Čehi v Celju. Izvirno poročilo. Nemške priprave. Kakor smo že poro6ali, pripravili so se celjski nem6urji na prihod 6eških visokošolcev kakor se na primer pripravljajo divjaki v Afriki na prihod belokožcev: ne z dostojno gostojubnostjo in spoštovanjem do gostov, kakor ga zahteva evropska omika, ampak z divjim in krvavira napadom na miroljubne obiskovalce. Ko so bili doma6o sodrgo podkupili in zadostno nahujskali, spomnili so se, da bode tudi treba kaj storiti za obrambo njihove ljube nahujskane fakinaže, in pisali so po policijo v Maribor, Gradec in Celovec. Iz Celovca je res prišlo 13 policistov celjskim na pomo6, dočira so v Mariboru in v Gradcu to zahtevo odbili, ker eeljski magistrat ni hotel prevzeti odgovornosti in plačevanja za slu6aj kake nesre6e, ki bi se mogla policistom dogoditi. Demonstranti so sedaj tem varneje nastopali. Od torka ve6er hodi 6akat k vsakemu vlaku pod pokroviteljstvom po- * Anton Kaspret: Razmere gorenjskih kmetov okolo 1. 1500. množene policije velika množica raznovrstnih mestnih postopa6ev. Med njimi je več kot polovica naro6enih tujcev, ki se še bolj divje obnašfejo, kakor doma6i. Tu je vse namešano: navadni lakini, visokošolci, potovalni agenti, razni uradniki, otroci šestih let, kakor starci, možki kakor ženski spol. In ta množica se preriva od Narodnega doma do kolodvora in od tod zopet k Narodnemu domu, vsakega Slovenca oblajajo6 in neprenehoma kri6e6 svoj >heil« in razne psovke — vse pod asistenco policije. Gehom se }e od mestnega urada prepovedal obisk lokalnega muzeja in starega gradu, kar se bere z lepakov po mestu razobešenih. Prvi napadi. V sredo dopoldne razvili so Slovenci na Narodnem domu eno slovensko in eno cesarsko zastavo. Pijana druhal je gnala toliko 6asa neznanski vriš6 in zahtevala odstranjenje zastav, da jim je mestni urad ugodil ter siloma obe zastavi odstranil. — Okoli 11 ure šli so Slovenci z duhovš6ino in z nekaterimi že došlimi Čehi na pokopališ6e, kjer se je zvršila slavnost blagoslovljenja nagrobnega spomenika za rajnim jezikoslovnim profesorjem dr. Oblakom. Govorila sta gg. Drag. Hribar in dr. Fran Vidic. Tekom dneva je bilo napadenih ve6 Slovencev, med temi tudi deželni poslanec dr. De6ko, katerega je udarila neka baraba s palico po glavi. Tiste, ki so hoteli hudobneža prijeti, je policija zaprla. — Popoldne se je zopet nabrala razsaiajo6a množica pred kolodvorom. Prostor pred kolodvorom je bil natlačeno poln Slovencev, kakor tudi nem6urske druhali. Stotnija infanteristov obkolila je prostor ter s tem prepre6ila napad Nemcev na Cehe. Prihod Cehov. Ob dveh popoldne pripeljali so se čehi. Navdušeni »Na zdar « in živijoklici so pozdravili Gehe, nemški olikanci pa so zagnali huronsko vpitje in žvižganje, dvigali so palice in metali so kamenje. Čehi pa so se njim le pomilovalno posmehovali. — Sprevod se je pomikal po Ringstrasse in Grabengasse proti Narodnemu domu. Policija je vedno priganiala k hitrejši hoji. Iz posameznih oken doneli so navdušeni pozdravi Gehom. Pred Narodnim domom se je vsula na drage nam goste ploha cvetli6nih šopkov, katere so metale navdušene slovenske dame iz oken. Prostor je bil tudi tukaj obkoljen z vojaki, za katerimi se je drla pijana druhal. Cehi v Narodnem domu. Na lepo okrašenem dvorišču Narodnega doma ie govoril spreiemni govor Gehom od- vetnik in deželni poslanec dr. Sernec. Ko ie po kon6anem govoru narodna godba zasvirala 6eško hirano »Kje dom je moj,« pelo je vse zraven z najve6jim navdušenjem. Za tem se je vršil v veliki dvorani banket na 6ast došlim gostom. Govorili so zaporedoma gg. dr. Sernec, dr. De6ko, Drag. Hribar v slovenskem, prof. Hrasky, Guido Sernec in dr. pa v 6eškem jeziku. Vse se je navduševalo za slovansko vzajemnost in slogo. Na starem gradu. Tekom popoldneva prišel je na mestni urad celjski poziv, da ima 6eškim gostom ponuditi obisk starega gradu, kakor lokalnega muzeja. To je tudi omenjeni mestni urad takoj storil, 6eravno zelo nerad. V spremstvu orožništva in celjskih Slovencev obiskali so potem Cehi razvaline celjskega gradu. Po višjem privoljenju snele so se tudi ob tej priliki na vrh stolpa v demonstrativnem namenu nemške bandere: kakor se posojuje, tako se vra6uje! Okoli šeste ure vrnili so se vsi nazaj v Narodni dom. Ob 8 uri zve6er pri6el se je koncert, ki se }e pa žalibog radi slabega vremena moral vršiti v dvorani in ne na dvoriš6u in je vsled tega odpadla telovadba. Pri koncertu, h kateremu se je zbralo vkljub divianju in razbojniškim napadom nem6urske bande še precej celjskega občinstva in mnogo gostov iz bližnjih trgov, menjavalo se je petje mešanih in moških zborov z godbo. Brate Gehe je posebno petje navdušilo. Pono6ni napadi. Po koncertu se je vršil v dvorani ples. Slišali so se tudi navdušeni govori 6eški, kakor slovenski, s katerimi se nam je razlagala potreba slovanske vzajemnosti. — Vide6 toliko neustrašljivost napram vsakemu napadu pripravljenih Čehov, čutili smo se popolnoma sre6ne. Med tem pa, ko smo se mi mirno zabavali v družbi z brati Čehi, ni dala pouli6na druhal nikakega miru. Hujše kot po dnevi napadali so vsakega, ki je hotel nastopiti pot proti domu. Čuli so se posamezni streli, s katerimi so odganjali nastavljeni vojaki najeto besne6o druhal in s katerimi so se branili domu idoči Slovenci zverinskih, pijanih napadovalcev. Slišalo se je vedno o kakem novem napadu, o novih ranjencih. — Bili so pa, kakor zgoraj že omenjeno, okoli Narodnega doma nastavljeni vojaki (in sicer 2 stotniji), po ulicah je bilo polno policije in žandarmerije in vsi ti niso mogli okoli sto pijanih barab v red spraviti in užugati. Okoli ene popolno6i zahtevali so vstop v »Narodni dom« okrajni glavar, celjski župan z ob6inskim tajnikom. Ko se jim ie odprlo, skušali so v tajnem razgovoru z gg. dr. Sernecom in dr. Vre6kom vplivati na to, da Gehi že po no6i zapustijo celjsko mesto, povdarjaje, da prej ne bo miru. Ko se je to razvedelo po »Narodnem domu,« postavili so se napram takemu 6udnemu zahtevanju vsi po robu in odlo6no protestirali proti temu, da se bratje Čehi pred dnevom in sploh, predno je projektirano, odpeljejo. Omenjeni mogo6neži prisli so Se nekaterikrat in ponavljali svojo zahtevo, odgovorilo se jim je, da Cehi ostanejo, kakor dolgo imajo projektirano, — in morali so se udati. Nemški razgraja6i. Ko se je jelo daniti, potihnile so Se le pono6ne pošasti okoli Narodnega doma in odhod je postal varen. Zdaj so se Se le videli nasledki njihovega celono6nega razsajanja in napadanja. Povsodi so se nahajali po tleh krvavi sledovi, tu pa tam cele luže 6loveške krvi. Po6asi so se zvedeli vsi krvavi dogodki, katerih povzro6itelji so bili ti besni nem6urski napadalci. Evo vam jih nekaj: Ob kaki 9 uri zve6er bil je napaden preiskovalni sodnik dr. Kran6i6 od pijane druhali na poti proti domu ter dobil precejšnje rane. — Ko se \e nekaj celjskih duhovnikov vra6alo od ve6erje proti domu, napadli so jih ti lopovi s palicami med kri6anjem: «Nieder mit den Pf , los von Rom!» Pozneje je prišla velika tolpa kri6a6ev pred farno cerkev, razsajala, tulila ter priredila tako zvano «Katzenmusik.» Pri tem je metala velike kamene skozi okno v stanovanje gosp. vikaria Ran6igaja. — Ko se je nekaj Zaljčanov vra6alo proti domu, obsula jih je velika tolpa z gorja6ami in grozila jih pobiti. V silobranu je sprožil eden napadenih samokres in ranil na glavi trgovskega knjigovodja pri Wogg-u J. Polaneca. V gosposki ulici napadeni so bili od nem6urjev nekateri domu ido6i Slovenci, pri kateri priliki je eden napadenih s samokresom odstrelil nos napadovalcu. Pri takih napadih se je redno dogajalo, da je policija napadene, t. j. Slovenee, zapirala, Nemce pa pustila pri miru. To so torej nekateri izmed junaških 6inov celjskega in najetega tujega barabonstva v no6i od 9—10. avg. 1. 1899! Odhod Cehov. Vsak je upal, da bode drugi dan nem6urje vsaj toliko sram, da jih ne bode na svetlo. Kaj še! Bolj kot poprejšnji dan in poprejšnjo no6 so kazali svojo korajžo. Vojaki Se vedno niso smeli od prostora. Ob 10 uri dopoldne je prišel 6as Io6itve s Cehi. In ta Io6itev nam je bila v omenjenih razmerah dvojno težavna in bridka. Vendar edno nam lajša srce: bratje Čehi spoznali so nas Slovence kot narodne mučenike. Spomin na nezaslišane surovosti celjsskih Nemcev bodril jih bode in vspodbujal v boju proti našim skupnim neprijateljem in tem bolj bodo delovali na skupnem programu vseh avstro-ogrskih Slovanov, — ki je edina naša rešitev. — Kaj hoče pa naša država na te nezaslišanosti ukreniti? Po odhodu Čehov. Celjski mob še po odhodu Cehov ni miroval. Ko je storil na kolodvoru z divjim razsajanjem, pri katerem je bil ranjen eden Čeh, svojo «dolžnost, vlekla se je cela tolpa pred Narodni dom in hotela vanj ulomiti. Zabranilo pa je to vojaštvo, ki je še vedno stražilo Narodni dom. Slišale so se razne grožnje. Nek obrtnik se je na pr. izrazil, da v 14 dneh morata biti dr. Sernec in dr. De6ko mrtva! Razgrajalci dogovorili so se, zve6er svoje delo nadaljevati, ter posebno napasti hišo dr. Serneca. Zadnji se je vsled tega podal k mestnemu uradu ter zahteval pomo6i. Odgovorilo se mu je, da je mesto za ono škodo, katera se mu napravi, odgovorno. — Ko je ve6er napo6il, jeli so se razgrajalci zopet zbirati pred Narodnim domom oziroma v gostilni pri angelju, kjer se jim je dajala še vedno brezplačno pija6a. Ko so kake pol ure tulili pred Narodnim domom, odšli so po rotovški ulici. Tam so razbili in na tla vrgli odvetniško tablo dr. De6ka. Tuleč «Wacht am Rhein», drvili so dalje po graški in grabenski ulici pred hišo dr. Serneca. Cela množica je bila gled6 obrazov, posebno pa gledč obnašanja prava razbojniška druhal, obstoje6a, iz moških, žensk in polovice otrok. Vodil jih je dobroznani njih stari poglavar, ter jim dajal kratka povelia, kakor kak izkušen vojskovodja. Slišalo se je n. pr. povelje: »Nurlangsam meine Herren, es ist noch Zeit!» (Po6asi gospodje, imamo še 6as!) Castno spremstvo tej druhali tvorili so mestni policisti. Pred hiSo dr. Serneca. PrišedSi pred hišo dr. Serneca nastal je prizor, kakoršni se dogaja le ob 6asu revolucije: Med neznanskim vpitiem cele tolpe padalo je kamenje, do velikosti otro6jih glav, od vseh strani na hišo dr. Serneca. V kratkem 6asu so bile vse šipe podrobljene. Kamenje je pomagal metati cel6 neki mestni policist, kar so nekatere pri6e potrdile. Ko je pijana množica videla, da ni ni6esar ve6 pobiti, se je med tuljenjem in najgršimi psovkami vlekla zopet nazaj v mesto ter imela v gostilni pri angelju svoje zmagoslavlje, kjer se je za svoje «trudapolno delo» brezpla6no pogostila. V pozni no6i razgrajali so ti zverski ljudje okoli farne cerkve, hoteli so vdreti v cerkev, tolkli s palicami po cerkvenih vratih ter pobili okna pri kaplaniji. Druga nemirna no6 in mir. Za 6etrtek ve6er bilo je dogovorjeno razgrajanje po Bregu; ob ednem so hoteli narediti obisk v okolico k vili dr. De6ka in k poslopiu gosp. Majdi6a. Imenovana gospoda pripravila sta se kolikor mogo6e na ta nepovabljeni prihod mestne sodrge. 2e se je zbirala v mraku po mestu in parku ta nočna golazen na zopetno delovanje, 6uli so se že heil-klici, 6ulo se je že tuljenje — bilo jih je slišati kakor volkove, ki se pripravljajo na rop. — Na enkrat pa je za6ela policija tekati sem in tja, kakor bi imela nekaj nujnega povedati tem pono6njakom — na uho. Zdajci prisopiha tudi njih vodja s svojitn obilnim trebuhom do prve tolpe «svojih zvestih» in vikne poluglasno: Ich bitt' Sie, gehens' auseinander, sonst sind wir verloren! (prosim vas, razidite se, druga6e smo zgubljeni). — In tisti ve6er je ostal miren. Kaj se je bilo neki zgodilo? Grozen poraz, strašDa nesre6a! Mestni urad je prejel brzojavno od namestništva naznanilo, da je pri prvem na- padu, kateri se izvrši, mestni urad odstavljen. — To naznanilo torej je Se le primoralo celjsko županstvo, da je zapovedalo svoji gardi mir. Kako lahko bi se bilo prepre6ilo vsako prelivanje krvi, da bi bilo slavno namestništvo tako naznanilo izdalo pred prihodom Cehov! Zvonenje po to6i pa ne poravna ve6 napravljene škode. Drugi dan dal je mestni urad nabiti po hišnih oglih poziv, v kalerem opominja razgrajalce, naj se umirijo. Ta poziv pa je pisan v takem tonu, da se fakinaža 6uti pohvaljeno nikakor pa ne grajano. Razumljivo je, da tak poziv ne bo imel uspeha. Naše misli. Iz dogodkov zadnjih dni sploh pa sledi, da je vodstvo našega mesta popolnoma nesposobno narediti mir in red v mestu, — ker mu ravno manjka prave volje. — A tudi višje oblasti se, kakor se vidi, malo brigaio za varnost Slovencev. Treba bo torej skupne agitacije, skupnega shoda vseh Stajarskih Slovencev; zahtevati moramo zadoš6en|a za vse v zadnjem 6asu nam prizadete krivice. Mi se ho6emo na svoji zemlji prosto gibati!