gorenje
gorenje
informator §ss«
List za obveščanje delavcev velenjskega dela SOZD Gorenje—St. 1—Leto XVII L—Titovo Velenje, 7.1.1983
IZ RAZGLASA
SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA
JUGOSLAVIJE
DELA VCI IN DELA VKE,
DELOVNI LJUDJE V MESTU IN NA VASI, MLADINA JUGOSLA VIJE,
DRŽA VLJANI SOCIALISTIČNE F EDE RA T/VNE REPUBLIKE JUGOSLA VIJE
Pred vsemi organiziranimi silami naše družbe, vsemi delovnimi ljudmi in občani, vsemi našimi narodi in narodnostmi je velika naloga — uspešno uresničevanje programa dolgoročne ekonomske stabilizacije.
Delajmo tako, kot nas je učil Tito: premagujmo težave s skupnimi močmi, enotno in složno. Naša privrženost Titovemu revolucionarnemu delu se mora potrditi tudi sedaj.
Težka situacija zahteva od vseh visoko zavest in sodelovanje v akcijah ter odgovornost za njihov popolni uspeh. V tej vseljudski akciji ne sme biti premora. V bitki za stabilizacijo moramo sodelovati vsi in skupno uresničevati naloge in cilje, ki so pred nami. Pri tem se naslanjamo na izpričane revolucionarne tradicije naše partije, sindikata, narodne fronte in borbene mladine. Še bolj se potrudimo, da se bo naše samoupravno delegatsko odločanje, katerega vrednosti in prednosti nam potrjuje vsakodnevna praksa, še bolj uspešno razvijalo. Probleme moramo reševati konkretno in učinkovito; vsak naj prevzame svoj del obveznosti in naj odgovarja za njihovo uresničevanje; tiste pa, ki ne morejo in nočejo prevzeti bremena odgovornosti, ki niso sposobni in nimajo dovolj moči, moramo pozvati, naj svoje mesto odstopijo novim ljudem, ki bodo znali in hoteli voditi in izbojevati to težko bitko za stabilizacijo in nadaljnji razvoj.
Krepimo socialistično samoupravljanje, oblast delavskega razreda in delovnih ljudi, enakopravnost v slogi, bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti, neodvisnost in obrambno sposobnost naše države ter njeno neuvrščeno politiko.
Delajmo več, bolje, z več zavesti in odgovornosti! Dvignimo produktivnost dela in kvaliteto gospodarjenja ter upravljanja. Zmanjšajmo vse investicije in izdatke na realne možnosti, osebno porabo pa usklajujmo z rezultati živega in minulega dela. Bolj na široko si odpirajmo vrata v svet, oprti na lastne moči in sposobnosti.
Naše materialne, proizvodne in kadrovske prednosti, še močnejše razvijanje in večje izrabljanje lastnega znanja, znanosti in tehnologije morajo biti izhodišče za vse naše razvojne plane in programe. V vseh naših tovarnah in drugih organizacijah združenega dela naj se odpre širok prostor mladim, strokovno usposobljenim kadrom, ki so pripravljeni dati maksimalen prispevek stabilizaciji.
Naredimo vse, da bomo organizirano premagali sedanje težave in slabosti pri oskrbi gospodarstva in prebivalcev.
DELOVNI LJUDJE IN OBČANI
To je čas velikih obveznosti! Od vseh nas se zahteva ustvarjalni odnos do dela in nalog, doslednost, skupno odgovornost in solidarnost! Za srečnejši in boljši jutri napnimo vse moči danes. Vsi smo na velikem izpitu dela, socialistične morale, discipline in odgovornosti!
Bitka za stabilizacijo je glavna bitka sedanjega časa. Bojujmo jo na vsakem mestu — v vsakem domu in družini, v vsaki občini in krajevni skupnosti, v vsaki tovarni in na vsaki njivi, v vsaki šoli, povsod, kjer živimo in delamo.
Pod vodstvom zveze komunistov, združeni v socialistični zvezi delovnega ljudstva Jugoslavije, v samoupravni in delovni ofenzivi najširših razsežnosti, bomo premagali vse težave. Iz njih bomo prišli še bolj enotni, močnejši in odločnejši, da še naprej gradimo in razvijamo našo socialistično, federativno samoupravno neodvisno in neuvrščeno domovino - TITOVO JUGOSLAVIJO!
SAMOUPRAVLJANJE
9. REDNA SEJA DELAVSKEGA SVETA DELOVNE ORGANIZACIJE GORENJE TGO
Delegati delavskega sveta delovne organizacije so se 29. decembra 1982 sestali na 9. redni seji. Čeprav je bila seja pred zaključkom leta, so delegati vendarle obravnavali več pomembnih vprašanj, potekala pa je po naslednjem dnevnem redu:
—	potrditev zapisnika 8. seje
—	pregled izvajanja sprejetih sklepov
—	poročilo o izvajanju sanacijskega programa
—	obravnava zapisnika službe družbenega knjigovodstva
—	obravnava predloga samoupravnega sporazuma o izobraževanju
—	obravnava pravilnika o varstvu pred požarom
—	vprašanja delegatov in razno.
Izvajanje sanacijskega programa je med pomembnimi vprašanji, ki jim v tovarni posvečamo kar največ pozornosti. O tem je na seji podrobno poročal predsednik poslovodnega odbora Gorenje TGO Janez Miklavčič. Stekle so aktivnosti na raznih področjih dela, od oskrbe reprodukcijskega materiala do urejanja dohodkovnih odnosov v proizvodnem procesu. Prav tako so bile nakazane osnovne smernice gospodarskega načrta za leto 1983. Med poglavitne cilje v letu 1983 sodi nedvomno odprava vseh žarišč izgub in slabih rezultatov, znatno povečanje izvoza in zmanjšanje uvoza, zmanjšati devizne dolgove iz preteklih let, hitrejša rast dohodka in zagotovitev potrebnih sredstev za investicije v posodobitev proizvodnje . . . Pogoji gospodarjenja v letu 1983 še podrobno niso znani, bodo pa še težavnejši. V tem smislu morajo strokovne službe pripraviti ustrezne ukrepe.
Delegati so bili seznanjeni tudi z zapisnikom o pregledu poslovanja Gorenje Koerting Elektronic, ki ga je opravila Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji, podružnica Titovo Velenje.
Delegati so nato potrdili predlog samoupravnega sporazuma o izobraževanju in pravilnika o varstvu pred požari. Oba samoupravna akta bomo objavili v prihodnjih številkah Informatorja.
TERMINSKI KOLEDAR
Na delavskem svetu je bil sprejet tudi terminski koledar za leto 1983. V prvem letošnjem mesecu bo delovna sobota 29. januarja, v drugem pa 5. in 26. februarja 1983.
INFORMATOR LANI
Prav je, da ob začetku novega leta tudi mi potegnemo črto in vidimo, koliko smo naredili in koliko smo porabili.
Torej, prejšnje leto smo izdali 60 številk rednega Informatorja, kar je tudi največ v vseh šestnajstih letih njegovega izhajanja. Poskrbeli smo za izdajo 4 številk tehničnega Biltena, namenjenega pretoku strokovnih informacij v sozdu Gorenje. Skupna naklada rednega Informatorja je bila 403.700 izvodov v skupnem obsegu 342 strani, poprečna naklada je
6728 izvodov in poprečno število strani 5, 7 na posamezno številko. Stroški tiskanja Informatorja za 59 številk so znašali 2,136.515,80 dinarjev, en izvod nas je tako stal 5,5 in ena stran 0,95 dinarjev. K temu moramo prišteti tudi poštnino, naše glasilo pošiljamo namreč vsem našim upokojencem in štipendistom, delavcem na odsluženju vojaškega roka in družbenopolitičnim organizacijam ter prevoz, kar skupaj znese 72.934,90 dinarjev. Za nabavo fotomateriala smo odšteli 5.253,45 dinarjev, še vedno pa nimamo računov za razvijanje filmov in izdelavo fotografij.
V službi za medsebojno obveščanje, ki v okviru INDOK službe skrbi za izdajanje Informatorja, delamo 4 delavci, vendar sta trenutno dve delavki na porodniškem dopustu. Tudi naše osebne dohodke moramo poleg prevoznih stroškov (Informator tiskamo v tiskarni Grafika Prevalje), prišteti k skupnim stroškom.
O tem, kako smo izpolnjevali vsebinsko zasnovo, bodo na svoji prvi letošnji seji lahko kaj več povedali člani Izdajateljskega sveta. Takrat bomo sprejemali tudi novo vsebinsko zasnovo. Naj tokrat napišemo le to, da smo se odločili za izdajanje novic in prispevkov s področja delovanja mladinske organizacije in problematike v prilogi in zato ni izšla posebna številka Telexa. Prav tako smo vesti s področja kulture objavljali sproti in ne v Kulturnih utrinkih. Na tak način smo skušali ohraniti aktualnost informacij. To pa ne pomeni, da Telexa ali Kulturnih utrinkov ne bomo več izdajali. Prav gotovo bosta oba še izšla, če bo le zadosti takšnih prispevkov, kot so na primer reportaže ali literarni prispevki. To velja še zlasti za prilogo Kulturnih utrinkov, za katere nam je še zlasti literarnih prispevkov naših sodelavcev v obliki pesmi, črtic in podobnega, v prejšnjem letu manjkalo. Uspešno smo se vključili tudi v akcijo spodbujanja inventivne dejavnosti in sicer s posebnimi barvnimi prilogami in stalnim poročanjem o uspehih teh akcij, naslovili so jo Predlagaj nekaj koristnega, v tozdu Pralna tehnika, Kuhalni aparati in Štedilniki.
Obdržali smo rubriko Naš pogovor, v kateri smo predstavili 13 naših delavcev.
Objavili smo dve križanki, kot poskus, da bi Informator popestrili in hkrati v spodbudo vsem tistim, ki jih sestavljanje križank veseli, da sodelujejo z nami. Število sodelavcev našega Informatorja tudi po akciji Tisoč delavcev—sodelavcev ostaja precejšnje. Tako so v prejšnjem letu s svojimi prispevki sodelovali Liljana Andročec, Tone Zemljak, Savo Markovič, Anton Časi, Alojz Ocepek, Franc Primon, Tatjana Pogorevc, Vladimir Blaguš, Edvard Centrih, Ivan Sotošek, Blaž Jelen, Marinka Prosenjak, Bojan Rop, Anica Kristan, Stane Šmajs, Damjan Zazula, Daniel Knez, Anka Melanšek, Zvone Lesjak, Irena Mahkovec, Nena Mijoč, Marjan Mohorič, Jože Skornšek, Drago Urtelj, Marjan Urbančič, Milan Goršek in Vinko Petkovšek s po enim prispevkom. Viktorija Medvešek, Drago Krenker, Peter Tominšek, Marija Kovač, Neva Trampuš, Peter Rebernik
(imel je kar celo serijo člankov o računalnikih in računalništvu), Viktor Vaupot, Jože Meh, Franc Škrabe in Franc Mlinar z več prispevki. Z nami so sodelovali tudi člani novinarskega krožka na družboslovni usmeritvi Magda Hrastnik, Brigita Cegler, Nataša Fluhar, Renata Vrčkovnik, Igor Kršina, Dora Tertinek, Marjeta Jelen, Romea Panduti, Andreja Batič, Bojan Ojsteršek in Biserka Povše ter učenci osnovne šole Miha Pintar — Toledo. Skupno torej 48 sodelavcev, če ne štejemo seveda tistih, ki so za Informator pripravili poročila o poslovanju. Vsem dopisnikom ter članom uredniškega odbora se za sodelovanje zahvaljujemo, saj brez njih Informator prav gotovo ne bi bil isti. Takšnih in podobnih prispevkov, kot so bili njihovi, pa si v tem letu želimo še veliko več. Nekaj je namreč prav gotovo, Informator bo tak kot si ga želimo le, če boste v njem sodelovali tudi vsi tisti, ki ga čitate ali bi ga morali čitati. Vaši prispevki pa, čeprav gre le za obvestilo o nekem dogodku, ki nam ga sporočite preko telefona, ali drobno notico, opazko, kritiko ali pripombo, je za nas dragocen napotek in vodilo pri delu. Delamo v velikem kolektivu in nemogoče je slediti vsem dogodkom, poznati vse probleme in uspehe, zato si želimo vašega sodelovanja. Pišite nam ali pokličite na številko 113, če ste jezni, zadovoljni ali nejevoljni. Informator mora biti glasilo delavcev!
Uredništvo
DELO MLADIH
DELOVNA AKCIJA MLADIH V TOZDU MGA NAZARJE
Že ko smo v decembru ocenjevali mladinske delovne akcije, smo se odločili za novo akcijo, ki smo jo tudi izvedli in sicer 17. decembra 1982 od 14. do 18. ure. Torej v času, ko se je jugoslovanska mladina zbrala na 11. kongresu v Beogradu.
Ta kongres nam je pomenil še posebno spodbudo in tako smo v akciji, ki se je je udeležilo 20 mladink in mladincev, dosegli precejšen uspeh.
Na udarniškem delu so bili tudi mladinci - člani koordinacijskega sveta osnovnih organizacij ZSMS Gorenje TGO.
Udarniško delo smo opravljali v naši tovarni, kjer smo razstavljali, popravljali in kompletirali kavne mlinčke in mikse-rje. Tako smo razdrli 760 kavnih mlinčkov, da bi lahko dele, ki so v redu uporabili za izdelavo novih. 894 mikserjev smo kontrolirali s posameznimi deli. S to udarniško akcijo smo mladi v tozdu MGA Nazarj e dokazali, da smo pripravljeni delati in s prostovoljnim delom pomagati in prispevati k boljšim rezultatom naše temeljne organizacije.Odločili smo se, da bomo na podobnih akcijah še sodelovali ter da bomo k našemu delu skušali pritegniti še več naših mladih sodelavcev. S takim načinom dela bomo namreč prispevali k uresničevanju stabilizacije naše delovne organizacije in celotne družbe in prispevali svoj delež tudi k večji družabnosti in nenazadnje tudi k večji odgovornosti do dela v svojem kolektivu.
Franc Omladič
IZ FOTOKRONIKE DELA MLADIH V LETU I982
Strelsko tekmovanje v MGA Nazarje
"Krst zelencev" v tozdu Elektronika "Vstavljanje ekranov" je kar naporna zadeva
NOVOLETNI POGOVORI
V novoletni številki Informatorja smo objavili pogovore z našimi sodelavci, ki so jih pripravili člani gimnazijskega novinarskega krožka. Za vse intervjuvance je v novoletni številki zmanjkalo prostora, zato smo se v uredništvu odločili, da
preostale odgovore objavimo
DANICA VOVKAN
Sem brez šol, zato sem v Gorenju zaposlena že več kot deset let kot navadna delavka. Delo pri sestavljanju se mi ne zdi pretežko. Delamo v eni izmeni.
Novo leto bom pričakala v krogu domačih pred televizorjem. Ne morem se ravno pohvaliti, da se mi je letos uresničila kakšna novoletna želja. Upam in si želim, da bi bilo v prihodnjem letu boljše, da bi imeli več dela in denarja.
današnjem Informatorju.
dem let. Po poklicu sem strojni ključavničar. Z delom sem zadovoljen. V zadnjem času smo imeli krajši zastoj, predvsem zaradi pomanjkanja pločevine.
Zaradi skromnosti bom novoletno noč praznoval kar doma. Želim si, da bi v prihodnje dobil več posojil, ki jih potrebujem pri gradnji hiše. Doslej so bili krediti dokaj nizki. Prizadevam si, da bi hišo čim prej dokončal, zato ves prosti čas posvečam njenemu ure janju.
FRANC KOTNIK
Kot mojster sem v tozdu Zamrzovalniki zaposlen se-
STANKA ZALOŽNIK
V Gorenju sem se kot navadna delavka zaposlila pred 12 leti. V tozdu Šte dilniki delam pet let. Z delom sem še kar zadovoljna. Za naše trenutno stanje, ki zaradi zastojev ni ravno najboljše, je kriva predvsem stabilizacija in pomanjkanje materiala.
Novo leto bom pričakala z družino doma. Malo sem razočarana, ker se mi je letos izpolnilo zelo malo novoletnih želja. V nadaljnje si želim, da bi bili med delavci pristnejši odnosi in razumevanje; želim pa si tudi, da bi več zaslužili in da bi imeli zadosti hrane.
MARIJAN SRČNIK
Na delo v Gorenje hodim
deseto leto. Z avtobusom se vozim iz Bočne. Zaposlen sem v tozdu Štedilniki kot navaden delavec. Na splošno sem z delovnimi pogoji zadovoljen; moti me le naša slaba klimatizacija. V zimskem času je namreč precej mrzlo, poleti pa prevroče. Pred kratkim je naša delovna organizacija zašla v manjšo krizo, ki pa upam, da jo bomo kmalu prebrodili. Mislim, da je vzrok za zastoj, stabilizacija in nov način gospodarjenja. To se delno pozna tudi na dohodkih. Kot večina, bom tudi jaz pričakal novo leto doma. Če bi bil v prihodnje zdrav in bi redno delali, bi bi! povsem zadovoljen.
DELO MED PRAZNIKI
Zaradi narave svojega dela je bilo med novoletnimi praznikih na delu tudi več naših sodelavcev. V službi zavarovanja so bili na rednem izmenskem delu seveda vratarji, pri službi požarne varnosti pa dežurna gasilca. Na dan novega leta pa so delali tudi v tozdu Gradbeni elementi. V vsaki izmeni je bilo po pet delavcev, ki so skrbeli, da peči niso ugasnile in tudi za to, da niso žarele zaman. V ponedeljek popoldne pa so prišli na delo tudi delavci oddelka priprave gline,tako da je lahko v torek dopoldnestekla že normalna proizvodnja.
REZULTATI JESENSKEGA DELA NOGOMETNE LIGE GORENJA
Lestvica "B" lige:
1.	Plastika	7	6	0 1
2.	Galvana	7	5	0 2
3.	Gradbeni el.	7	4	0 3
4.	Štedilniki	7	3	12
5.	Sek. prof. el.	7	2	3 2
6.	Pohištvo	7	2	14
7.	Kadrovski sek. 7	2	14
Točke Gol razlike
12	41:	11 (+30)
10	38:	22 (+16)
8	26	:	32 (- 6)
7	40	:	26	(+14)
7	44:	34 (+10)
5	20 :	48 (-28)
4 (-1) 27 :	34 (- 7)
2	21 :	50 (-29)
8. Sektor kakov. 7 10 6 Op.: Ekipa kadrovskega sektorja je bila kaznovana z odvze-
mom 1 točke zaradi neigranja.
Strelci golov: Hrastnik (Šted.) 22, Balagič (Plast.) 15, Mazej (Keramika) 12, Krofi (Prof. elek.) 11, Bašič (Plast.) 10, Goršek (Kadr. sek.) 10, Lončarič (Prof. elek.) 9, Petrovič (Plas.), 8, Denonik (Kadr. sek.) 8, Grošič (Galv.) 7, Sakič M. (Galv.) 7, Bašič (Šted.) 7, Golob (Prof. elek.) 7, Alihodžič (Galv.) 6, Krofi (Prof. elektr.) 6, Dobnik (Sek. kak.) 6 ...
Novoletna srečanja
Ob letošnjem bolj stabilizacijskem novem letu je naš dedek Mraz bil še kar radodaren.
Na povabilo sindikata so bili na novoletnem obisku v tovarni naši nekdanji sodelavci. Upokojenci Gorenja so si najprej ogledali proizvodnjo orodij in naprav v naši temeljni organizaciji Orodjarna, nato pa še tozda Plastiko in Pohištvo. Svoje srečanje so zaključili ob vedrih zvokih v restavraciji Nama, kjer jim je o prizadevanjih za dobrp poslovne rezultate spregovoril predsednik poslovodnega odbora Gorenje TGO Janez Miklavčič.
UPOKOJENCEM
Novoletnega srečanja upokojencev Gorenja se je udeležilo precejšnje število naših nekdanjih sodelavcev. Stiski rok, veselje ob ponovnem snidenju, lepe novoletne želje so odražali njihovo veselo razpoloženje. Žal je včasih nastala tudi gneča, zlasti ob slovesu in tako se je zgodilo, da sta dva zamenjala svoji bundi. Prosimo upokojenca, ki je doma prav gotovo ugotovil, da nosi premajhno bundo, da piše na naslov Janez Pastirk, Mislinja 86, 62383 Mislinja.
1.	Promet odp. 5 5 0 0
2.	DSSS SOP 5 3 10
3.	Vzdrževanje	5 2 12
4.	Tehnologi	5 2 0 3
10	35:	13	(+22)
7	29 :	17 (+12)
5 5	12 :	16 (- 4)
4	15:	25 (-10)
5.	Servis in
maloprodaja	5 1 1 3	2 (-1) 15 : 26 (-11)
6.	Elektronika	5 0 1 4	0 (-1) 15 : 24 (- 9)
Op.: Ekipi Elektronike in Servis in maloprodaje sta bili kaznovani z odvzemom 1 točke zaradi neigranja. Ekipi Pralne tehnike in Zamrzovalnikov sta bili izključeni,
ker nista odigrali 3 tekem.
Strelci golov: Dokič (promet-odp.) 17, Miljkovič (Pral. teh.) 12, Durovič (SOP) 11, Bujan (Tehn.) 10, Razdevšek (Pral. t.) 9, Šehič (Promet) 9, Carli (SOP) 9, Hudarin (Pral. t.) 8, Puk-lič (SOP) 8, Duh Z. (Vzdrž.) 6, Vukoje (Prom. odpr.) 6, Di-dovič (Serv. in nalop.) 5, Čuješ (Serv. in malop.) 5, Božnik (tehn.) 4, Hribernik (vzdrž.) 4, Adrinek (Vzdrž.) 4 ...
PRAVNA POMOČ
Obveščamo vas, da lahko koristite na Občinskem svetu Zveze sindikatov Slovenije Velenje pravno pomoč vsak torek od 17. do 19. ure (do sedaj je bila ob sredah).
Upokojenci so z zanimanjem prisluhnili razlagi pred tozdom Orodjarna.
Naš dedek Mraz pa tudi ni pozabil otrok umrlih delavcev Gorenja. Tako kot že nekaj let nazaj, jih je tudi letos povabil v tovarno, otrokom razdelil pakete in vrednostne bone ter se z njimi zadržal dalj časa.
Naš dedek Mraz pa je prijetno presenetil tudi učence podružnične osnovne šole Cirkovce. Že veliko let marljivo obiskuje tamkajšnje šolarje, cicibane in tudi starejše. Kako veselo in prijetno je bilo letos, nam je napisala pismo nekdanja učenka tamkajšnje šole Romana Cafuta. Mi pa dodajmo še to, da je šola in krajevna skupnost Cirkovce dobila kot novoletno darilo tudi barvni televizijski sprejemnik.
Čeprav je vas Cirkovce majhna, je tudi nas obiskal dedek Mraz s polnim košem daril tovarne gospodinjske opreme Gorenjema otroke.
Pionirji osnovne šole Cirkovce so s prisrčnim programom pozdravili dedka in svoje starše. Uprizorili so igrico ,,Pet dedkov Mrazov" in se predstavili še s pesmicami in deklamacijami. A vseeno jim je pogled uhajal k bogatim darilom, ki jih je zanje prinesel njihov največji prijatelj dedek Mraz.
Posebno prisrčno pa je dedek pozdravil najmlajše, ki so mu ob pomoči starejših zapeli pesem ,,Mi se imamo radi". Ko jim je razdelil darila, so se njihovi mali obrazki razlezli v en sam velik nasmeh sreče in hvaležnosti.
S počasnimi koraki in praznim košem je dedek Mraz odkorakal in se kasneje veselo zavrtel ob zvokih vesele harmonike.
Romana Cafuta II. b gimnazije
Srečanja z dedkom Mrazom pa so bili veseli tudi učenci osnovne šole Miha Pintar Toledo, nad katero ima pokroviteljstvo naša tovarna. Njihova knjižnica je zdaj bogatejša za kar lep kup knjig, darilo našega sindikata.
Tako je bilo med učenci na šolah! Kaj pa v tovarni? Prav gotovo je bilo lepo slovo od starega leta v dveh tozdih, kjer so program pripravili kar tamkajšnji sodelavci. Proslave v tozdu Orodjarna so že kar ustaljena navada, ob koncu leta pa je lepo navdušil svoje sodelavce Janez Sterkuš s priredbo Voran-čevega Svetnečega Gašperja. V tozdu Štedilniki pa so prav tako pripravili lep kulturni dogodek, saj sta se marljiva mlada sodelavca predstavila v vlogi''Pegice in Dudeka". Tudi to je lep primer, kako približati kulturo delovnemu mestu. Zato sta oba dogodka vredna posnemanja!
INFORMATOR - LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV VELENJSKEGA DELA SOZD GORENJE, Izdajatelj: Gorenje, Tovarna gospodinjske opreme, Velenje. Družbeni organ: Izdajateljski svet — predsednik: mag. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc, člani: Stane Kumer, Tatjana Javornik, Alojz Kolenc, Slavko Pižorn, Anica Oblak, Janez Kos, Angela Delčnjak, Branko Amon, Pavli Strajn, Stane Šmajs, Jožica Štukovnik, Franc Magrič, Vinko Srnec, Silva Vivod, Zvone Pečnik, Miroslav Lešnik, Terezija Časi, Dušan Jeriha, Jože Skornšek, Dušanka Založnik, Rastko Lah, Srečko Panič. Ureja: Uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani: Dušan Pirc, Nevenka Žohar—Mijoč, Srečko Panič, mag. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 8000 izvodov. Tisk: Grafično podjetje GRAFIKA, Prevalje, 1982. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421—1 /72 z dne, 23. 1. 1974.