUPA — HIŠA DOBREGA NAKUPA - HIŠA D Trgovska in gostinska DO ŽIVILA Kranj, n. sol. o. Naklo, Cesta na Okroglo 3 — TOZD Maloprodaja Kranj, n. sol. o. Naklo, Cesta na Okroglo 3 objavlja po sklepu komisije za delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge: 1. PREVAŽANJE BLAGA Z VILIČARJEM (za skladišče Bled) 2. PREVAŽANJE BLAGA Z VILIČARJEM (za skladišče Naklo) Pogoji: podi. in 2.: osnovna šola in opravljen tečaj za voznike viličarjev, 6 mesecev delovnih izkušenj, poskusno delo 30 dni. Prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev sprejema kadrovska služba DO Živila Kranj, Naklo, Cesta na Okroglo 3 — 8 dni po objavi. Vsi prijavljeni kandidati bodo pisno obveščeni o izidu izbirnih postopkov v 15 dneh po opravljeni izbiri. KOVINAR JESENICE Komisija za delovna razmerja TOZD Komunalne službe objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas INKASANT KOMUNALNIH STORITEV - 1 delavec Pogoji: — srednja ali poklicna šola ustrezne smeri — eno leto delovnih izkušenj — poznavanje komunalne ureditve v občini Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na naslov: Komunalno podjetje KOVINAR. JESENICE, Komisija za delovna razmerja TOZD Komunalne službe, Jesenice, Spodnji Plavž 6, 64270 JESENICE v osmih dneh po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni sklepu. v 15 dneh po sprejetem SLOVENIJALES - TOVARNA »SORA« MEDVODE Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: 1. KV mizar (IV. stopnja) 2. NKV proizvodni delavec Za objavljena dela in naloge iščemo več delavcev. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja 2 meseca. Prijave pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Slovenijales — Tovarna »SORA« Medvode, 61215 Medvode — Komisiji za delovna razmerja. TRIGLAV KONFEKCIJA p. o. KRANJ, Savska c. 34 t r i g I a v Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge KROJENJE Pogoj: — poklicna tekstilna šola (IV. zaht. st.) — 1 leto delovnih izkušenj v krojenju ali šivanju — poskusno delo 3 mesece Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 8 dni po objavi. Kandidati bodo o izidu izbire obveščeni najkasneje v 30 dneh po izbiri. - KOVINAR JESENICE Komunalno podjetje KOVINAR Jesenice, Komisija za delovna razmerja TOZD Nizke gradnje objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas 1. VODENJE ZAHTEVNIH GRADBENIH DEL Pogoji: ali delovodska gradbena šola 2 leti delovnih izkušenj — poklicna šola gradbene smeri — tečaj za delovodje — 2 leti delovnih izkušenj 2. VODENJE SKUPINE ČISTILCEV STREH Pogoji: — delovodska gradbena šola — 1 leto delovnih izkušenj 3. 3 K V zidarje Pogoji: — poklicna šola za zidarje — 1 leto delovnih izkušenj 4. 3 KV tesarje Pogoji: — poklicna šola za tesarje — 1 leto delovnih izkušenj 5. 2 avtomehanika Pogoji: — 2 mizarja Pogoji: — poklicna šola mizarske stroke 6 mesecev delovnih izkušenj poklicna šola mizarske stroke 6 mesecev delovnih izkušenj 7. 1 strojnik težke gradbene mehanizacije (upravljanje buldožerja TG 110) Pogoji: — osnovna šola — izpit za upravljanje težke gradbene mehanizacije — 1 leto delovnih izkušenj 8. Več NK delavcev: za opravljanje enostavnih gradbenih del in progovnih del Pogoji: — osnovna šola — odslužen vojaški rok Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na naslov: Komunalno podjetje KOVINAR JESENICE, Komisija za delovna razmerja TOZD Nizke gradnje, Jese; niče, Spodnji Plavž 6, 64270 Jesenice v osmih dneh po zadnji objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po sprejetem sklepu. SLOVENIJALES TRGOVINA Na GORENJSKEM SEJMU V KRANJU OD 15. DO 24. avgusta 1986 V HALI A tt£ «0^ PRED HALO A OD HIŠE NA KOLESIH DO DOMA V NAHRBTNIKU ZNAMENJA VELIKIH SPREMEMB Če želite preživeti počitnice v trisobnem stanovanju na kolesih ob morski obali ali se nahrbtnikom potepati po gorah, stopite v najbližjo trgovino Slovenijales. Tam boste na* vse prikolice IMV iz Novega mesta, od najpreprostejših izve" do pravih potujočih vil. Če ste nezaupljivi do šotorov in prikoli ' si lahko omislite leseno hišico za kampiranje. Če pa ste navd^ šen tabornik, boste lahko svojo opremo izpopolnili ali si jo orf1 slili čisto na novo. V Slovenijalesu boste našli vse. Od prve0. klina do zadnje skodelice v priročni omarici. Počitnice v nai^ so s Slovenijalesom udobnejše kot poletja v hotelu. TO 5LK, 12. AVGUSTA 1986 mali oglasi, obvestila, osmrtnice OGLASI Hi27 960 JggaJIA16 cetej10 Dro^-nri barvno TV. PEČ za cfoESii?9revanie 30000 ccal- MER" Golico. .' kiper 6T- Lapajne. C. Na ">^Jesenice___12356 kombiniran STROJ za ob- »Ha* i' a 15 "re dalje. Jelovčan To ^ffilgj^Poljane 1255; gildner, 11 KM, prodam ' an Marija, Mlaka 31, Komenda ---._12554 ^oja U90dn°. za 60 % cene novega ^ET|iJ?r?dam nerabljeni dvoredni ^Ktet. ,STR0J-Singer (z oznako Dadov Dl1ftenia SIT) z mizo in 6 ko-140 v i/flablJenih zasteklenih OKEN VRat 'j0 ter 2 komada BALKONSKIH UARnPlast|čen ČOLN na vesla in Bl-(Naj-' Ce'ar, Zbilje 1-A, Medvode l^SiL 12555 tel.- ,ar?nVlDEOREKORDER hitachi, 1* Ur« i 95 ~ delavnik od 6. do ^Ja2L________12556 zapjrJ? nov SEKULAR, 4 kW in dele seva 14, Kranj, tel. ^!!TV 5!" sl(0rai nov, nerabljen, črno-r^-£gvtel": 74-569 1255812558 ^opicma wfcS22L Prodam eno leto si U|R.p' °: 9g!ed popoldne. Hr 26-153 12557 ,9odno » staro rast, ieža št. 5, Kranj, Planina II UiTri-----12362 TURo,° Prodam sedežno GARNI-5l.tBl lf)°itelJa) 2 FOTELJA in TABU- ^^51122^433_12559 ^edic3"1 dve stari OMARI. Ogled »9 KrJ" 18 uro- Slabe-Perč, Šorlije- 3£j£L-_ 12560 D|LrMlk r mal0 rabljen električni ŠTE-Ogieri ^renje (2 plin, 4 elektrika). ?eva...p?P0|dne. Šilar, Kranj, Tomin- P^U5__12498 RlX p^nnn za centralno ogrevanje E^„^°CCal. Sajovic Franc, Go-- ^ac^Naklo 12561 n° Slc? dve ,eti staro moško dirkal-Pr8st=> "~ maraton luxus na deset ^SLteljl064) 60-449 ViSn0darrrotroskj športni VOZIČEK. _12567 troški športni VOi "^i^Senčur _12568 Peur!°darn novo moško športno KOLO 12 prestav, višina 62 cm. In-c6strC,',Je na tel.: (064) 50-047. Markič, ^^16, Tržič _12569 ^-6Rdai^~0VES, Žabnica 12, tel.: p^-.___12570 Chic°darn9lobok otroški VOZIČEK 50.0qq ' rabljen 3 mesece. Cena it. 3 ~~ din, Šorlijeva 18, stanovanje ^---______12571 °dam jedilni KROMPIR ajster. e 12572 KO 168, 12573 ^Dr™ ' Jeanm kroiv ^g^lPolica 24, Cerklje jfo d arri veliko ustrojeno govejo 2k. 0vec Janez, Podlubnik št. 62 707 lenega • KNVJIGE za 1 letnik usmeril, ac !50Draževanja, cena polovična, ^^°23 12574 p------ |0; r*««? HI-FI aparaturo transivvat čnjki 2 ojačevalec 2 x 40 W, zvo-P^~2°W, tel.:74-228 12596 lendaDorn :20LACUSKI MATERIAL ^ESkc t-'n kvalitetne suhe smrekove c rel. (061) 612-817 po 20. uri 12597 ^avp^RASlČE od 35 do 100 kg. /Pr^p^tej.: 70-379_11130 $E^aam 20do 100 kg težke PRAŠI PT^^iJLkog 9. Škofja Loka 12334 'odlUkani deset ČEBELJIH DRUŽIN lveCn,k 189 šk. ' -'- - ^SStafiVJ? dni starega BIKCA Pr°d£... , ^Critali/ ^ddvo,.' Ja9odic Mirko, Možjanca 'talca V • ^12eještJ2_12544 •'^tai? TEL|CO 8 mesecev brejo, PTc^L^._ 12545 n'c«s l*") enoleto stare KOKOŠI nes EriPrert" 2a zakol. Ažman, Suha 5 Aj^^l-JZ_12546 ^ARjAteliem živali podarim psa OV «6 • starega 4 mesece. Zg. Bitnje llKc^---__J2547 ^z s ^arega 10 dni prodam Rant ^~ŽH!a6^Gorenja vas 12548 [strešna okna/ Prodam KRAVO 8 mesecev brejo. Valtar, Golnik št. 50_12549 Prodam KRAVO simentalko po 4. teletu. Robič, Poljšica 37, Zg. Gorje 12550 Prodam brejo TELICO. Hribernik, Predoslje 42, Kranj_12551 Prodam KRAVO po teletu, težko 400 kg. Nomenj 42, Bohinj_12552 Prodam 9 mesecev brejo mlado KRAVO in kupim GUMO 800/19 novo ali rabljeno. Cof Marjan, Praše 15, Mavčiče _12593 Oddamo 3 mesece starega črnega PSIČKA. Škofjeloška 52, Kranj 12594 Prodam KRAVO, 8 mesecev brejo. Lom 30, Tržič, Meglic Joža_12595 gradbeni mal. Prodam malo rabljena Jelovica OKNA — zasteklena 100 x 180. Ogled od 10. do 11. in od 20. do 21. ure. Štefeto-va 34, Šenčur_12562 Prodam betonske ARMATURE za protipožarno ploščo 6x4. Bobnar Stane, Voklo 84, Šenčur_12563 Prodam 10 OKEN, 140 x 160 cm. Predoslje 167, tel.: 36-548_12564 Prodam novo STREŠNO OPEKO, karo 32 x 42, 2.000 kosov. Pagon, tel.: 76-332_12565 Prodam balkonska OKNA 220/100 termoton + , navadne RADIATORJE jugoterm 1400 in 1000/520, 800/900, ČRPALKO in mešalni VENTIL za centralno, FITINGE in VENTILE za vodovod. Rogelj, Žablje št. 2, tel.: 46-073 __12566 vozila Prodam AUDI 100 GL5E, letnik 1979. C. talcev Kranj, tel.: 22-001 Prodam ZASTAVO 101 M, letnik 80, 56.000 km. Rozman, Križe 72 12282 Prodam ZASTAVO 750, letnik 82, registrirano. Ogled vsak dan popoldne. Tel: 44-636 12407 Prodam ZASTAVO 101, letnik 79. Ši-lar Kranj, Rudija Papeža 5 (Planina II) , _ 12527 RENAULT 4 GTL. oktober 84 pro-dam, tel.:42-137_12528 Prodam Z-750 in FIAT 850 special po delih. Žiganja vas 9_ 12529 Prodam ZASTAVO 101, letnik 79, STRUŽNICO s hitrim vpenjanjem, MOTOR za 101 in STREHO, pločevinaste DELE in stekla za 1100 FIAT. Britof 361_12530 Prodam Z-750 I. 1974, tel.: 70 251 od 18. do 20. ure_12531 Prodam 126 P, letnik 80, tel.: 40-526 _12532 Prodam R-12, letnik 75. Pazlar, Breg 87, tel: 80 197_12533 Prodam karamboliran R-4GTL, le-tnik 85, tel: 40-575 popoldne 12534 Prodam PEUGEOT 204, letnik 73, tel.: 83-726_12535 Prodam Z-750 letnik 73, obnovljeno, neregistrirano in vozno in OPEL re-cord, letnik 71, neregistriran. Kogoj Dušan, Tomšičeva 98/A, Jesenice ■_12536 Prodam osebni avto LADO SL. Lo-trič, Dražgoše 48, tel.: 66 324 12537 Prodam ZASTAVO 101, brezhibno, tel.: 35-672_12538 Zastavo 750, staro 4 leta, prodam. Mežek, Krnica 48/A Gorje_12539 Prodam VW buggv, 1500kubikov, registriran do oktobra. Ogled možen vsak dan. Tušek Brane, Gorenja vas 214_12540 Kupim RENAULT 5 TL za 60 milijonov ali FIAT 127 za 60 milijonov. Na-slov v upravi lista__12541 Prodam ZASTAVO 101, letnik 75, registriran do 16.7 1987 Leskovec Bra ne, Škofjeloška 19, Kranj, tel.: 23 049 _TC588 Prodam FORD TAUNUS 12 M 164.000 km. Levi blatnik pri žarometu malo poškodovan, cena 30 SM. Župančičeva ul. št. 8, tel : 27 021, Kranj 12589 Prodam dobro ohranjeno 101 C, letnik 81, prevoženih 50.000 km, registrirana do marca 1987, tel.: 21-006 po 17. uri_12590 Ugodno prodam Z-750, letnik 74, vozno, neregistrirano. Podboršt 23, Ko-menda.tel. (061)841-518_12591 POLONEZ, letnik 82, odlično ohra njen, garažiran, prevoženih 16.800 km, ugodno prodam, tel.: 77-757 Radonjič _____12592 itanovanla Stanovanje, lahko tudi opremljeno, vzamemo v najem za dobo dveh let. Ponudbe na oglasni deski na šifro: Do-ber plačnik_12577 Prodam dvosobno STANOVANJE. Informacije po tel.: 28-422 12578 Iščem opremljeno SOBO za dva meseca v bližini Kranja. Plačilo naprej po dogovoru. Ponudbe poslati na ši-fro: SOBA_12579 Par z enim otrokom išče SOBO in kuhinjo v Kranju ali okolici. Šifra: NUJ-NO_12580 ISKRA Telematika vzame v najem opremljeno STANOVANJE v Kranju za svojega delavca. Možnost predplačila. 12581 Kupim manjšo GARSONIERO ali podstrešno STANOVANJE v Kranju ali Skofji Loki, tel.: 24-904_12582 Prodam montažno GARAŽO, Cesta St. Žagarja 42, tel : 22-586_12583 rapoiHtwe Zaposlim KV KLJUČAVNIČARJA, lahko pripravnika, ali NK delavca z znanjem varjenja, tel.: 62-052 12522 Zaposlim KV PLESKARJA OD od 120.000 — do 150.000 — din in NK delavca v pleskarski stroki OD , od 80.000 — do 100.000 — din. Ponudbe poslati na šifro: Pleskar_12584 PBIPEPIfVE Športno društvo Proleter — tehnična sekcija Praprotna polica priredi v SOBOTO, dne 16. 8. 1986, ob 20. uri POLIŠKO NOČ, igra ansambel SIBILA in v NEDELJO, 17.8.1986, ob 17. uri veliko VRTNO VESELICO, na kateri vas bo zabaval ansambel »RŽ«. Čaka vas bogat srečelov, nagradno kegljanje in dobra postrežba. Vstopnine ni. VABUENM 12585 kupim CITRE kupim. Ponudbe na odpremni oddelek pod: Dobro ohranjene 12575 Kupim sprednje STEKLO za dvano. Jungič, Frankovo naselje 175, Šk. Loka, tel.: 61-161 int. 378 12576 OBVEiTIIA Izdelujem prvovrstno dvozarezno cementno strešno OPEKO, format ki-kinda. Naročila sprejemam na tel.: (061)831-006 _12108 m -> J OSTALO MERKUR kranj lokali _ Iščem PROSTOR za obrtno delavnico, lahko tudi potreben popravila, po možnosti v okolici Škofje Loke. Igor Zevnik, Poljane nad Šk. Loko št. 66 12216 poselil Kupim SOBO ali garsoniero na Ble du ali bližnji okolici. Sif ra: Gotovina 12515 Iščemo zastopnike za delo na terenu, izredno dober zaslužek. Šifra: Ho-norarno ali redno_12113 Iščem varstvo za 11-mesečnega sina. Andrej Bogataj, Češnjica 42, Zelez-niki__12523 Izgubljeno Na Planini se je izgubil lovski TERI-ER z vtetovirano številko v levem ušesu 62801. Sliši na ime MAK, tel.: 37-629__12586 Izgubila sem žensko ročno uro DOKA od Primskovega do pokopališča, skozi stari del Kranja. Ker mi je drag spomin, prosim poštenega najditelja, da jo proti nagradi vrne na naslov: Kopač Fani, Jelenčeva 31, Kranj, tel.: 26-643 12587 ZAHVALA V 40. letu starosti nas je zaradi nesreče zapustil naš dragi LOJZE GERLEVC Iskreno se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem in ribičem za vence in cvetje in vso pomoč. Posebna hvala dr. Jožetu Debeljaku za hitro pomoč, postaji LM, lovcem za lep pogrebni obred in govor ter vso pomoč. Hvala tudi delovni organizaciji LTH za poslovilni govor in vso pomoč ter pevcem za zapete žalostinke. Prisrčna hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga tako številno spremljali na zadnji poti. VSI NJEGOVI Predmost, 21. julija 1986 Sporočamo žalostno vest, da nas je v 78. letu starosti zapustila naša draga FRANČIŠKA H KAVČ roj. Marinšek Pogreb pokojnice bo v torek, 12. avgusta 1986, ob 16. uri na pokopališču v Dupljah. ŽALUJOČI VSI NJENI 11. STRAN (^BMSWEECa-A.B -1 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega sina, brata in strica BORISA KALANA se najiskreneje zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, sodelavcem, prijateljem. Hvala tovarišu Bojanu Stanoniku in Albinu Kreku za poslovilni govor. Vsem, ki ste nam stali ob strani, darovali cvetje in izrekli sožalje, hvala. Pevcem — Viharnikom lepa vam hvala. Huda in težka je naša bolečina, vendar je z vašo pomočjo ublažena. ŽALUJOČI: mama, ata, brat, sestra, svakinja in nečaki. V 88. letu starosti so nas zapustili naš dragi ata, brat, dedi, praded, stric in tast IVAN ANKO p. d. »Jenkov ata« z Zg. Jezerskega. Iskreno se zahvaljujemo dobrim sosedom za izkazano pomoč dr. Žgaj-narju, dr. Hriherniku in dr. Darji Eržen za požrtvovalno zdravljenje, gospodu župniku iz Šenčurja za lep pogrebni obred, cerkvenim pevcem za zapete pesmi, jezerskim gasilcem za pomoč in spremstvo ter Venciju Krču za lep govor ob odprtem grobu. Vsem sorodnikom, prijateljem in vaščanom se zahvaljujemo za izrečeno sožalje, darovano cvetje in za udeležbo pri pogrebu. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Zg. Jezersko, Ljubljana, Jelendol, Železna Kapla, 30. julija 1986 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, brata, strica in svaka RUDOLFA ROZMANA frizerskega mojstra v pokoju se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sostanovalcem, znancem, sodelavcem in OOS SDK Kranj, sodelavcem Iskre Kibernetike TOZD vzdrževanje in TOZD števci, pevcem društva upokojencev, osebju intenzivnega oddelka bolnišnice Golnik in vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, izrekli sožalje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. ŽALUJOČI: žena Anica, otroci Vanja, Jože in Srečo z družinami in ostalo sorodstvo Kranj, 4. avgusta 1986 ZAHVALA V 93. letu starosti nas je za vedno zapustila draga mama, ' stara mama, prababica, tašča in teta KATARINA SODNIK Jeneževa mama Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Posebna zahvala dr. Hriberniku, g. župniku iz Šenčurja, nečaku g. Danetu za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem iz Šenčurja. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJENI Hotemaže, Tupaliče, Naklo, Kokrica, Strahinj, _ Stražišče in Visoko ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega skrbnega moža, očeta, starega očeta, brata, svaka in tasta, strica in bratranca ALBINA SMRKOLJA se jSK eno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljjm in znancem, ki so ter Ustno in pisno izrazili sožalje in z nami sočustvovali, podarili toliko lepega cvetja i^ kj.a ^ko številno spremili na njegovi zadnji poti. Hvala zdravnikom Očesne klinike k0rnlni°n®£a centra Ljubljana, pevskemu zboru Kokrica za zapete žalostinke, govorni in tov. Jelenu PTT Kranj ter častitemu duhovniku za opravljen obred. Enako praporščakom KS in ZP Vodovodni stolp. ''OČI: žena Marija, sin dr. Lado z ženo Anico, vnuka Tomi in Monika, sin Dušan z ženo Majdo in vnuka Sebastjan in Luka. ZAHVALA Ob boleči in mnogo prerani izgubi ljubljenega moža, očeta, sina, brata in strica JOŽETA URBANČIČA mizarja iz Predoselj se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, vsem obrtnikom iz Predoselj, vsem, ki ste v teh težkih dneh sočustvovali z nami, nam pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje in ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se UKC Ljubljana, gospodu župniku za opravljen obred, govorniku za poslovilne besede in pevcem s Kokrice za lepo zapete žalostinke. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA. VSI NJEGOVI Predoslje, avgusta 1986 GLASOVA ANKETA NOVICE IN DOGODKI Prve Zoisove igre v Bohinju plavarili, izdelovali skodle, prevažali rudo... Martin Štros iz Stare Fužine je bil »glavni sodnik« pri izdelovanju sko-del. V šestih letih, odkar je v pokoju, je naredil že prek petdeset tisoč sko-del za lovske in planinske koče, staje, počitniške hišice, prav pred kratkim je prekrival streho na hlevu in koči na Veliki Polani. »Med mladimi ni zanimanja za skodlarstvo,« je de-jal. Ribčev laz, 10. avgusta — Čeprav ima dež v Bohinju mlade, je bilo minulo nedeljo drugače: medtem ko je narava zalivala gredice in travnike v okolici Kranja (in še kje), je v Bohinju sonce ves dan dobro grelo. Gneča z obale jezera, kjer se je nastavljalo toplim sončnim žarkom na stotine turistov in nedeljskih obiskovalcev, se je popoldne preselilo k mostu sv. Janeza in na prireditveni prostor Pod skalco, kjer je turistično Dušan Blazin s Koprivnika, organizator zunajpenzionske (športno-za-bavne) ponudbe v Bohinju: »Zoisove igre bomo odslej prirejali vsako leto.« društvo Bohinj-jezero v sodelovanju s hoteli in krajani pripravilo prve Zoisove igre. Barona nismo videli, zato pa toliko več zanimivih običajev iz starih časov, ki so jih v tekmovanju predstavili mladi zadružniki (Branko Pretnar, Branko Ravnik, Urška Beznik, Špela Jeklar in Roman Urbane), Zoisova generacija (Aleš in Mateja Ogrin, Meta Žvan, Miran Arh in Jože Repše) in ekipa turističnega društva Bohinjska Bistrica (Slavko Zorko, Brane Cenčič, Tej a Pagon, Tanja Erlah in Silvo Hadžič). Pojdimo po vrsti. Na jezeru sta bili dve igri. Potem ko so mladi najprej z žago amerikanko razžagali dvanajst- Vsem se je mudilo, tudi tekmovalcema, ki ga kaže naš posnetek v eni od Zoisovih iger. metrsko deblo v hlode,, iz njih »sklanfali« splav in s pomočjo skodel v rokah preveslali zaliv od mosta sv. Janeza do čolnarne, so v drugi igri lovili (lesene) ribe. Prireditev se je potem nadaljevala na suhem Pod skalco, kjer so mladi prevažali rudo, greli železo na poljskem ognjišču in kovali izdelke, spravljali seno z rjuhami, izdelovali skodle (kar sicer še danes nekateri delajo v Stari Fužini, v Gorjušah, na Koprivniku . . .), nosili škaf z vodo na naglavnem svitku, kuhali mleko na ognjišču (zmagala je ekipa, ki ji je mleko najprej prekipelo) in tekmovali, kdo bo pravilno in najhitreje oblekel narodno nošo. C. Zaplotnik 23. ovčarski bal na Jezerskem Če markača kača pič'... Jezersko, 12. avgusta — »Lani smo dobili bodečo nežo. Mislim, da je zalegla. Vem, da nageljnov ni tako lahko dobiti, vendar smo letos že marsikaj naredili. Današnji ovčarski bal je samo delček iz našega letošnjega programa,« je v nedeljo povedal predsednik turističnega društva Jezersko Peter Mubi. Ko so v nedeljo, malo pred poldne-vom na 23. tradicionalnem ovčarskem balu pri Planšarskem jezeru na Jezerskem domačini prignali ovce v dolino in tako oživili nekdanji običaj v kraju, je domačin Franc Plaznik, ki je imel tokrat vlogo Jernača (prvega pastirja, ki je znal zjuroki zdraviti) rekel: »Hudo, če markača v planini kača pič'... Strup je strupen in to je hudo. Zato je treba kar devet urokov ...« Na prireditev so se v turističnem društvu, ki ima okrog 170 članov in je skoraj z vsake domačije na Jezerskem po en član, skrbno pripravili. Rahel spodrsljaj s prepoznim obveščanjem je bil že kmalu po dvanajsti uri nepomemben, saj se je v lepem vremenu zbralo že toliko obiskovalcev, da je bilo na prireditvenem prostoru ob jezeru že res pravo veselo, planšarsko razpoloženje. Sicer pa bi razlago Jernača o marka-ču, če ga kača piči, lahko primerjali z bodečo nežo, ki so ga na Jezerskem lani »zaslužili«. »Zdaj je naš cilj seveda nagelj,« pravi Peter Mubi, ki je spomladi prevzel dolžnost predsednika turističnega društva. »Kar dobro smo za- stavili leto. Najprej smo temeljito očistili kraj. Poskrbeli smo za novost in namestili lične koške za odpadke. Potem smo že imeli prevoz bale za kmečko ohcet in pred tremi tedni pripravili planšarsko noč. Septembra pripravljajo zanimivo prireditev člani športnega društva. Zelo zavzeto pa Gorenjskem Franc Plaznik v vlogi Jernača Peter Mubi, predsednik turističnega društva smo se lotili tudi današnje prireditve. Zahvaliti se moram vsem članom, delovni organizaciji Živila in Gorenjski Pil turistični zvezi za pomoč in sodelovanje ...« 23. ovčarski bal je bil minulo nedeljo zares prijetna popestritev za Jezersko ^ in je s prikazom običajev, prijetnim Jflj razpoloženjem in postrežbo prav gotovo zadovoljila številne domače in tudi tuje obiskovalce. Najpomembneje pa je, da letos to ni bila edina prireditev na Jezerskem. A. Žalar V KRANJU X5.-X4.avg Konec turističnega dremeža Podljubelj, 8. avgusta — V Pod-ljubelju že nekaj let ne poznajo turističnega mrtvila. Pravšnja je ocena, da je ta kraj v tržiški občini zadnja leta najbolj napredoval. Miselnost ljudi se je spremenila, turizem je za kraj in vso dolino do Ljubelja prihodnost, vas je polepšana, skratka, z marsičem se lahko pohvalijo. Imajo kamp prehodnega značaja pri Tominčevem slapu, vendar pri doseženem ne nameravajo ostati. Načrtov niso zaklenili v predale in čakali, da se bo na njih nabral prah, ampak jih bodo skušali čim več in čim prej uresničiti. V Podljubelju turist lahko že najde streho nad glavo, pa tudi lačen in žejen ne bo odšel. Peter Aha-čič iz Pod-ljubelja, skrbnik kampa pri Tominčevem slapu: »Skrbim za čistočo in splošno urejenost kampa. Pobiram smeti in odpadke, ki jih pustijo turisti, skrbim za čistočo stranišč in umivalnic ter postorim še druga dela, da je tudi kratko bivanje v kampu prijetno. Kamp je predvsem prehodnega značaja. Ljudje se proti večeru ustavijo v njem in se odpočijejo ter naspijo po dolgi poti od doma proti morju. Tudi po deset prikolic ali šotorov je naenkrat v kampu. Največkrat se ustavljajo Nemci, Holandci, Francozi, Belgijci, Madžari in Čehi. Vse moram pohvaliti glede čistoče. Rad delam, čeprav imam že 75 let. Pred tem sem delal v BPT in njeni električni centrali.« Marija Krj šovec . PodljubeV' tajnica rističneg* društva:, »Naš tu? je ozi- red' zem vel, P vsem na r8' čun kamp* ki je P* hodnega značaja: nekateri turi* iz Nemčije in Holandije pa ostao* jo tudi po nekaj dni. Lansko štev« prenočitev bomo presegli. 700 jikJ bilo lani v treh mesecih, letos paz nad 600. V kraju je zavel drugače* turistični veter. Ljudje raje s0^e?-s jejo, skrbijo za urejenost svojih ^ in kraja kot celote, pa tudi opoz3^ jajo na pomanjkljivosti. Aktiven] naš turistični podmladek, ima* pa tudi kmečki aktiv žena in fl&O* ki z izdelki domače obrti in doiU8 čimi jedrni sodeluje na raznih Pf1 reditvah poleti in tudi pozimi, » imamo večkrat smučarska teknil vanj a. Moram reči, da se v počip beljskem turizmu obrača na bolje- Franc HJ man iz P0**' Ljubelja, član TP- »Pred tre; mi, štiri««* leti smo s? resneje lo?1 li dela f marsikaj smo že na' redili, Pre" cej dela pa nas še čaka. Gorenjsk8 turistična zveza nam je veliko P^j magala, da smo sploh lahko začel in v kampu zgradili recepcijo te druge nujne objekte. V urbanist' čnem programu smo si zagotovi11 prostor za rekreacijo in razvoj tU rizma. Računamo na površine z? trgovino. Urejevanje ne bo poceU1' vendar upamo na sodelovanje krajevno skupnostjo, pašno skup nostjo in drugimi. Tudi kamp bi ra di sčasoma prenesli sem in tu ure dili tudi prostor za razna družab11. in druga srečanja delovnih organ1' zacij.« J. Košnjek Taverna Matevž — Gorenjska zabavišča (8) Na »gospodov dan« zaprto Kje se v nočnih urah zabavajo Tržičani? Če smo pravilno informiran1, je tovrstni dejavnosti namenjeno bolj malo prostora. Pravzaprav v sameU1 Tržiču ni ničesar, zapeljati se moramo do Bistrice. Če tam ob Deteljici12 kranjske smeri zavijemo na levo, pridemo do gasilskega doma, kjer imaj0 »razvedrilni« prostor mladi. Ker smo bili ob našem obisku prepozni (disk? namreč ob 23. uri zapro), vam podrobnosti ne moremo zapisati. Izvedel1 smo le, da vrtijo pestro glasbo, da so gasilci posodili svoj veliki prostor v domu in da ne točijo alkohola. Če na Deteljici zavijemo na desno, prevozimo nekaj ovinkov in ob ta; bli, ki označuje pot do Lesc in Begunj, zavijemo zopet desno, nas le streljal loči od Taverne Matevž. Tudi ko smo ob stavbi, moramo prav pazljivo P°/ gledati, da opazimo majhno tablico, ki nas dokončno prepriča, da smo prl' šli na želeno mesto. Pred vhodom je urejeno manjše parkirišče, ki pa glede na siceršnjo velikost zabavišča verjetno popolnoma zadostuje. Na vhodni*1 vratih lahko preberemo ime lastnika Matevža Mokorela in čas obratovanja. Ob.tem je zanimivo, da je taverna razen ob ponedeljkih zaprta tudi ob nedeljah. Mar to pomeni, da si želijo »domači« ravno tako privoščiti »gosp0' dov dan« ali pa je pri hiši že tako ali tako dovolj denarja? Mogoče pa zato-ker je ponedeljek delovni dan, kar pomeni, da morajo biti ljudje spočiti in pripravljeni za delo, ne pa, da ga večer prej lomijo po zabaviščih ... Taverna Matevž je tiste Viste, kjer moraš pozvoniti, da pridejo odpre* vrata, in ti, ko te dodobra ogledajo, povedo, če je še kaj prostora. Najrajs' vidijo, če gostje vnaprej rezervirajo mize — to je pravzaprav tudi edini za' nesljiv način, da prideš do nje. Mi se seveda nismo vnaprej najavljali, zat° smo dobili prostor ob točilnem pultu. Sama notranjost taverne je kvadratna in domiselno urejena. Kombl; nacija lesa in ometa daje ob malih separejih, kaminu in plesišču v sredin1 prijeten "idez. Med obiskovalci so bili tako mladi kot tisti »malo manj mla' di«, vsi pa so bili praviloma »okusnejše« oblečeni. Cene pijač niso pretira' ne, coca-colo dobimo za 300 din, buteljko belega vina pa za 2200din (gostu obvezno priložrjo račun!). Poskrbljeno pa je tudi za tiste z praznimi želodci-Glasba je bolj za zvočno kuliso, a to ne pomeni, da se ob njej ne da zaplesa' ti. Plešeš pa seveda lahko na marsikaj ... Vine Bešter Dolge vrste pred črpalkami Jesenice, 11. avgusta — Avgusta res lahko pričakujemo gnečo na cestah, posebno dolge kolone turistov, ki se vračajo z morja domov. V krajih tik pred mejo že tradicionalno potrošijo zadnje dinarje, tudi za nakup poceni bencina. Pred črpalkami so zatorej dol- 1« ge vrste, ponoči in podnevi, n bolj ob koncu tedna. u | Zdi se nerazumljivo, da m°r^*| pred črpalko na Javorniku Prf.\iJ senicah posredovati celo milici ki, da kolona čakajočih ne °v J% prometa. Nerazumljivo zato, sta črpalki na Koroški Beli in P. bolnici na Jesenicah ponoči zaprti. Res je, da sta na drw GLAS Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo ^^^M^Sk V. d. glavnega urednika in odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Trzic - zdaja Časopisnopodjetje Glas Kranj -Novinar f Danica Dolenc, Dušan Humer, Helena Jelovčan, Jože Košnje*, Lea Mencinger, Stojan Saje Darinka Sede,, M»"la.VolcJ?.k'v^to Zaplotnik, Andrej Žalar, Danica Zavrl-Žlebir in Vilma Stanovnik - Fotoreporter: Franc Perdan - Tehnični urednik: Mar an.Ajdovec-Lektorica Nataša Kranjc - Samostojni oblikovalec: Igor Pokorn - Montaža in reprofotografija: Nada Prevc, Lojze!Erjavec in ToneGu«.J - Predsednik izdajateljskega sveta Boris Bavdek (MS-ZKS za Gorenjsko) - List izhaja od oktobra 1947 kot tednik od januarja 1958 kot pol-tednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974i pa.ob torkih in petkih,-Stavek TK Gor-nUki tisk tisk ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Mose Pijadeja 1 - Tekoči račun pri SDK v. KranjuT^ktkS^m.^SS- Telefoni: direktor In glavni urednik 28-463, redakcija 21-860, odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik ^^l^^^r^oZ računovodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina 27-960 - Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 — Naročnina za II. polletje2.600 din.__________ ka v Lescah, vendar bi nekaj ^ dežurstva vsaj deloma razbretf* nilo odprte obmejne črpalke, j O neznosni nočni gneči pr\/ bencinskimi črpalkami je razpr ; vljal tudi jeseniški izvršni svetuj sklenil predlagati Petrolu, naj JH organizira tako, da ne bo po ki^ji meter dolgih vrst pred črpalka^ j pred mejo. ry $|