Posamezna številka po 10 vin. UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Selenburgova ulica St. C, K. nadstropje. — Uradne ure za stranke so od 10. do 12. dopoldne in od 4. do 7. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne . : : sprejemajo. : • : NAIiCCNiKA : celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Av.stro-Ognrsko in llosno 1\ 10*40, polletna Iv 5 20, četrtletna K 2'G0, mesečna K —'SO; za Nemčijo celoletno K 12-—; za : : : ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 14'—. : : : Glasilo slovenskega delovnega ljudstva. ,, ZARJA" izhaja v Ljubljani vsako sredo in soboto. ;« ITPRAVNISTVO se nahaja v Šelenburgovi ulici štev. 6, II. nadstropje, in uraduje za stranke vsak delavnik od 9. do 12. do-poldne in od 4. do 7. zvečer. ::: Inserati: enostopna petit vratiča 20 vin., pogojen prostor, poslana ::: in reklame 30 vin. — Inserate sprejema upravni s tva. ::: Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se nc sprejemajo. ———-- Reklamacijo lista bo poštnine proste. ■■■ - Stev. 823. V Ljubljani, v soboto dne 28. marca 1914. Leto L¥. Najnovejši brambni zakon. Karl L c u t h n e r. Novi brambni zakon, ki jc bi! predložen zbornici v oktobru 1913, je prvi zakon svoje vrste, ki uživa čast, da jc stopil v veljavo z od-redbeno silo S 14. 8 14, ta edini živi del naše mrtve ustave, jc dokazal s tem brezdvomno svojo sposobnost. Zakaj novi brambni zakon utemeljuje izredno veliko obremenitev ljudske moči in silno naraščanje brambne sile. Poleg tega človek še težko uvidi, kaj naj pomenja še fraza o sodelovanju ljudstva pri zakonodaji, če je celo to mogoče, da sc zgolj na vladarjevo povelje naloži desettisočem ljudem dolžnost večletnega službovanja v vojašnici. Celo stari stanovi so varovali v gotovih mejah pravico dovolitve rekrutov, naš veleslavni državni zbor polzi počasi k zloglasnim da — da deželnim zborom nazaj. Zraven tega je zakon sam na sebi tako ustvarjen, tako utemeljen, vzrastel je v takih posebnih okoliščinah, da bi mu ne mogel pritrditi noben ljudski zastop, ki smatra svoje dolžnosti za resno stvar. Zakon pomnožuje letne kontingente za skupno armado in obe deželni, brambi skupno za 31.000 mož, čeprav so bili povišani ti kontingenti šele leta 1912 za 77.000 mož. Do leta 1912. so znašali letni kontingenti: Za skupno armado 103.100 mož Za avstr. dež. brambo 19.970 mož Za ogr. dež. brambo 12.500 mož Skupaj 135.570 mož Brambni zakon iz leta 1912. jc povišal leten kontingente: Za skupno armado na 159.500 mož Za ovstr. dež. brambo na 28.000 mož Za ogr. dež. brambo na 25.000 mož Skupaj na 212.500 mož Brambni zakon iz leta 1914. povišuje letne kontingente: Za skupno armado na 177.500 mož Za avstr. dež. brambo na 35.038 mož Za ogr. dež. brambo na 31.262 mož Skupno na 243.800 mož Skupni kontingent povišujeta torej te dva zakona od 135.570 na 243.800, torej za 108.430 mož: kontingent se je skoraj podvojil. To naravnost grozno natezanje ljudske moči skušajo zastreti na dvojen način. Govore o *prehajanju triletne v dvoletno vojaško službo« in o izpeljavi te reforme, ki naj se izvrši polagoma v teku let. Oboje je predrzna prevara. Gotovo, če hočejo imeti ob dveletni vojaški službi enako brambno silo v miru, enako Številno armado kakor ob triletni vojaški službi, tedaj morajo letne kontingente primerno povišati. Ker pa je bila z zakonom od l. 1912 le deloma izvedena dveletna vojaška služba, dalje, ker sta imeli obe deželni brambi dveletno vojaško službo v sedaj splošno veljavni izmeri že prej, bi morali povišati pri uvedbi dveletne vojaške službe 1. 1912 rekrutni kontingent le za 29.200 mož brez istočasne pomnožitve stalne armade, da bi ohranili mirovno stanje armade v neoslabljeni sili. Torej je znašal po zakonu iz leta 1912, ko so bili povišani kontingenti skupaj za 77.000 mož, čisti povišek letnih kontingentov 48.000 mož, povišek, popolnoma neodvisen od uvedbe skrajšane službene dobe. Tu to število povišujejo sedaj za 31.000 mož, ker novi brambni zakon prav Ilič ne izpreminfa službene dobe. Ce strnemo oba brambna zakona, tedaj dobimo sledeči končni račun: 29.200 mož je potreba na leto več, da se uvede dveletna vojaška služba ob nei/premenieneiu stanju armade, 79. 230 mož pa služi edinole za pomnožitev armadne sile. V tem razmerju si razdeljujeta ljudstvo in militarizem blagoslov obeh brambnih zakonov. Kako je napravila avstrijska vojna uprava avcletno vojaško službo za blagoslov ljudstva, to spoznamo šele pri skrbnem pregledovanju navedenih številk. Do leta 1912. je veljala triletna vojaška služba za vse, ki so bili vpoklicani k skupni armadi; za obe deželni brambi pa velja od I. 1893. sem mešana službena doba, ki je veljavna sedaj za vse dele oborožene si e, to sc pravi približno 21 odstotkov je služilo tri leta. 79 odstotkov po dve leti. Na podlagi starih zakonov so sledeče službene dobe: Tri leta jc služilo pri skupni armadi 103.000 mož Tri leta ie služilo po 21% bramb nega in lionvedskega kontin-£en*a 6.762 mož „ , . Skupaj 109.762 mož Dve let« je služilo pri deželni brambi in honvedili 25.733 mož »Jsem tednov je bilo povprečno od 1902 do 1912 »nadštcvil-nih«, uvrščenih k nadomestni rezervi 40.000 mož „ , , , , Skupaj 175.495 mož Kadar bosta oba brambna zakona v popolni veljavi in bo postala dveletna vojaška služba iz obljube dejstvo, tedaj bo službeno razmerje, izraženo s številkami, sledeče: Tri leta bo služilo po 29 od e sto letnih 243.800 rekrutov 51.198 mož Dve leti 79 od sto od istega skupnega Števila 192.602mož Koliko bo nadštcvilnih, tega ni mogoče povedati vnaprej. Motivacijsko poročilo, ki jc pridejano najnovejšemu brambnemu zakonu, računa s skupnim številom novincev 249.512; po tem načinu torej, če bi veljalo že danes popolno kontigentno število zakona iz I. 1914.. nc bi ostalo niti onih štirih od sto, ki pridejo po računih povzročiteljev brambne reforme na vzdrževatelje družin in na kmetiške dediče in ki so po zakonu upravičeni, da jih premeste k nadomestni rezervi. Nadštcvilnih torej najbržc sploh nc bo. »Človeški materijal« bo izrabljen popolnoma. Vsekakor pa moramo postaviti v račun nadomestne rezerviste, po štiri od sto: Deset tednov za izvežbanje 10.000 mož Skupaj bo torej vpoklicanih na leto najmanj 253.800 mož; vračunjeni niso oni Miadštevilui <, ki smo jih bili pritegnili pri številu po starem brambnem zakonu. Sklepi, ki nastanejo iz teli primcrjevaluili številk, so očividni. Prej jc služilo 109.762 mož po tri leta. v bodoče bo služilo po tri letu 51.038 mož. Zato, da služi 58.700 mož za eno leto manj, mora preživeti sedaj 40.000 mož, ki so služili prej le po osem tednov, in 68.347 mož, ki so bili do leta 1912 popolnoma oproščeni službe, dve leti v vojašnici in najmanj 10.000 službovanja oproščenih, bo moralo 10 tednov k vežbanju. Končna bilanca za celokupno prebivalstvo je: Ljudstvu milostno podare 58.700 let, a zato bo plačevalo štirikrat več, namreč nad 200.000 let. Če cenimo vrednost proizvajanja, ki jo predstavlja vsak mlad, dela zmožen mož, še tako nizko, tedaj bo izgubilo narodno gospodarstvo na leto najmanj 200 milijonov kron. Pri naših računih se nismo prav nič ozirali na vojno mornarico, pri kateri znaša službena doba prej ko slej štiri leta. K vojni mornarici so jemali poprej po 4000 mož na leto, odslej bodo jemali 7500 mož; torej 30.000 let proti prejšnjim 16.000 letim. Končno vpeljuje zakon od 1. 1912 zopet četrto orožno vajo, ki je bila že davno odpravljena. Te četrte orožne vaje, če jih računamo od 2 do 4 tednov pri triletnem kontingentu 253.800 mož. pomenjajo izgubo za skupnost na delavnih tednih prav tako veliko?' kakor je bila prej izguba dela vse nadomestile rezerve. V izgubo gre 500.000 do 800.000 delovnih tednov. Tako krvavo drage so v Avstriji »ljudske reforme«. Kako da jc z dveletno vojaško;, službo in njeno uvedbo, kako je ogrožena, kako so jo pristrigli in popačili, sploh kako so postopali s to »reformo«, to hočem pokazati v poznejših člankih. Oglejmo si sedaj Ic vprašanje o uvedbi dveletne vojaške službe, ki naj se izvrši »polagoma« in kako naj se olajša ogromno naraščanje vojaških bremen za prebivalstvo. Če to pregledamo, pridemo do enakih zaključkov kakor prei. Po zakonu iz 1. 1912. naj bi sc bilo zvišalo stanje rekrutov: V prvem letu izvedbe 1912/13 za 32.900 mož, za 32.900 mož več kakor leto poprej; v drugem letu izvedbe 1913/14 za 50.900 mož, za 18.000 mož več kakor leto poprej; v tretjem letu izvedbe 1914/15 za 56.400 mož, za 5500 mož več kakor leto poprej. Zakon iz leta 1914 zvišuje stanje rekrutov skupne armade: 1914 za 5600 mož, za 5600 mož več kakor leto poprej; 1915 za 11.300 mož, za 5700 mož več kakor leto poprej; 1916 za 17.000 mož, za 5700 mož več kakor leto poprej; 1917 za 17.500 mož, za 500 mož več kakor leto poprej; 1918 za 18.000 mož, za 500 mož več kakor leto poprej. Oba zakona sta zgrajena po istem sistemu prevare. Govore o treh, najnovejši zakon celo o petih letih izvedbe, v resnici pa doseza biv-stvo kontingentnega povišanja zakon iz leta 1912. v dveh letih, letošnji zakon pa v 3 letih. Najnovejši zakon stopnjuje umetnost prevare že do smešnosti. Od 18.000 mož. za kolikor hočejo zvišati po tem zakonu kontingent, je upo-stavljenih 17.000 že 1. 1916; nato pa pridevajo v letih 1917 in 1918 še po 500 mož — desetino ojačenja prejšnjih let — samo da lehko reko: Povišanje kontigenta je razdeljeno na pet let zalo, da se olajša ljudstvu breme. Z drugimi besedami: Do leta 1916. veljata za skupno armado obe brambni reformi. Položna izpeljava« ie tako lepo odrejena, da stopnjujejo višja bremena enega zakona višja bremena drugega zakona, zakaj en zakon bo stopil v veljavo, ko drugi še nc bo popolnoma izveden. Od leta 1914 na 1915 naraste skupni povišek na 62.000 mož —.to je položnost, ki nekaj zaleže. Visoka vojna uprava sc je izkazala tudi s »položno uvedbo« naraščanja kontigenta pri deželni brambi. Po zakonu iz leta 1912 naj bi se povišal avstrijski deželnobrambni kontigent od 19.970 na 26..977 mož, in sicer v teku sedmih let. Zakon bi bil torej 1. 1918 popolnoma uveljavljen. Ali prav isti končni datum ima najnovejši zakon, ki zvišuje število rekrutov za ha-daljnih 7038 mož. Seveda je tudi pri tem zakonu leto 1918 le rok, ki vara. Ze 1. 1916. jc zakon izpolnjen. Naraščanje izpeljujeta zakon hitreje kakor zakon iz 1,1912. Tako napravlja zakon iz 1. 1914, takoj v prvem letu skok za 4580 mož. Ob istem času pa naraste rekrutno stanje po zakonu iz 1. 1912 šele za 4000 mož. Po zakonu iz 1. 1912. znaša povprečno letno naraščanje 1000 do 1500 mož, po zadnjem zakonu pa: 1914 za 4580 mož, za 4580 mož več kakor leto poprej; 1915 za 5785 mož, za 1205 mož več kakor leto poprej; 1916 za 6749 mož, za 964 mož več kakor leto poprej; 1917 za 6845 mož, za 96 mož več kakor leto poprej; 1918 za 7038 mož, za 193 mož več kakor leto poprej; Priristek za 96 in 193 mož moramo pač smatrati le za slab vic. Ustavili so ta prirastek enostavno za to, da zastro škandal, da sklepa zakon iz leta 1914. prirastne obroke za dve let) prej kakor zakon iz leta 1912. Leta 1912. so bili še mnenja, da avstrijsko ljudstvo ne prenese višjih let. obrokov kakor po 1000 do 1500 mož, ker je bil narastcl deželnobrambni kontingent že v času od 1903 do 1908 za več kakor 8000 mož in mnenja so bili, da jc treba za izvedbo osem let. Sedaj rešijo vse v treh letih in tretjino vsega prirastka naprtijo takoj prvo leto. Usluž-nost poslancev, ki so jo bili pokazali pri razpravi velike brambne predloge, je razpršila zadnjo bojazen. Volitve na Bolgarskem. Volitve za sobranje, ki so bile 8. marca, so imele sledeči rezultat: V stari državi je dobila vlada 95 (prej 94) mandatov, kmečka zveza 50 (47). demokrat je 20 (14), socialni demo-kratje 20 (37), narodnjaki 8 (5), radikalci 5 (5), progrestisti 4 (1). V novoosvojenem ozemlju ie dobila vlada 32 mandatov, demokratje 8. Vlada ima torej 127 glasov, opozicija 118; 2 mandata še nista oddana. Pred vsem je sedaj vprašanje, če bo vlada izhajala s tako pičlo večino. Od njenih glasov je treba odšteti devet mandatov, ki so jih dobili »ministri in predsednikov mandal. Najprej je vsakdo pričakoval, da bo vlada demisionirala, zlasti še za to, ker je med vladno stranko tudi 13 mladoturkov, ki so bili izvoljeni v Novi Bolgariji. Zato bi skoraj lehko rekli, da ni ta večina zgolj večina kralja Ferdinanda, temveč obenem večina turškega sultana, ker. bodo morda mla-doturški poslanci raje slušali Enver pašo kakor ministrskega predsednika Radoslavova. No, vlada se je za enkrat odločila, da ostane in zanimivo je to, da je prišla do tega sklepa po razgovoru. ki ga je imel ministrski predsednik z avstrijskim, rumunskim in turškim poslanikom. Kako sc bo obnesel poizkus, obdržati vlado, to je še zelo dvomljivo, ker kljub vsemu terorizmu je večina premajhna in opozicija premočna, da bi bilo tej vladi sojeno dolgo življenje. Drugi rezultat volitev je, da je ohranjen demokratični značaj opozicije, čeprav pomenja izguba socialistov v opoziciji sami pomeknitev proti desni. Kmečki zvezarji in demokratje so pomnožili svoje mandate in sicer zahvaljujejo pomnožitev deloma novoosvojenemu ozemlju, kar dokazuje, da to ozemlje ni povsem reakcionarno. Obe struji socialne demokracije sta dobili v Novi Bolgarski nad 1500 glasov, kar je tudi mnogoobetajočc znamenje. Značilno za ves izid volitev je pa splošna pomeknitev proti desni. To pomeknitev poja-snuje več vzrokov. Predvsem jc bilo pričakovati, da si opomoreta stranki Gešova in Da-neva, ker se jima je posrečil dokaz, da nista odgovorni za izbruh druge balkanske vojne. Pomnožitev demokratičnih mandatov je posledica tega, ker je ta stranka nekako v sredi med vladnimi pripadniki in opozicijo in vsled tega je ta stranka bolj sposobna za vlado kakor vsaka druga opozicionalna stranka. Demokratje so šli ravno z vso silo v hoj proti nam. V volilnem boju so dejali, da so socialisti nezmožni sestaviti vlado, saj nočejo podpirati niti demokratične vlade, med tem ko smo mi demokratje edina skupina, ki bi lehko dala deželi demokratično vlado. Pripravljeni smo bili na skupno delo s socialisti in kmečkimi zvezarji na podlagi skupnega programa, ali tega niso hoteli nc eni nc drugi. I a agitacija je dobila svoje vernike in mnogo naših volilcev^ je krenilo k demokratom, lako jc bilo meščansko demokritičnim strankam mogoče, da so nam vzele 17 mandatov. I rej so imeli združeni socialisti 19 mandatov in tesni 18, sedaj pa ima vsaka struja po 10 mandatov. Nazadovanje socialno demokratičnih mandatov ima poleg že navedenih še druge vzroke. Sila proletarskega gibanja na Bolgarskem ni bila dovelj močna, da bi bila obdržala pridobitev 37 mandatov in 107.000 glasov, petino vseh glasov, oddanih pri zadnjih volitvah.* Nekaj tisoč indiferentnih volilcev, ki so pri zadnjih volitvah pod neposrednim vtiskom vojne volili naše kandidate, ni sedaj glasovalo več za nas. Drugi del volilcev ni bil zadovoljen z našim nastopom v zbornici in mnogo volilcev sc je ustrašilo zasledovanja vlade. Izguba glasov nas je najbolj zadela v mestih. Pri prejšnjih volitvah so dobili združeni socialisti 54.369 glasov, sedaj 47.107, tesni so nazadovali od 52.777 na 38.382; skupna izguba je torej 21.000, približno ena četrtina prej^jih glasov in izgubili smo skoraj polovico mandatov. Pri teh volitvah je bilo tudi število volilcev večje, s tem se je povišal volilni kvocient pri proporcionalnem volilnem sistemu tako, da mnogo naših kandidatov ni doseglo potrebno najnižje število glasov. 85.000 glasov je bilo oddanih za naše kandidate, a dobili smo le 20 mandatov, med tem ko so dobili demokratje le 70.000 glasov, a 28 mandatov. Vzrok našega nazadovanja je pa tudi bratski spor v naših vrstah; ta spor nam je odtujil mnogo volilcev. Najvažnejši vzrok naših izgub je bil pa ta, da je bila volilna agitacija sila težavna. Od onega dneva dalje, ko je bilo razpuščeno sobranje, smo bili izročeni neprestanemu terorizmu policije. Naše shode so prepovedovali in razbijali, naše sodruge so aretirali in jih gonili iz kraja v kraj, samo nas jc preganjala vlada, medtem ko so druge stranke lehko v miru vršile svoje volilno delo. Vsi elementi, ki niso imeli dovelj odporne sile, ki so se prestrašili prvega navala vlade so nas zapustili in prešli k meščanskim skupinam. Z nami so bili le oni, ki sc niso prestrašili javnega boja z vlado. In da smo v takih okoliščinah dobili še vedno 85.000 glasov, to je v čast volilcem in našo čast. Teh; 85.000 volilcev jc stena, ob kateri se bo morala zlomiti kraljevska koburška sila. V koliko sc nam posreči, da izrabimo silo proletariata za demokratični in socialistični razvoj naše dežele, to bo pokazala bodočnost, ki pa ni preveč pomirljiva in tolažilna. Janko Sak a z o v. Sofija. ————————————Ml— II—r ,-M Politični pregled. — Nepotrebni državni zbor. V sredo je izšla cesarska naredba. ki pooblašča finančnega ministra, da najame 375 miljonov kron posojila. — To je tretji slučaj v Avstriji, da napravlja vlada dolgove brez dovoljenja državnega zbora. Prvič je najela 40miljonsko posojilo leta 1899, ko je bil Thun ministrski predsednik, drugič p? v času Bicnerthovega ministrstva leta 1911, in sicer 76 miljonov. Letos pa kar 375 miljonov. Ljudstvo naj molči. Živel absolutizem! = Češki lev bo še rjovel. Na shodu v Mni-hovem Gradcu je povedal v sredo dr. K ran.ur, da. Čehi ne bodo še prenehali z obstrukcijo, kadar se zopet snide državni zbor. ~ Šviha. Dr. Šviha išče odvetnika, ki bi prevzel zastopstvo njegove tožbe proti -Narodnim Listom«. Dalje je pisal Šviha odličnim češkim osebnostim obširna pisma, v katerih poroča, da se mu ie posrečilo, doseči preobrat v vsej aferi. Baje namerava tudi profesor Masa-ryk posebno akcijo glede Svihove afere. = Nemški cesar v Trstu. V petek dopoldne se je pripeljal nemški cesar Viljem iz Benetk, kjer je imel sestanek z italijanskim kraljem, v Trst. Njegova jahta »Hohenzollern« jc pristala pred Miramarom. Pozdravil ga je avstrijski prestolonaslednik. Zvečer se odpelje nemški cesar na otok Krf. - = Za namestnika bosanskega deželnega šefa je imenovan drugi podpredsednik bosanskega deželnega zbora dr. Nikola Mandič, ki je postal tako najvišji civilni uradnik v Bosni in Hercegovini. Vodja vse civilne uprave v Bosiii in Hercegovini je fcldcajgmajster Potio-rek in temu le Mandič podrejen. Dr. Mandič je Bošnjak in po poklicu odvetnik. = Hrvaški ban — Izvoljen. V četrtek jc bila v prvem zagrebškem volilnem okraju nadomestna volitev za hrvaški sabor. 7 veliko večino je bil izvoljen hrvaški ban, baron Skerlecz. = Anarhija v Albaniji. »Temps« poroča iz Drača, da vlada v Draču popolna anarhija. Baje Je že razglašeno vojno pravo. Kner fn kneginja si ne upata Iz palače. TtnTffansTci ffsff poročajo, da je nastal hud spor med ministrskim predsednikom Turkhan pašo in vojnim ministrom Esad pašo, vsled tega je nastalo nesoglasje v vsem kabinetu. Za Albanijo sc pripravljajo burni Časi. = Bolgarsko sobranje. 2. aprila se sestane bolgarsko sobranje na izredno zasedanje. = Mobilizacija v Rumunijl. Rumunsko vojno ministrstvo je odredilo velike priprave za mobilizacijo. = Politična stavka. V Peterburgu je za-stavkalo v četrtek zelo mnogo delavcev v protest proti odredbam, s katerimi hoče uničiti vlada delavsko časopisje. Iz domačih krajev. — »Slovenskemu Narodu«. Dr. Henrik Tuma ni prav nič razžaljen zaradi bedastega in brez primere surovega napada v »Slovenskem Narodu« kakor tudi čisto nič nc prekliče v svojem članku v št. 821. »Zarje« navedenih okblnosti. Navedel je tam dejanjske okoliščine z letnicami in lastnimi imeni ter ima na razpolago potrebne dokaze. Ako torej »Slovenski Narod« v št. 65 od 21. marca 1914 podtika, da »si je kaj na čistem izmislil« je to le brezobraz-na trditev ljudi okolo »Slovenskega Naroda«, ki so vajeni napisati vse mogoče in nemogoče ter nimajo najmanjše vesti proti političnemu nasprotniku. Naj se Ie očita klerikalnemu časopisju nelojalnost, še večja je nelojalnost naprednega časopisja in v prvi vrsti »Slovenskega Naroda«, — 314 od vsakih 1000! Glasom uradne statistike je na Kranjskem od vsakih 1000 prebivalcev 314 analfabetov, torej rad eno četrtino vsega kranjskega prebivalstva ne zna ne brati ne pisati. Na to statistiko pač Kranjci ne moremo biti ponosni, najmanj pa tisti, ki se morajo ob pogledu na te številke potrkati na prsi in reči: Naša krivda! Dolgo let so gospodarili na Kranjskem liberalci in šolstvo se je razvijalo v tem času prav v polževem tempu. Liberalci niso bili gospodarji, kakršne je potrebovala dežela, zanemarjena in zaostala tako, kakor naša. \ arc-nost je sicer lepa čednost, včasih je pa na las podobna bojazljivosti in liberalci so bili le vestni knjigovodje, drugega nič. V deželnem gospo-dardarstvu so samo zabeleževali prejemke m izdatke, to je bil začetek in konec njihove gospodarske modrosti. In ravno na šolskem polju bi bili pokazali lehko liberalci, da jim gesla o napredku niso le bobneče fraze za slavnostne prilike, temveč da jih smatrajo tudi dejanjsko za najvažnejša od vseli in da se znajo zanje tudi bojevati. Tukaj je bila vačnost kvarna in posledice občutijo poleg drugih tudi liberalci sami: Zakaj čim več nevednežev, tem večja je žetev črnih reakcionarcev. kakršni so naši klerikalci. Da je sedaj šolstvo v boljših rokah, tega more trditi nihče. Čeprav razširjajo kleri- ne kalni deželni gospodarji Sole po deželi in ustanavljajo nove, zato so pa storili neodpustljiv greh s tem, da so nagnali učiteljstvo pod svoj jarem in da so skovali šolski zakon, ki bi bil morda sprejemljiv v predmarčni dobi. ki je pa v 20. stoletju naravnost zasmeh vse kulture. — Pa vendar ni zopet »veleizdaja«? V torek je aretirala ljubljanska državna policija gospoda Viktorja Zalarja, baje zato, ker je kol-portirai brošuro »Klic od Gospe Svete«, ki je bila natisnjena pri Slatnarju v Kamniku. Skoraj neverjetno sc nam zdi, da bi bila postopala policija zaradi kolpo-taže tako strogo. Seveda moramo pa upoštevati to. da ima ljubljanska policija posebno fin nos za različne »veleizdaj-niške« čine. ki se potem izkažejo za nedolžne šale. Že mogoče, da so izsledili v brošuri kaj, kar le od daleč diši po »veleizdaji« in zato je moral gospod Zalar v zapor. — Vse naše delavstvo opozarjamo na članek »Najnovejši brambni zakon«. Državni poslanec sodrug Karl Leutlmer priobčuje v »Ar-bciter-Zeitung« več člankov o novem brainb-nem zakonu, ki je za avstrijsko ljudstvo prava šiba. V »Zarji« bomo priobčili vse Članke sodr. Leutlmerja o tem predmetu, ker je potrebno da je delavstvo temeljito poučeno nele o tem, kako predrzno se igra naša vlada z blaginjo . ljudstva, temveč tudi o tem. kako grdo so iz- j dali meščanski poslanci ljudske koristi, kar tol- r mači sodrug Leutlmer v prihodnjih člankih. Delavstvo, ki ima vsled splošne in enake volilne pravice za državni zbor odločilno tnoč pri sestavi državnega zbora, naj si izvajanja sodruga Leuthnerja, ki je odličen srtokovnjak v vojaških vprašanjih, dobro zapomni do prihodnjih volitev. In pri prihodnjih volitvah bo potem vedelo, komu oddati svoje glasove. — Ključavničarski moister Zorko na Viču pri Ljubljani ni tako pretepel svojega vajenca, da bi bil ta pohabljen za vse življenje, kakor smo bili poročali pred kratkim. Ono notico smo priobčili v dobri veri, da je vir, iz katerega smo dobili naše informacije, zanesljiv. Izkazalo se pa je, da je bilo uredništvo prav grdo mistifici-rano in zato odkritosrčno obžalujemo, kar smo pisali o Zorku. — Ubil se Je v četrtek popoldne ob pol 5. na Dolenjski cesti g. Pavel Peterca. Peljal se je skupaj v vozu z jermenarjem Stupico. V tem Je pripeljal tramvaj, konj se je splašil in Peterca je skočil takoj z voza. Priletel je tako nesrečno z glavo v drog, da je bil takoj mrtev. . — Kinematograf >:Ideal«. Od 27. do 30. marca: Prihod albanskega knežjega para v Drač. V soboto 28., v nedeljo 29., v pondeljek 30.: 1. Redko prijateljstvo. Pes m zajec. (Naravni posnetek.) 2. Tašča ljubi živali. (Komič- no.) 3. Gigcttin god. (Veseloigra.) 4. Gaumon-tov teden. (NajnovejŠe, šport, moda.) 5. Nauke-jeva strast za krmilni zrakoplov. (Humoristično.) 6. Iz sence. (Amer. življenska slika v dveh dejanjih. Krasni jahalni bojni prizori.) — Samo popoldne. 7. Nat Pinkerton proti tolpi X. (Napeta senzacijska detektivska drama v dveh dejanjih.) — Samo zvečer. 8. Moric gre na ples. (Velekomično.) v glavni vlogi neutrudljivi in neprekosljivi Moric Prince. Nasmejete se do solza. V torek 31. 4 dni. V viharju pogubljenja. Kinematografični roman v 6 delih. Velika senzacija. Usodna pota dečka. — Zagorje ob Savi. Podružnica »Unije rudarjev« v Zagorju ima v nedeljo dne 20. marca ob 3. popoldne v dvorani g. R. Mihelčiča letni občni zbor. Dnevni red: 1. Društveno poročilo. 2. Volitev podružničnega odbora. 3. Raznoterosti. Vabimo vse člane, da se udeleže zborovanja. Pristop imajo tudi nečlani, ker je shod javen. Vabimo tudi vse rokodelce pri rudniku, ker bo po shodu še posebno posvetovanje sekcije rokodelcev. — Podružnično vodstvo. — Jeseniški Čebul je postal silno prevzeten. Skrajni čas Jc žc, da ga vsaj njegovi pristaši pouče, kako se obnašajo civilizirani ljudje. Kakor čujemo, se pripravlja za Čebula veliko presenečenje, ki. bo imelo morda to dobro posledico, da bo postala na Jesenicah zemlja za čebulo pretrda. — Društvo »Vrtnarska šola« ima svoj letošnji redni občni zbor v Škofjiloki dne 7. malega travna v kavarni »Plantarič« ob 7. zvečer. — Pazite na otroke! Marija Pregljeva iz Malega polja, okraj Vipava, je bila varuhinja svojih dveh vnukov, dveletnega dečka in štiriletne deklice. Pregljeva je* odšla iz kuhinje in pustila otroka sama, ki sta se igrala pri odprtem ognjišču, na katerem je gorelo. Deček se je preveč približal ognju in vnela se mu je obleka. Dobil je tako težke opekline, da je umrl naslednji dan. — Sodrugotn v Črni. 2. aprila bodo v črnski občini občinske volitve. Na volišče pojdejo volilci 3. razreda, povečinoma rudarji in mali kmetje. Delavstvo ni imelo doslej primernega zastopstva v črnski občini, vse njegove zahteve, ki jih ima pravico terjati od občine, so ostale neizrečene. Le delavski zastopniki zamorejo zagovarjati delavske pravice. Vsi drugi, ki vam sedaj obljtibujejo to in ono. bodo pozabili na svoje obljube, ko bodo izvoljeni. Če hočete torej, da bodo naše zahteve pravično zastopane, tedaj oddajte vsi svoje glasove sodrugom, ki vam jih priporoča volilni odbor socialno demokratične stranke v Črni. Naši kandidatje za od-borniška mesta so: Dele ja Franc, posestnik v Javorju; Mori Ivan, rudar v Žerjavi; K r u-lec Franc, gostilničar v Črni; Weiš Franc, rudar v Jazbinah; Za namestnike pa volite: P r e v a I n i k Florijan, topilničar in posestnik v Črni; S m r e č n i k Janez, gostilničar v Črni. — Smrtna nezgoda železničarja. Iz Beljaka poročajo: V pondeljek ob tri četrt na osem zvečer je zagnal osobni vlak državne železnice na beljaškem kolodvoru skladiščnega de-; lavca Reibneckerja tako močno ob stran, da je kmalu nato umrl. — Trbovlje. Dne 24. t. m. se je vršila volitev župana in občinskih svetovalcev. Za župana trboveljske občine je bil zopet izvoljen gospod Gustav Vodušek, šolski nadzornik, z vsemi oddanimi glasovi. Za prvega svetovalca je bil izvoljen gospod Ivan Kramer, trgovec v Trbovljah, za druzega svetovalca pa sodrug Ignacij Sltter, ali podžupan je gospod Kramer, njegov namestnik sodrug SUter. Nadalje so bili izvoljeni za svetovalce sodruga Kokalj Dominik in Karl Malovrh, od Slovencev gospod Ferdo Roš in kmet Gričer, od Nemcev gospoda Burger Heinrich in Heutmann. Novoizvoljeni župan se jc zahvalil za izvolitev in poudarjal, da bo podpiral vse težnje prebivalstva, da bo v narodnem oziru pravično uradoval, kajti upoštevati se mora, da ie 95 % Slovencev v občini. Nato je sodrug Sittcr izjavil, da se strinja v imenu socialističnih odbornikov z izjavo gospoda žu- pana ter želi, da ostane občini slovenski značaj in prosi, naj se ozira novi občinski zastop tudi na socialne zahteve pretežno delavske občine in naj vlada pravica. Gospod Roš je v imenu slovenskih odbornikov izjavil približno to kakor sodrug Sitter. Najbolj čudno vlogo je pa igral gospod župnik Časi. Slovenskim odbornikom je pravil, da je že vse v redu, pri Nemcih je pa mešetaril, da naj ne volijo sodruga Sitterja. Tudi dobro, da se je mož tako hitro razkrinkal. — Celje. V nedeljo predava v Celju sodrug dr. Eisler iz Gradca o predmetu »\Visscn-schaft und \virtscliaftliche Krise.« Predavanje prične ob 2. popoldne v prostorih pri »Zelenem travniku.« Vse sodruge v Celju vabimo, da se udeleže tega poučnega predavanja. Občni zbor podružnice „LjudskegaOdr a“ v Sv. Križu se je vršil dne 15. t. m. in je bil prav dobro obiskan. Predsednik sodr. Ivan Sedmak je pozdravil navzoče društvenike ter podal poročilo letnega delovanja, s katerim je dokazal, da je društvo prav čvrsto napredovalo. Blagajniško poročilo je podal sodr. Košuta, tajniško sodr. Sirk in knjižničarsko sodr. Josip Sedmak. O reviziji je podal poročilo sodr. Ivan Sirk, ki je obenem predlagal absolutorij odboru. Podružnica je imela koncem minulega leta 81 članov. Članic nobene, ker obstoja ženski odsek z lepim številom članic. Dohodki znašajo 1145 K. izdatki 1042 K 99 vin., prebitek koncem leta 1913 102! K 1 vinar. Inventar je vreden 627 K 30 vin. Člani so preči,tali 200 knjig, matičnih 80, podružniških 120. Na tem občnem zboru se je ustanovil dramatični odsek, ki mu je podeljena naloga, da ustanovi čitalnico. Za predsednika podružnice je bil izvoljen zopet sodr. Ivan Sedmak. Novoizvoljeni odbor, ki se je na posebni seji konstituiral, je sledeči: Pavlina Ernest, podpredsednik; Tence Franjo, tajnik; Sirk Josip, blagajnik; Sirk Štefan, Šemec Jakob, Sulčič Josip. Fabriš Valentin, Sirk Ivan, odborniki; Anton Košuta, Silič Rudolf, pregledovalci. — Oseminštirideseta »Edinost* se hoče po vsej sili razburjati. S tem, da ni merodajna le strokovna kvalifikacija pri nameščanju učiteljev C. M. zavodov v Trstu, temveč tudi .pričakovanje, da bodo učitelji izven šole sodelovali v narodni organizaciji*, se družbin denar indirektno uporablja v politične namene. To je tendenca vsega članka; poudarjam jo danes le zato, da ne bo .Edinost* zmisla zavijala in in izkoriščala. Zaradi narodnega efijaltstva naj nam pa pove, če je bila tiskarna „Edinosti“ kdaj v mednarodni zvezi tiskarskih podjetnikov? — Goriški, — Tržaškim sodrugom priporočamo gostilno in kavarno v Delavskem domu. znano shajališče vseh organiziranih delavcev. Vodstvo gostilne je prevzel sodr. Ploder iz Opatije, ki je znan kot izvrsten in sposoben gostilničar. Razume se, da se bo ob tej priliki marsikaj iz-premenilo in izpopolnilo, tako da bo vsem ustreženo. Gostilna je prijazno opremljena, gostjp dobe naiboljšo pijačo in jedačo po zmerni^ ceni. Skrbi se mnogo za snago in za svež zrak. Škoda bi bila, ko bi sodrugi ne zahajali v našo prijazno gostilno. Vsak posetnik gostilne opazi takoj razliko med našo gostilno in med onimi umazanimi beznicami, po katerih sc potika tržaški proletariat. Prepričani smo. da se bo pod vodstvom novega spretnega gostilničarja še marsikaj izboljšalo in da se bo odslej redni krog go-stv še pomnožil. Prizadevanje vodstva Delavskega doma. da ustreže željam sodrugov. ne bo cotovo niti v tem oziru brezuspešno. IDRIJA ♦ — Občno konsumno društvo v Idriji je imelo dne 15. marca t. 1. reden letni občni zbor, ki je bjl zelo zanimiv in je potekel v splošno zadovoljstvo članov. Društvo je imelo v poslovnem letu 1913. prometa 787.848 K 64 v. Čistega dobička pa 13.376 K 35 v, ki se je razdelil med člane kot 4% dividenda na oddanih 299.913 znamk v zuesku 11.996 K 52 vin. Rezervnemu skladu se ie vložilo od čistega dobička 1337 K 64 v ostanek,v znesku 42 K 19 v pa dispozicijskemu skladu. Članov ima društvo z 31. dccenibroui 1913 702. Filijalke sc lepo raz- vijajo tako v Idriji kot v Sp. Idriii. Občni zbor je sklenil na predlog načelstva, da da članom poleg 4% dividende še 3% popusta pri manu-fakturnem blagu. Dalje se je odobrilo tudi več drugih pametnih predlogov, ki bodo v prospeh društva. Člani, ki so res pravi zadružniki, so šli z novim navdušenjem od občnega zbora in v zavesti, da imajo trdno in cvetočo gospodarsko organizacijo, ki se krepko razvija kljub vsem sovražnikom in obrekovalcem. Zakaj bi pa tudi ne, saj ima idrijsko delavstvo poučne spomine, kako se je ž njim postopalo, dokler si ni začelo samo gospodariti. Še lepši uspehi pa se bodo pokazali, če se bodo člani oprijeli samo svojega zavoda. — »Splošna mladinska zveza« v Idriji vabi svoje člane in prijatelje k zabavnemu večeru, ki bo v soboto dne 28. marca t. I. v dvorani g. Marije Šepetavec v Idriji. Spored: 1. Godba; Muziky-Muziky, koračnica, Savski valovi, valček; Na šumskem izviru, valček. 2. Šaljivi' pošta. 3. Prosta zabava. Začetek točno ob pol devetih zvečer. Vstopnina 30 vin. za osebo. K obilni udeležbi vabi odbor. — Predavanje v Spodnji Idriji. Spodnje idrijski odsek »Splošne mladinske zveze« v Idriji je priredil dne 22. t. m. predavanje, ki se ga je bilo udeležilo lepo število članov in Članic. Predaval je sodr. Fran Troha iz Idrije o predmetu »Napredek in kultura«. Spodnje idrijska mladina, ki je združena v »Splošni mladinski zvezi«, koraka dosledno po poti izobrazbe na temelju proletarskih idej. Pri vsakem predavanju se stvarno debatira. Po predavanju se je tudi določil program, kako mlado društvo še bolje oživeti in pridobiti člane, ki se bodo vzgojili za resno delavsko stvar. Ta mlada organizacija napreduje kljub vsem nasprotovanjem in skrajno neugodnim razmeram v Spod. Idriji. Čisto naravno, ker so cilji mladega društva, delavsko mladino izobraziti in osamosvojiti za poznejše življenje. Zato mladi sodrugi in sodrtižice, delajmo, učimo se in kažimo, da je res naša organizacija izmed vseh, ki niso socialistične, edina, ki daje mladini brez razlike spola in stanu pravo podlago za poznejše resno življenje. —• Redne diskuzije v društvenih prostorih združenih organizacij se vrše redno vsako soboto ob .9 zvečer. Člani in prijatelji udeležujte se jih vestno. Diskuzije so javne in zelo zanimive iti poučne. — C. kr. rud. oficljal g. Peter Kenda je v nedeljo umrl. Zadet od mrtvouda, se je mučil 7 dni. Bil je blag človek tako v službi in rodbini. Bodi mu blag spomin! Otroci bi sploh ne smeli piti imate kfc-ve. temvei le dobro mleko s Kathrelnerjevo Knelppovo sladno kavo. U m pila t*rtu «11 »rila. *Ml«I I« Kattiralnarlava popolnoma n«tko<5-l|l»a. Mtajajoia In »prKo SVOl© priprave ■* naiboUSea* slada Jako fcnpMna. VpraSaJte, prosim,: o tem Svojega 'hiinega zdravnika. Za resnico. Roman. Spisal Jožef L a i c ti t e r. (Dalje.) Toda v svoje iznadenje je prejel zanikujoč ddgovor. Blaženka je pisala Jako milo, jako nežno, da, kot se mu je ždelo, skoro malo preveč razumno. Pisala je, s kakšnim veseljem Jo Je navdalo njegovo pismo, da pa je prišlo to pismo prepozno, da Je prišlo v dobi, ko je svoje srce že oddala. Pisala je, da torej m v tem one višje določitve, da bi bila drug za druzega. Tudi o svojem življenju mu je omenjala m o svojem ženinu, s katerim se je pravzaprav šele nedavno seznanila, kar da je doslej še vse tajnost, dasi njemu, bivšemu svojemu dobremu znancu, lahko pove, da je to neki profesor, sedaj Se suplent, toda zelo pameten in dober človek, ki prihodnje leto postane že profesor. In dodala je svojemu pismu še nekoliko refleksij, kako se življenje izpreminja, kako človek odrašča iz detinskih let in otroških nazorov, kako je bila njiju pretekla dotika v resnici le neka otroška, nedolžna idila, in da mu ie že davno, davno 'odpustila v svojih mislih, da pravzaprav ni in ne bo imela nikdar povoda, jeziti se zaradi njega, ampak da mu bo hvaležna za njegov novi spomin, in mu želela, da bi bil srečen v življenju. kakor se ona sedaj čuti srečno in kakor se nadeja, da ostane za vedno. XV. Ko je Ivan prečital pismo, mu je bilo skoro kakor nji — Blaženki pred leti po onem jistku, s katerim sc je takrat od nje poslavljal. Seveda ne čisto tako, seveda se ga ni lotila inobena zunanja žalost, in tudi uničen ni bil, toda jkakor se jc takrat otroškim, naivnim očem Bla-ženke prvič odprl razgled na nekaj neznanega, hladnega, tako hladnega, da jo je kar mraz prestajal, tako se je i Ivanovim očem na ti poti k boljšemu svetu odprl sedaj pogled na neko brezobzirno istinitost, od katere se je, kljub temu, da je začel stopati v praktično življenje, v nekem zmislu odvračal. I njega je prevzelo nekaj hladnega, nekaj mrzlega. Stal je z listom v roki, z zamišljeno pred se uprtimi očmi, v njih se je razprostirala megla nad vsem, kar mu je pisala iu kakor mu je odgovarjala Blaženka na njegovo pismo. Naravno je bilo to, priznaval je, da, morda je moralo vse to biti tako. Blaženka je pisala milo, nežno... in vendar se mu je zdelo, da iz tega pisma govori nekaj, česar ne more definirati, kar se umika navadnim pojmom o dobrem iu nedo-brem, in kar vendar ni pravo, ni krasno, kar ne povznaša. In zopet mu je bilo nekako melanholično nad življenjem. Toda takoj je zamahnil z roko nad Blažen-ko, zamahnil z roko nad samim seboj, kajti videl je, da je i ranjena satnoljubnost vzrok hladu, ki ga jo čutil pri čitanju lista. Ko pa je bolj brez predsodkov premišljal vse, je bil pravzaprav primoran videti tu naravno pot pravičnosti. In vzlic temu, da je trpela njegova satnoljubnost, je moral priznati, da ima Blaženka prav, da ga odbije in če se mu v njenem pismu ne zdi vse krasno in povzna-šajoče, »to pravzaprav moraš sam sebi prišteti kajti ti si ji pokazal pot baš k temu, kar ni tako krasno in manj povznaša.« Potem se je še dosti naglo umiril, uredil vse v glavi in se popolnoma znebil one misli, ki mu je tičala v nji. Čutil se je bolj prostega, dejal si je, da bolj svobodno, brez teže grizenja vesti lahko gleda pred sc. In sedaj že ni imel drugega nujnejšega cilja na srcu, nego oni, katerega je hotel izpolniti na začetku svojega zdravniškega delova- nia- . ... i • Z istim časom pa je spajal oni napor, ki ga Je še bilo treba v njegovem življenju, oni odločilni korak, ki ga je hotel storiti. Za ta čas je odlašal izpolnitev svojega trdnega in velikega sklepa. Odločno jc hotel začeti drugačno življenje — življenje materijelne skromnosti in ozke dotike z onimi, katerim je usojeno pomanjkanje. Sicer so bile to le še sanje..., vse to, kar mu je prihajalo na misel: Spoznati delavsko življenje od blizu, prav od blizu, spoznati to življenje v tovarnah in stanovanjih, kakor tisti duhovnik, o katerem je čital, da je delal z delavci pri strojih in katerega zgled mu je že pred leti prihajal na misel. Bil je to sen, toda sedaj sc je že nahajal mnogo bližje nego pred leti, in prepričan je bil, da sc^ta sen uresniči, ko doseže zdravniško diplomo. Ze sedaj se je teoretski pečal s študijem delavskega življenja in njegovih zdravstvenih razmer v tovarnah in stanovanjih. Hotel pa je je spoznati z lastnimi očmi in spoznati vse, s čimer bi se dalo odpo-moči in kako bi se dalo. Potem je pa sam hotel ponuditi pornočno roko, potem je hotel postati sam zdravnik delavcev in njih prijatelj in brat. In tako se je bližal pragu pravega življenja, kjer naj bi se vse — vse izpolnilo, kjer bi se bil čisto ustanovil, kjer bi se mogel pravzaprav šele po mnogih bojih in omahovanju in razporih posvetiti produktivni delavnosti, kakor je sanjal o nji že po maturi, pričakujoč že tedaj, da je s tem trenotkom nastal trenotek, ko mora in sme i on povedati svetu svoje. Preden pa je dospel do tja, je preživel še enkrat — ravno leto po Hanuševi poroki — neke dogodke, kateri so temelj, s katerega je izhajal in s katerega naj bi izhajal vso prihodnost. v njem proglobili in utrdili in kateri so ga pomaknili še bližje pragu pravega živ- PrajlplL je bilo to že več nego leto po Hanuševi poroki. Takrat se je nekega nedeljskega listopadovega dopoldne valila po Jin-dfiški ulici truma narodnih delavcev. Ta truma le baš odpela jned ledakcijo , »peškega Det nika« v parku pesem »Hej, Slovani« in odhajala proti Vaclavskem trgu. Mikvška jc vzburjen hitel pred tropom. »In glej,« si jc mislil, »sedaj naj vidi in sliši, kdor hoče, in se veseli, nad temi vrstami, katere sem proti socialni demokraciji izteptal i* ?emlje. katere setn ustvaril narodu, da bi bifl pripravljeni v odločilnem trenotku. Naj vidi in sliši i ta socialna demokracija, kajti njeni dnevi so šteti iu vendar pride enkrat hip. ko nje, ti je ne bo na Češkem, ko vzrastejo ti polki narodne vojske v nepregledne trume in pogoltnejo internacionalne, izgubljene sinove domovine.« Tako doslovno se sicer niso razvijale misli v Mikyškini glavi, a v tem zmislu so mu vstajale in se vrtile. Ljudje so izpraševali, kaj sc dogaja. Pravilo se Je, da so narodni delavci imeli protestni shod zoper socialno demokracijo. Kakšno protestno zborovanje — nihče ni vedel natančno, vsak si je razlagal po svoje. Med občinstvom, opazujočim ta izprevod. Je bil tudi doktor Mrazek, stoječ na Vaclavskem trgu nasproti Jindfiški ulici z dvetna gospodoma, s tistima takrat amnestiramma članoma napredne stranke, katera sta po svoji osvoboditvi iz Borov na zborovanju »Pri belem labodu« skupal z njim in odvetnikom Kavko zagovarjala enotno postopanje stranke z mladočehi. Doktor Mrazek si je gladil Špičico biatle in naenkrat toplo izpregovoril: »No, končno od Mikvške to ni slaba misel. Jaz se ne morem ogreti za socialiste, in naj si še bolj vsiljujem simpatije do njih. Njih in ter nacionalizem ovira človeka.« Ozrta sta sc nanj in “ ‘ J ~ Umetnost in književnost. Slovensko gledališče. V sredo, r.a praznik, je bila v slovenskem gledališču zopet noviteta in sicer burka. Gledališki listek ptavi, da je bila Neal-Fcrnerjevo kompanijsko delo »senzacionalen sezonski uspeh vseh večjih gledališč«; kljub temu sc upamo trditi, da ne bi bila za slovensko gledališče nobena izguba, če se ne bi bil »Nevzdramljivi Izidor« nikdar zdramil na našem odru. Gotovo je razlika liicd tia-gično in veselo muzo, med komedijo in burko, ampak neka relativna verjetnost in možnost mora biti tudi v tej burki. In nekaj doslednosti in nekaj stila mora biti v njej. Cc pa sede dvoje pisateljev, pa si izmišljujeta od minute do minute, kako bi še kaj pošegetala občinstvo, da bi se smejalo in če se to potem smatra za gledališko delo, bo pa moralo biti tudi dovoljeno, da kdo na odru enostavno čita »vice« iz starih humorističnih listov ali pa da se producirajo klovni in si sproti izmišljujejo neumnosti. Večna škoda bi bila za prostor, če bi hoteli pripovedovati »vsebino« te traparije, v kateri so same davno znane figure porabljene^ brez duha in originalnosti. Zadostovalo bo, če p.ovcmo, da so se igralci trudili, da sta zlasti gd. Povhe kot smrčeči Izidor in najmlajša Danilova kot »pikolo« žela veliko aplavza in da ga Je mnogo odpadlo tudi na dame in gospode izven teb dveh vlog. lil če še povemo, da je bilo zaposleno skoro vse dramatično osebje, smo izpolnili svojo nalogo. Bolj nas ne mika ne »Zeleni krokodil«, ne Činkoletova domačija. Hrvaška opera. Z dvema francoskima skladateljema je zagrebška opera gostovala v pondeljek in torek; Saint Saens je prišel prvi večer s »Samsonom in Dalilo«, Massenct drugi večer z »Wertherjem« do besede. Obe operi sta v Ljubljani znani iz prejšnjih časov, Sveto* pisemski Samson, ki je imel svojo^ legendarno silo v svojih dolgih laseh, je ena neštetih variacij moža, ki izgubi v ženskem objemu svojo moč in samega sebe; da je usoda vsega naroda odvisna le od njegovih kodrov in da mora ves Izrael poplačati njegovo razžarjeno urno pri Dalili, je prav tako le v legendi mogoča kakor to, da poruši s svojima golima rokama ves Dagomov tempel. Kar pa je človeškega v Samsonu, je večno tako, kakor Dalilina ljubezen, intriga in okrutnost. Snov je silno dramatična in skladatelj je s finim razumevanjem porabil hvaležne momente, ki jih daje zgodba komponistu. Vendar prevladuje lirični značaj in nekaj cerkvenega je v vsej glasbi. Mogočno je začetkoma ilustriran kontrast med tožbami Izraelcev in krepkim nastopom Samsonovim, čudovito nežen je prvi prihod Dalile, ves blesteč, poln ognja in zmagoslavja pa Samsonov vstop v Dalilino spalnico po krutem duševnem boju Izvedba je bila dobra, če abstrahiramo od tega. da je bila v prvem delu kakor že večkrat še nepremagana utrujenost železniške vožnje. Dalilo je pela gdčna. Koroščeva, ki je obnovila izpričevalo svojih pevskih kvalitet in učinkovala tudi z zaokroženo igro. Samson je bil gd. Jastrzebski; v prvem prizoru bi bili radi videli nekoliko elementarnejšo silo in več junaške samozavesti, pozneje pa je v ljttbavnih scenah, v ponižanju in v zadnjem vzplamčenju moči izpolnil vse upravičene zahteve. Gd. Vuškovie je kot veliki duhovnik Dagonov zopet imponiral s svojimi glasovnimi sredstvi, s tehniko in z igralsko rutino. V manjših partijah sta nastopila gda. Križaj in Vidakovič. Dirigiral je temperamentno in krepko gd. Sachs. — Žalostno istorijo VVcrtherjevc ljubezni, ki je nekoč povzročila epidemijo objokane sentimentalnosti, je Massenct spravil v svoje note. Iz dolgega romana ni bilo lahko zajeti libreto, ki bi ostal pravičen Goethejevemu delu. Ali okrajšana slika je v celoti zvesta, četudi je pravzaprav le skica, kateri pa ne manjkajo nekatere značilne poteze. Ali snov bi bila gotovo neprebavljiva, če ne bi bila glasba tako blesteča, bogata in dragocena, da premaga vtisk moreče solzavosti.- Ker so bile tudi vloge v dobrih rokah, je predstava dosegla popoln uspeh. Loto je pela gospa Strozzijeva in je imela z njo partijo, ki se ji posebno prilegajo. Gd. Lowczyn-ski kot Werter je bil glasovno dobro disponi-ran in sc je popolnoma oživel v svojo bolj žalostno kakor tragično vlogo. Lotinega soproga Alberta je pel gd. Vuškovie izborno kakor vedno in z lepo karakteristično masko. Očeta je pel gd. Lesič z zdravim humorjem. Sofijo gdč. Žiičarjeva, Frica gdčna. Valentijeva, Schmidta in Johanna, Bacchova oboževalca pa gda. Bi-ldcki in Kondracki. Pri dirigentskem pultu je bil ravnatelj gd. Albini. Sodrugi in sodružice! Mesec dni je minilo, odkar so nas razmere prisilile, da smo ustavili izdajo dnevnka »Zarja«. Razburjenje, ki se je pojavilo vsled tega med zavednim delavstvom, se je nekoliko poleglo in čas je nastopil, da nastali položaj resno presodimo. Eno je že danes gotovo, in sicer to, da dvakratna tedenska izdaja lista nikakor ne zadošča potrebam delavstva. To je dejstvo, ki nam daje v boju za obstanek nov pogum. Mnogo delavstva, ki se doslei ni brigalo za svoje orožje, za svoj časopis, je zadobljeni udarec predramil in nešteto dopisov z dežele nam priča, da se je jelo delavstvo povsod boli zavedati svojih dolžnosti napram sebi in- stranki. Ti glasovi najdejo seveda pri nas popolen odmev in Izbrisati hočemo udarec s pomočjo so-drugov čim prej. Udarec nas je vzpodbudil in nam pokazal, da treba novega odločnega dela. da treba kovati kapital iz izrednega zanimanja za zopetno izdajanje dnevnika. Merodajne strankine instance so se že in se še bodo o položaju temeljito posvetovale. Dogodek z našo »Zarjo« ni nič novega v zgodovini delavskega gibanja, in če se nasprotniki delavstva vesele naše nepri-like, je to najsijajnejši dokaz, da je bila izgubljena pozicija za delavstvo najvažnejša in pa nasprotnikom najnevarnejša. Ta dokaz seveda ni nov in ne tuj. ker smo itak bili vedno tega prepričanja in smo tudi vedno poudarjali važ- nost dobrega in razširjenega časopisja. Sedaj ko nimamo več dnevnika, ki nam je bil postal tako potreben kakor vsakdanji kruh, sedaj čutimo ta nedostatek. Ta nedostatek moramo odpraviti, popraviti moramo vse pogreške, ki so nas spravili v neljubo zadrego. Prva akcija sc je že pričela. Sodrugi zaupniki hite od sodruga do sodruga ter nabirajo nove naročnike. Nihče, kdor pojmuje važnost trenotka,- jim ne bo delal težkoč pri tem poslu. Nasprotno se bodo vsi zavedni delavci z vcseljein odzvali vabilu na na-ročbo in jih tudi podpiraliV agitaciji v takih krogih, ki so drugim zaupnikom nepoznani. Okolo srede meseca aprila bomo započeli drugo akcijo, ki ni nič mani važna za nadaljui razvoj lista kakor prva, in tudi od te akcije pričakujemo popolen uspeh. Če sc nam obneseta ti dve akciji, potem nas bo to znova uverilo, da naše mnenje o so-drugih in sodružicah ni bilo napačno in da smemo na nje trajno računati. S svežo vztrajnostjo torej na delo za obnovitev dnevnika, pa bomo imeli prav kmalu priliko, da znova pozdravimo za stranko tako potrebni dnevnik »Zarjo«. Kakor je smatrala »Zarja« že doslej za eno svojih najvažnejših nalog to. da pokazuje delavstvu sedanji družabni in državni red v resnični luči, da pokazuje delavstvu njegove nasprotnike. ki ga love s svojim časopisjem, polnim plitvih senzacij, da ga s tem zaslepe in odvračajo od resnega dela, te naloge tudi v bodoče ne bo opustila. Brez bojazni in obzirov bo kazala na početje tistih, ki se trudijo v potu svojega obraza, da vzdržujejo oanašnji gnili družabni red na škodo vsega človeštva in posebe delavskega razreda. Roke iz žepov in na delo. proč z vsemi predsodki in pomisleki, poprimimo se složno dela z geslom: »V edinosti je moč!« Bič, ki ga vije meščanstvo vseli narodov in ver za nas. postaja vedno ostreji, njegovi udarci vedno liuji in ni je sile na svetu, ki bi sc ubranila njegovih udarcev razen mogočne vezi delavskih organizacij. Toda tudi te so brez najmodernejšega orožja slabotne. To orožje pa je svoboden in neodvisen delavski tisk. Naravnost sramotno bi bilo, če bi slovensko delavstvo tega dejstva ne uvidelo, česar pa ne moremo verjeti. Dnevnik moramo dobiti zopet in sicer prav kmalu. V dosego tega smotra zastavimo vsi svoje sile in ustvarimo čitnprej pogoje za dnevnik »Zarjo«, ki bo v bodoče prav tako odločno zastopal interese delovnih slojev in širil luč prosvete, ki je slovensko ljudstvo tako mnogo potrebuje. znanili, da kralj ni ugodil njegovi prošnji za poni iloščen je. Hopf je nato izrekel svojo zadnjo željo, zaželel je cigarete. Vso noč od nedelje na pondeljek je neprestano kadil. Obglavljen je bil ob sedmih zjutraj na dvorišču državne jet-nišnice Preungcsheim. Hopf je bit precej miren. Brezposelnost zavaja k izgredom. V Stanislavu so delili na magistratu podporo brezposelnim. Pred magistratom je bilo še večje število brezposelnih delavcev. Približno 200 teh delavcev je navalilo na trgovine in jih izpraznilo popolnoma. Policija je aretirala 8 oseb. Mar naj bi vteknila vse v zapore, bi imeli vsaj nekaj časa jesti. Odgovorni urednik: Ivan Toka n. Izdaja in zalaga založba »Zarie«. Tiska »‘-'oljska tiskarna* v Ljubljani. Poslano. Raznoterosti. Morilec Hopf. V pondeljek je odsekal krvnik glavo morilcu Hopfu, ki je bil umoril svoji dve soprogi. V nedeljo zvečer so mu bili na* Konzorcij novega »Delavskega doma« v Trstu naznanja vsem sodrugom, da se je poverilo vodstvo gostilne v »Delavskem domu« sodrugu Antonu Ploderju. Mesto nastopi že s 1. aprilom t. 1. Sodrug Ploder je vodil že več let gostilno »Friedrichshof« v Opatiji, znano shajališče vseh opatijskih sodrugov. Ni dvoma, da bo sodr. Ploder. ki si je pridobil povsod vsled točne in skrbne postrežbe vsestranske simpatije gostov, tudi na novem mestu popolnoma ustregel željam obiskovalcev naše gostilne. Vodstvo. Kakor razvidno iz naznanila konzorcija »Delavskega doma«, prevzamem s 1. aprilom t. 1. vodstvo gostilne in kavarne »Delavskega doma« v Trstu. Po dolgoletni praksi sem si pridobil popolno vsestransko znanje gostilničarskega posla. Globoko uverjen sem zato, da mi bo mogoče popolnoma in v vsakem oziru ustreči žellam vseh onih, ki me bodo počastili s posetom. Moja de-viza je bila in ostane; Nudi gostom kolikor mogoče najboljšega, vzdržujoč vedno zmerne cene. V nadi, da me bodo organizirani sodrugi podpirali, obljubljam že zdaj, da bom storil vse, kar je v mojih močeh, da posetnikom gostilne v vsakem oziru popolnoma ustreženi. — Točit bom pivo »Regina-Pilsen« ter vino »Delav skih zadrug«. Anton Ploder. Na izbiro pošilja tudi na deielo Krm. * a krila, kostume, plašče, I 11 7 P domače obleke, perilo mo-derce in vse močno bn\yg Krasne novosti spomladanskih in polletnih oblek, površnikov (knm(r«^a izdelka. Za naročila po meri največja izbira tu- in inozemskega blaga. .Ere* kftiikiireiicc! Solidna postrežba. ——--------------------- j^sijiiižfe ee«e. -------------------- Cenena kava! Izvrstna eksistenca sveže pivo za prodajo nove izvrstne kave, (nobeno žgano žito ali rž), se sprejmejo zastopniki, ki obiščejo zasebnike, proti 20odstotni proviziji. Vzorci :: za poskušnjo brezplačni! :: Frane Maršner, Kr. Vinohrady, 1573. Fina Soja-Perl-kava, zrnata, enako žgan, iz-vrstnekakovosti in izdatnosti. Nobeno žito ali sladje. Razpošilja se v vse kraje v Avstriji in Ogrske. En poštni zavoj neto 4 in '/a kg za kron 480 franko. Najcencjše in najboljše nadomestilo za kavo. Naroča se: Zgalnica kave vSantosa", Kr. Vlnohrady, 1573, Češko. 11SANATORIUM ■-EMONA?! ZA-NOTRANJE • IN- KIRURGICNE • BOLEZNI. [■ I T^ORODNieNICA. gl LtXlBLdANA • KOMENSKEGA-ULICA h ti f j DR FTR.DERGANC 11 najiinejše dvojno marčno belo in črno (Bock-bier), belo ‘h litra vrček po 20 vin., steklenice 1 a lit. čez ulico ravno tako 20 vin. Črno pa v steklenicah po 24 vin. Dobi se tudi dobro vino, gorka in mrzla jedila. — Na razpolago so cenjenim gostom v popoldanskih urah vozovi za vožnjo v mesto in okolico. ANTON MAVER, posestnik in restavrater hotel ,Vega‘ Sp. Šiška št. 26. Kavarna bbbbbbbbbbobbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbb d a | Kmečko delavska gospodarska. | g zadruga V Dotoavlj&ll na Goriškem | S r. z. z o. z. n a a g Zadruga ima v svojih kleteh veliko mno- g o žino dobrega in naravnega vina svojih za- a g družnikov. Za pristnost od zadi uge prodanega g g vina sc jamči. g g Oddaja sc v lastnih sodčkih od 56 litrov g g naprej v vsaki množini. — Kdor kupi od g g nas enkrat, ostane nas stalen odjemalec, s n n BBBBPBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB Gostilna Florijanska ulica šicv. 6. ^ Pristra vina. Domača kuhinja. Pripravljajte se na kolesar-sko sezono! - ■ ■■■ Vsak Uveden kolesar kupi HHH Nogavice in druge pletenine, dalje perilo, ovratnike in v to svrho spada' joče blago dobite najcereje v specialni trgovini ^ Solidna postrežba! 2 Velika izbira! najboljše kolo 1110 narhije — ali KOLO Splošno kreditno društvo v Ljubljani , - dobro, ceno ljudsko kolo. Osterr. Walfenfabriks - Gesellschaft, Steyr. Ceniki zastonj in franko od zastopnika Ivan Jax & sin, Ljubljana, Dunajska cesta št. 17. S. Benisch registrovana zadruga z omejeno zavezo obrestuje o: Dobi se tudi v vsih prodajalnah konsum- gg nega druStva za Ljubljano in okolico. j Odlikovan v Pariza z zlato kolajno in čas. kiižeccui. ^ PT" Najboljši nakup vsakovrstnih modernih in trpežnih ===== čevljev —= je v zalogi lastne tovarne PETER KOZINA & K2, Ljubljana na Bregu Cojzova hiša, poleg St. Jakobskega mostu. DncanBOnBIIOnBBODDnOBBnnBBBnDIIBDBDDBBIIDBHnDQnDnDBBBBBHBHUuyuwu«uMMWMwij n n ca g1 a Pri nakupu različnega nianufakturnega blaga se blagovolite obrniti na tvrdk« g sc lahko iz vsake tudi iz najmanjše rane razvijejo, če se Jo nc zavaruje z zanesljivo obvezo proti onečiščenju. Bolečine blažujoce, hladeče, proti vnetju delujoče in zaceljenje pospešujoče, mehčilno vlačno mazilo je tudi pra&ko do* inale mašilo Iz lekarne B. FRAGNER v Pragi 203-III. — Ena doza 70 vin. Zaloga v vseh lekarnah. A. & E. Skaberne § Obstoji od 1.1883. Mestni trg 10. Obstoji od 1.1883. g p b a Na debelo in drobno! Izredno nizke cene. g g P D BB BDI nBBBBnflBCOOEBBEBBBBBBBBBBBBBBBBBOnnBBBBBBOn BOBOM DnBBBDBBBDBOBBBflBBBBBEBa Cena za gospode „ „ dame ....... K 12*—, 15*—, lo . „ „ dečke 36|39...... K 10* , 12*—. St. 22-25 26-28 29-81_j«_SI ,, „ otroke ....... k 5-— c*— 7*— 8,_- Garantirana kakovost po teh cenah. 1111 =r, Cenejše vrste od kron 1*50 naprej (Varstvena znamka.; i T-r Vljudno se priporoča ../>• manufakturna trgovina * * M* I tiiMtnnn Mestni trg 22 L]UDl|dlIa, naspr. lekarne. Vnanja naročila se točno izvršujejo.