novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajuitgispin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 0,88 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Ilaly St. 16(1150) Čedad, četrtek, 17. aprila 2003 Rodila se je nova Evropa V sredo 16. aprila v Atenah se je rodila nova Evropa. Petnajstim dosedanjim članicam Evropske Unije se je pridružilo še deset držav v glavnem iz srednje in vzhodne Evrope, kar predstavlja velik kvaliteten skok v procesu združevanja. Med njimi je, kot je znano, tudi Slovenija, s katero nas meja ločuje še do 1. maja leta 2004. Tokrat res lahko rečemo, daje zgodovinski dogodek v evropski zgodovini, saj je 25 držav s podpisom v Atenah potrdilo svojo politično voljo živeti skupaj, kar bo prineslo vsem novosti in koristi. Ne smemo pozabiti, da je Evropska Unija nastala z glavnim namenom, da se obdrži mir na celini, kjer je bilo največ vojn. Pol milijarde Evropejcev se je sedaj, po mirni poti, odločilo za življenje v skupnem okviru. Kar je vredno poudariti je, da ne gre le za odločitev politikov desetih novih članic pač pa tudi za voljo državljanov, ki so jo potrdili na referendumu. naroči se na naš tednik " ' ^5$ Davanti al giudice in sloveno Processo in doppia lingua, italiano e sloveno, a Cividale. Lo ha richiesto un’abitante delle Valli del Natisone, assistita dall’avvocato Rino Battocletti, al giudice di pace della cittadina ducale, che ha accolto l’istanza. La “querelle” riguarda due confinanti di Malin-sche, nel comune di Dren-chia. A chiedere il processo - scaturito da una serie di querele reciproche per ingiurie e lesioni personali -con traduzione in sloveno è stata Irma Trinco, contrapposta nella lite a Silvano Rucchin. Il giudice si è rifatto alla legge 482 che tutela le minoranze storiche linguistiche in Italia. La richiesta è stata formulata dall’avvocato Battocletti, che ha ricordato come poche settimane fa alcuni consiglieri comunali di Cividale abbiano proposto l’inserimento del territorio comunale nella delimitazione prevista dalla legge 38 che tutela la minoranza slovena. segue a pagina x onočne Speter, večnamenska dvorana četrtek, 24. aprila 2003 ob 20.uri predstavitev videokasete videoabeceda Zavod za slovensko izobra2evanje Didaktično ravnateljstvo slovensko-italijanskim dvojezičnim poukom Legambiente chiede l’intervento dei parlamentari Budin e Fontanini Matajur: un radar che suscita perplessità Preoccupazione e malumore si stanno diffondendo sempre di più tra la popolazione delle valli del Natisone, mentre rimangono forti perplessità sul progetto della Protezione civile di installare un nuovo radar-meteorologico sulla cima del Matajur. Un progetto peraltro in cui la realtà locale, a cominciare dall’amministrazione comunale, non è stata coinvolta, anzi sembra sia stata bypassata come è accaduto fin troppo spesso da noi. Ora interviene Legambiente che si è ri- volta ai parlamentari del nostro collegio, al sen. Miloš Budin e al deputato Pietro Fontanini, perché approfondiscano i termini del progetto ed intervengano presso il Dipartimento della protezione civile della Presidenza del Consiglio. Secondo i dati a disposizione di Legambiente l’impianto avrebbe un fortissimo impatto ambientale. Si tratterebbe di una struttura alta 20/25 metri, posta a 1.600 metri d’altezza, a soli 40 metri dalla vetta, lungo la linea di confine con la Slovenia. segue a pagina 5 Ospedale transfrontaliero, la proposta alla Regione si farà Il convegno di Cividale organizzato dal sindacato pensionati “Entro il 30 giugno presenteremo alla Regione il progetto di fattibilità per un ospedale transfrontaliero”. Poche parole sono tutto quanto gli organizzatori del convegno e la platea volevano ascoltare dal direttore dell’Azienda ospedaliera del S. Maria della Misericordia, Gilberto Bragonzi. Parole che suonano come un “imprimatur” alla proposta avanzata dai tre sindacati pensionati Cgil, Cisl, Uil e supportata dall’Ambito territoriale, vale a dire di 17 Comuni compresi dalle Valli del Natisone al Man-zanese. Se è certo che il Zavarh, cerkev Sv. Florjana nedelja, 27. aprila, ob 15.30 Primorska poje Sodehijejcr. Ženski zbor Prem, Pevska skupina Studenec, Knežak; Oktet Viti; Pevska skupina Musicum, Gotica; Moška skupina Kraški dom, Repentabor; Vokalna skupina Sumus, Ajdovščina; Moška skupina Akord, Podgora Zveza slovenskih kulturnih rtustev-Center ra ku/tume raziskave Bmto Sindacati e amministrazioni comunali per l’ospedale progetto verrà prediposto, meno certo è il percorso che questo dovrà affrontare, secondo le parole di molti degli intervenuti al convegno di venerdì 11 aprile a Cividale. (m.o.) leggi a pagina 5 Aktualno In concomitanza con la piena funzione operativa assunta dai Comprensori montani, la sezione dei Democratici di sinistra delle Valli del Natisone ha organizzato un incontro pubblico, con la presenza del capogruppo regionale Alessandro Tesini, per affrontare il tema relativo al ruolo che il nuovo ente montano dovrà assumere. L’incontro, tenutosi mercoledì 9 aprile presso l’albergo Belvedere di S. Pietro e presieduto dal coordinatore di zona Fabrizio Dorbolò, ha consentito l’approfondimento dei temi legati alla funzione da attribuire al nuovo ente nell’ambito di una nuova Ds: ai Comprensori concrete competenze e relative risorse politica regionale orientata al decentramento istituzionale. L’assessore del comprensorio montano Torre-Natiso-ne-Collio Giuseppe Blasetig, nella sua relazione introduttiva, ha analizzato le fasi i-stitutive ed i prossimi com- piti che spettano ai neo amministratori, evidenziando le potenzialità dei nuovi organismi nell’ottica della pianificazione e dello sviluppo del territorio montano di confine. Due i percorsi prioritari da seguire: la salva-guardia della montagna A due anni dall’avvio dell’iniziativa e ad uno dalla sua conclusione, si tirano le prime somme del progetto “La famiglia del sole” ideato dall’Ambito territoriale del Civi-dalese e destinato ai minori da zero a 18 anni. Vi partecipano tutte le istituzioni scolastiche presenti sul territorio, l’Azienda sanitaria del Medio Friuli, il Tribunale per i minori di Trieste, cooperative ed associazioni che o-perano nel settore socioassistenziale. La scorsa Assistenza, l’impegno deD’Ambito settimana è stato dunque fatto il punto della situazione. Dei 620 mila euro messi a disposizione dalla legge regionale 285 del 1997 ne sono stati spesi 233 mila. Come ha spiegato Gabriella Totolo, responsabile dell’Ambito, “la legge ha aiutato a creare una rete tra le associazioni ed i genitori, su loro richiesta, sono diventati parte attiva del progetto”. “La famiglia del sole” è un’iniziativa suddivisa in nove parti, una per ogni pianeta. Si va dai servizi ai minori da zero a tre anni, che si affianca all’asilo nido, al progetto per ragazzi disagiati che riguarda le scuole medie di S. Pietro al Natisone, S. Leonardo e Cividale, alla realizzazione di centri estivi a Prepotto e S. Pietro, (m.o.) maggiormente colpita dallo spopolamento ed il prossimo ampliamento dell’Unione Europea alla Slovenia. Per fare ciò è determinante che la Regione valorizzi il ruolo dei comprensori assegnandone concretamente competenze e relative risorse. I sindaci e gli amministratori presenti, nei numerosi interventi, hanno focalizzato l’attenzione sulla politica istituzionale contraddittoria e discontinua perseguita dalla Regione in questi anni, in particolare sui rischi legati al prospettato abbandono del sostegno alle Unioni dei comuni. Tesini, nel riprendere le preoccupazioni degli amministratori locali, ha giudicato inevitabile il tema di una valutazione dell’ordinamento istituzionale nella nostra regione e della necessità di una politica di indirizzo chiara e perseguibile individuata di concerto con gli amministratori locali, da affrontare prioritariamente, assieme ad altri temi fonda-mentali come la sanità e lo sviluppo economico, non appena il nuovo esecutivo regionale indicato dagli elettori si sarà insediato. L’incontro si è concluso con l’impegno di ulteriori iniziative per approfondire i numerosi aspetti legati allo sviluppo del territorio. Pisn XQ CS IZ Rima Stojan SpetiC V svojem zadnjem pismu o mavrični zastavi miru sem potožil, ker potrošniška družba izkorišča tudi take simbole, le da bi zaslužila. Bliža se Velika noč, največji krščanski praznik, in res ne morem mimo načina, kako sodobna zahodna družba obravnava najsvetejši simbol Kristusovega trpljenja, križ. Začela je ameriško-italiijanska pevka Madonna, ki si je obesek v obliki velikega križa položila na razgaljene prsi. Nato Naomi Campbell, Melanie Griffith, Selma Hayek... Bivša predsednica poslanske zbornice Irene Pivetti je vedno nosila “vandejski križ” nasprotnikov francoske revolucije. Druge nosijo keltski križ v krogcu. Ni je znane ženske, ki bi se v javnosti ne posta- vljala s tem simbolom. Videl sem celo reklamo, kjer je na golih zagorelih prsih bilo bledo znamenje “grešnega križa”. Med neko televizijsko oddajo je stari kardinal Tonini hudomušno komentiral tak križ na prsih znane napovedovalke: “Križ je lep, a tudi vaša Golgota...” In vendar je za prve kristjane bil križ skoraj simbol sramote. Tako se niso rokovali navzkrižem, češ da to ne nosi sreče. Po dvatisoč letih enako delamo tudi mi. Celo med mašo, ko si verniki podajajo roke v znak sprave, se temu skrbno izogibajo. Svojo pripadnost so prva stoletja izražali s stilizirano ribo, simbolom Jonasa, ki je tri dni bil v trupu ribe, ki ga je vrgla na obalo in je ostal živ. Spominjali so se tudi čudeža, ko je Kristus razmnožil ribe in nasitil množico. Križ so kristjani osvojili šele v 6. stoletju, tri stoletja po tem, ko je ce- sar Konstantin po osvojitvi padske nižine na poti v Rim videl v nebu svetal križ z napisom “In hoc signo vinces” in vojakom dovolil, da so ga nosili na ščitih. Pozneje (leta 313) je krščanstvo priznal kot eno izmed uradnih veroizpovedi v rimski državi. Potem so bile še križarske vojne, inkvizicija. V modernih časih je bilo srhljivo gledati, piše katoliški izobraženec Giancarlo Zizola, kako so križi krasili nemška vojna letala in tanke Francove vojske. Za Jude in mohamedance je kriz bil pogosto le simbol preganjanja, vendar kardinal Ratzinger sedaj poudarja, da je križ predvsem znak usmiljenja in odreše-nja.Takega verniki pojmujejo danes. Toda vrnimo se raje k ženski nečimrnosti. Vsak dragulj je, kakor obleka, sporočilo o njenem značaju in željah. Zato so si ob križu in njegovi protislovnosti omislile tudi drugi simbol, ki ne potrebuje razlage, saj je njegovo protislovje. To so obeski s kačo, ki v mitologiji predstavlja skušnjavo. Saj je pesnik napisal, da je “ženska raj in pekel”. Novice, tednik za vse Slovence na Koroškem Prejšnji teden je v Celovcu izšla prva številka novega skupnega tednika slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem, Novice, ki bo nasledil dosedanjim glasilom osrednjih slovenskih političnih organizacij. Naš tednik je izdajal Narodni svet koroških Slovencev, Slovenski vestnik pa Zveza slovenskih organizacij. Začetna naklada je 3500 izvodov. Na začetku bodo dosedanji naročniki NT in SV šest tednov prejemali Novice brezplačno, družba Slo-Media, ki tednik izdaja, pa upa, da bodo bralci časopis v tem času tudi naročili. Zaradi “precejšnje netranspa-rentnosti v družbi SloMedia in številnih pomanjkljivosti pri pripravi Novic” pa je Zbor narodnih predstavnikov, najvišje telo odločanja v NSKS, sprejel odločitev o preložitvi izida Novic in nadaljnjem izhajanju Našega tednika. Poleg Novic sedaj torej še naprej izhaja tudi NT, ki ga pod vodstvom njegovega nekdanjega glavnega urednika Janka Kul-mescha pripravlja več prostovoljcev. Novice s podnaslovom Slovenski tednik za Koroško so v štiribarvnem tisku izšle v obsegu 16 strani, čeprav je bilo'sprva predvidenih 24 strani. Glavni urednik je Peter Wieser, ob njem pa ima časopis še pet urednikov. Novice so “nadstrankarski in dialoško usmerjen tednik za politiko, kulturo, gospodarstvo in druga družbena področja v slovenskem jeziku. So odprt, širok in sodoben medij, ki se razume kot instrument demokratičnega oblikovanja mnenj v odprti družbi na sečišču evropskih integracijskih procesov, katere del je tudi slovenska narodna skupnost na Koroškem”. Predsednik ZSO Marjan Sturm je izid Novic ocenil kot “najpomembnejšo reformo znotraj narodne skupnosti v zadnjem desetletju, če ne celo najpomembnejšo reformo od leta 1945 naprej”. Obenem je Sturm izrazil razumevanje za to, da “vsaka reforma povzroča strahove”, prepričan pa je, da bodo bralci in bralke spoznali “pomen tega koraka”. Za predsednika katoliškega Narodnega sveta koroških Slovencev Bernarda Sadovnika je skupni časopis “prva stopnja medsebojnega zaupanja med obema organizacijama”. Po njegovem prepričanju mora novi tednik odražati vsa dogajanja v narodni manjšini in krepiti slovensko besedo. Spor zaradi “netranspa-rentnosti in nejasnosti” pri Novicah je v NSKS privedel tudi do razprav o razpisu predčasnih volitev, ki jih je kot možnost napovedal predsednik Sadovnik. Obenem je izdajateljem NT zagrozil z možnostjo pravne tožbe. Spor naj bi se sedaj razrešil v osebnih pogovorih. Izkušnja združevanja dveh tednikov, ki sta doslej predstavljala tudi dve nazorski opciji med Slovenci na Koroškem, kaže na dale-kovidnost vodstev obeh krovnih organizacij, ki sta razumeli, da je v zamejstvu prišel čas za skupno dogovarjanje in sodelovanje. Združevanje časopisov pa bi moralo postati aktualno tudi pri nas in to še posebej v Benečiji. Potruditi se je treba, da naše moči združujemo in iščemo skupne rešitve v medijskem prostoru. Z naše strani smo pripravljeni na velik in pomemben izziv, da bomo tudi mi, kot Marjan Sturm, lahko rekli, da smo po ustanovitvi dvojezične šole zabeležili “najpomembnejšo reformo znotraj narodne skupnosti v zadnjem desetletju”, (r.p.) Convinto appoggio alla Slovenia Più voti alla Slovenia Il parlamento europeo (626 deputati) a Strasburgo ha dato il suo parere favorevole all’integrazione della Slovenia a grandissima maggioranza (522 voti a favore 22 contrari). Relatore per la Slovenia è stato il deputato Demetrio Volčič. Il parlamento europeo ha votato separatamente per o-gnuno dei dieci paesi. Sostegno analogo a quello della Slovenia hanno ottenuto anche Ungheria e Lituania. Gli altri paesi hanno ottenuto meno voti. In fondo alla classifica la Repubblica Ceca. La firma del trattato di associazione si è svolto mercoledì 16 aprile ad Atene. Per la Slovenia il trattato è stato sottoscritto dal presid-nete della Repubblica Janez Drnovšek e dal presidente del consiglio Tone Rop. Nunzio da Buenos Aires E’ Santos Abril y Castello il nuovo nunzio in Slovenia. Arriverà a Lubiana tra un mese o due proveniente dall’Argentina. Ha 68 anni. Un diplomatico esperto che parla sette lingue tra cui an- che il serbo e croato, un’ottima persona, molto riservato l’ha definito il vescovo di Lubiana Frane Rode. Mons. Santos Abril y Castello sarà nunzio anche per la Bosnia e l’Erzegovina. Boschi alla chiesa Più di 8 mila ettari di boschi (pari ad un decimo dell’area del Parco nazionale del Tricorno) non sono ancora tornati di proprietà dell’Arcidiocesi di Lubiana. Il ministero dell’agricoltura ha infatti inviato la richiesta di denazionalizzazione dei boschi di Pokljuka all’Unità amministrativa di Radovljica che deve definire i beni che hanno interesse pubblico (strade, lago, terreni con costruzioni) e che naturalmente non possono essere restituiti in natura, ma solo indenizzati. Accordo bilaterale Lunedì 14 aprile a Capodistria si sono incontrati i ministri degli esteri di Slovenia e Croazia, Dimitrij Rupel e Tonino Picula che hanno sottoscritto un accordo che consente procedure più semplici per il passaggio di confine tra i due paesi. Kučan cambia sede L’ex presidente della repubblica slovena Milan Kučan ha mantenuto fino a pochi giorni fa i suoi uffici nel palazzo presidenziale. Qualche giorno fa si è trasferito nei suoi nuovi uffici. Quale il ruolo e le competenze dell’ex presidente in Slovenia non è stato definito dalla legislazione slovena. Milan Kučan comunque fa parte di diversi organismi internazionali, tra l’altro è stato invitato a collaborare anche con il tribunale internazionale dell’Aja. Canto corale a Portorose Si è svolto a Portorose in Slovenia il sesto festival intemazionale del canto corale dialettale. Nell’Auditorium si sono riunite oltre mille persone mentre i cori partecipanti erano 26, provenienti da cinque paesi: Francia, Germania, Austria, Svizzera e Slovenia. Quattro dei cori partecipanti hanno anche cantato la messa in altrettante chiese dellTstria. Krog se vrti... v Špetru V soboto, 12. aprila so odprli v Beneški galeriji v Spetru skupinsko razstavo “Krog se vrti...’’, kjer sodeluje devet umetnikov iz Trsta in Krasa: Vesna Benedetič, Tatiana Floreancig, Rado Jagodic, Jasna Merku, Igor Pahor, Živa Pahor, Jana Pečar, Stefan Turk in Tea Volk. Razstava bo odprta do 17. maja Tudi Beneška Slovenija ima svoj gledališki izraz Sto let Slovenskega gledališča v Trstu Zdreu bunik z lietošnjega Dneva emigranta Beneško gledališče gre gor v Belgijo Beneško Gledališče se parpravja na dugo pot. Telekrat bo prava “tournee”, saj so odločili, de preskočijo domaCe kraje an vasi, an gredo v Belgijo, kjer je še puno naših ljudi. Med njimi so bli kakih dvajset liet od tega, takrat s tragedijo Emigrant, ki jo je biu napisu Izidor Predan - Doric, seda se vračajo z lepo an smiesno komedijo po Molieru “Zdreu bunik”, ki jo je zrežiru Marjan Bevk. Njih potovanje se začne v Čedadu v sriedo 30. aprila. 2e drug dan, 1. maja, bojo igral v Katoliškem misijonu v Liegi. Sekcija slovenskih emigrantov v Seraingu an Nicole Feletig v parvi varsti so lietos spet oživiel lepo interegionalno kulturno manifestacijo, na kateri so se srečaval naši ljudje iz vsieh kraju BeneCije, ki žive v Belgiji pa tudi pa-rjatelji iz drugih krajev. Lietos bojo imiel dva kulturna veCera an obakrat se bo za smejat. Povabil so tudi prijatelje, ki so po rodu iz Slovenije. Parvo vicer, kot reče- no, bo Beneško gledališče predstavilo igro Zdreu Bunik, drugo veCer bo poskarbeu za veselje an dobro voljo pa Riccardo Marchig, ki bo godu an pieu. Kadar se on ustave bojo igrauke od Benškega gledališča predstavile monologe “Buogi možje”. Liepa iniciativa od našega gledališča an zveze slovenskih emigrantov bo ponudila nomalo dobre volje, bo pa tudi utardila vezi med Belgijo an Benečijo. S predstavo MoC uniforme Jake Štoke v režiji Marija UršiCa je Slovensko stalno gledališče v Trstu zaključilo svojo produkcijo v jubilejni sezoni 2002/ 2003. Jubilejna sezona je bila zato, ker so leta 1902 v Trstu ustanovili Dramatično društvo. Leta 1907 je to Društvo postalo poklicno gledališče in ni bilo veC diletantsko. Skratka, bilo je predhodnik sedanjega SSG. Prvo gledališko skupino pa so v Trstu ustanovili že leta 1874. Skupina se je imenovala Slovenski diletantje, vendar je šele Dramatično društvo pričelo z rednim uprizarjanjem predstav. Pisec igre MoC uniforme Jaka Stoka je bil med pobudniki Dramatičnega društva. Sodeloval je kot organizator, režiser in pisec številnih komedij in burk. Stoka se je rodil leta 1867 v revni družini na Konto-velu pri Trstu. Uspelo pa mu je pridobiti ustrezno izobrazbo in najprej se je zaposlil kot uradnik. Se med vojno je leta 1914 odprl v Trstu prvo slovensko knjigarno ter izdajal slovenske knjige. Bil je tudi vsesplošni prosvetni delavec. Ob teh podatkih je nujen oklepaj. Dramatično društvo je postalo pomembno vseslovensko gledališče. Sedanje slovensko stalno gledališče je dedič tega Društva. Beneški Slovenci pa zaradi objektivnih razlogov niso bili deležni vsaj podobnega gledališkega življenja, kot so ga Tržačani. Celo Gorica je v tem smislu zaostajala. Zakaj je bilo tako, je jasno. Benečija je bila že pod Italijo, ko so tržaški Slovenci pričeli pod Avstrijo svoj narodni preporod, ustanavljali Čitalnice in gledališča. Zgodovina se je nadaljevala in ni bila v prid Slovenski režiser Mario Uršič Benečiji. Še danes se sezona SSG redno odvija v Trstu in Gorici, ne pa v videmski pokrajini. Kljub temu ne moremo zapisati, da Benečija ni imela svojega gledališkega izraza: imajo ga vse skupnosti. Sam pust, pasijoni in drugi obredi uprizarjajo Človekova Čustva na način gledališča. Med drugo svetovno vojno je partizansko gledališče uprizarjalo v Benečiji svoje mitinge. Verjetno se jih kdo še spominja. Po drugi svetovni vojni beležimo tudi v Benečiji izrazitejše gledališke izraze. Beneški intelektualci so poznali slovensko gledališče. Poznal ga je že Trinko. Pozneje so se pojavili celo pisci z opaznejšo umetniško ambicijo, kot sta bila na primer pokojni Izidor Predan, mlajši Aldo KlodiC in še drugi ali druge. Tudi sedanje Beneško gledališče ni zrastlo iz niča. Pred dvema letoma se je na festivalu v Mavhinjah predstavilo z odliCno in pretresljivo igro Nenavaden dogodek v Topolovem. Predstava je na emocionalni in drugačni ravni krepko presegla ljubiteljsko povprečje. Jasno je, da je za ljubiteljsko gledališče-težko ohraniti vedno tako visoko raven, kajti gledališče zahteva ogromno dela. Po nujnem oklepaju o Benečiji, naj zapišemo sedaj še nekaj besed o predstavi, ki smo jo gledali v petek, 11. aprila v tržaškem Kulturnem domu. Igra MoC uniforme je preprosta burka. Jaka Stoka je pisal za ljudi in za amaterska gledališča, Čeprav so njegovi MoCi uniforme priznali vrednost že pomembni slovenski kritiki, kot je bil Josip Vidmar. Vseeno pa je sporočilo igre preprosto. Delo na komičen naCin govori o krojaCu, ki se boji žene, o ljudeh, ki delajo samo za denar, o občinskih možeh, ki si prizadevajo le za lastno korist in o ugledu, ki ga daje, ali ga je dajala, vojaška uniforma. Mario UršiC, ki je znan slovenski režiser iz Trsta, je igro režiral prvič pred veC kot tridesetimi leti. Tokrat je segel po originalnem Stokovem tekstu in predvsem skupaj z maestrom Aleksandrom Vodopivcem potegnil “iz praha” originalno glasbo Hrabroslava Vogriča, ki jo je Vodopivec priredil. Gledali smo torej zelo zabavno komedijo z veliko glasbe in plesa in brez prisiljene ambicije, da bi burko nadgrajevali s kakim posebnim sporočilom. Skratka, Mario UršiC je ustvaril iz zelo preprostega besedila zabavno komedijo, kjer se gledalci lahko resnično smejejo. Predstava nima niti kakšnih posebnih jezikovnih pregrad tako, da jo lahko razumejo gledalci z različnim znanjem slovenščine. Uradno bo jubilejno sezono SSG zaključilo gostovanje Drame iz Ljubljane, lastna produkcija Slovenskega stalnega gledališča pa je zaključena in to s prikupno in zabavno predstavo, ki nam lahko za uro in pol odžene toliko slabih novic, (ma) Naši paglavci Ivan Trinko Pomlad gre h koncu. Dan je do Cuda krasen. Nebo se tako Cisto in prisrčno smeje, raztegnjeno Cez bogato naravo, da se ga mora veseliti vsako Cisto in pri-prosto srce. Kdor le more, hiti na dan, od izživelega starca do paglavcev, polnih kipeče sile. Komur ni dano, pa misli; srce in duša mu uhaja hrepeneče v radostni sveti, kjer življenje silno valovi po žilah obnovljene narave. Kamorkoli se obrneš, vse je bujno zelenje in pester svet. Vse je skrivnostno, svečano. Opojni vonj plava in se ziblje v lehko-nih sunkih po prozornem ozračju. Iz slednjega grma ti udarja na uho zvoCno ptičje gostolenje in Čivka- nje, ki se z drobnim cvrčanjem murnov in kobilic, z mehkim šuštenjem mladega listja in s Čistim žuborenjem vode po jarkih zedi-nja v splošno, divno soglasje v proslavo neskončne božje dobrote. Kdo naj ne sili ven iz zadehlih sten v blaženo podnebje, v ta veseli praznik matere narave? “Tata, ali grem z vami?” vpraša mladi Lojzek očeta, ki se pripravlja na delo v oddaljena Skrilca. DeCek že veC dni sanja o cvetnih tratah in zeleni meji, prepolni vsakojakih ptičev. Jej, jej! Kako lepo pojejo in kako je krasno tam doli! Reka tako lepo buCi po dolinici med dehtečim vrbjem in med golimi skalami! In oni veliki gozd! Moj Bog, kako se mehko hodi pod košatimi bukvami po starem stlačenem listju! Bukve so gladke, visoke in ravne kot sveCa, v lepih gruCah okoli trhlih ostankov posekanih debel. Gabrov tudi ne manjka in kle- nov in brestov in jesenov in javorjev... In pa ono bujno vsakojako grmovje s pozno cvetočimi Crešnjami in z osamelimi jeseni. Koliko ptičev poskakuje in fr-foCe pod gosto spleteno streho! Pode se, lovijo se, igrajo žvrgole iz gnezda znašajo. Oh jej, gnezda in male pticice notri! To, to! -“Tata, ali grem z vami?” “Kaj boš tam? Predaleč je. In šola? Ali ne greš v šolo, kaj?” “Ne! Danes imamo prosto. Ali grem torej z vami! Grem, grem!” “No pa pojdi, ker imate prosto. Samo da me ne boš motil pri delu in silil domov!” “Ne bom ne. Lepo je na Skrilcah; ves dan bi tam ostal!” “No, no! Naj ti mama da kruha, da ne boš lačen." Deček je silno vzrado-šCen tekel iskat mame in kmalu je bilo vse gotovo. Ubrala sta pod doli med vaškim poljem. Povsod so ljudje delali. “Bog daj sreCo!” je pogosto vošCil oče na desno in na levo. “Bog daj!” so odgovarjali delavci z njiv. Ivan Trinko 1 - gre naprej Aktualno Una fotografia sempre più cupa / dati del censimento Istat nella fascia confinaria L’Istituto centrale di statistica (I-stat) ha reso noti i primi dati ufficiali del censimento del 2001. Il 21 ottobre del 2001 l’Italia ha registrato io 0,4 % in più rispetto allo stesso periodo del 1999. Il trend positivo si registra solo nel Nordest (più 2,5%). La nostra regione, con poco più di 14 mila abitanti in meno nel 2001 rispetto al 1999 registra un calo dell’1,2 %. Il calo inferiore è nella provincia di Udine con lo 0,7%, mentre la provincia di Pordenone è addirittura in crescita (più La fotografia della Slavia e di tutta la fascia confinaria è ancora una volta penosa. Clamoroso e catastrofico il - 22,7% di Drenchia, ma anche in altri comuni si registra un decremento a due cifre: Grimacco - 17,4%, Chiusaforte -15,3%, Pulfero - 14%, Savogna -16,2%, Stregna - 15,2%, Tarvisio -14,9%. Significativo il trend negativo a Taipana (-8%) Prepotto (-8,7%), più contenuto a Resia (-2,5%). Positivo invece il saldo a Lusevera, S. Leonardo e Torreano, oltre che ovviamente a Cividale, Torreano, Nimis, Attimis e Faedis. 2001 1999 razlika % Italija 56.995.744 56.778.031 217.713 0,4 Severozahod (N-O) 14.938.562 14.950.859 - 12.297 -0,1 Severovzhod (N-E) 10.634.820 10.378.335 256.485 2,5 Center 10.906.626 10.911.353 - 4.727 Jug 13.914.865 13.922.850 - 7.985 -0,1 Otoki 6.600.871 6.614.634 - 13.763 -0,2 Furlanija-Juljiska krajina 1.183.764 1.197.666 -13.902 -1,2 Mesto Trst 211.184 231.100 - 19.916 -8,6 Pokrajina Trst 242.235 261.825 - 19.590 -7,5 Mesto Gorica 35.667 38.505 - 2.838 -7,4 Pokrajina Gorica 136.491 138.119 - 1.628 - 1,2 Mesto Videm 95.030 99.189 -4.159 -4,2 Pokrajina Pordenon 286.198 275.267 10.931 4,0 Pokrajina Videm 518.840 522.455 - 3.615 -0,7 Čedad 11.373 11.215 158 1,4 Centa 8.716 8.442 274 3,2 Ahten 1.833 1.754 79 4,5 Bardo 788 781 7 0,9 Dreka 197 255 -58 -22,7 Fojda 3.070 3.013 57 1,9 Grmek 488 591 - 103 -17,4 Kluže 815 962 - 147 -15,3 Neme 2.825 2.788 37 1,3 Podbonesec 1.202 1.398 - 196 - 14 Podutana 1.169 1.128 41 3,6 Prapotno 899 985 -86 -8,7 Rezija 1.285 1.318 -33 - 12,6 Sovodnja 659 786 - 127 - 16,2 Srednje 456 538 -82 - 15,2 Speter 2.155 2173 - 18 -0,8 Tablja 2.577 2.558 19 0,7 Tavorjana 2.266 2.259 7 0,3 Tipana 715 777 -62 -8,0 Trbiž 5.071 5.961 -890 - 14,9 ZELENI LISTI Ace Mermolja Brez hudih bojev zavzeli Irak Hvala televizijskim in časopisnim dopisnikom, ki delajo na terenu, vsaj približno vemo, kakšen je mir v Iraku, v Bagdadu in drugih mestih. Novice žal prikrivajo mnogi in pristranski komentarji. Tudi moj komentar bo pristranski, vendar ne bom skušal “posiljevati” novic. Angloameriška vojska je brez hudih bojev in v enem samem zamahu zavzela Bagdad in Irak. Predvsem ZDA so postavile na bojišče verjetno največjo in najbolje oboroženo armado, ki jo pozna človeška zgodovina. Za generale je bila vsaj na videz največja težava v tem, da so morali vsestransko organizirati tako ogromen pohod. Prav pri povezavah so namreč nastale določene težave, ki pa so jih kmalu premostili. Zavezniška vojska je torej zmagala z relativno maloštevilnimi žrtvami. Skratka, prisostvovali smo napovedanemu vojaškemu uspehu. Danes se mnoge države in skeptiki klanjajo zmagovalcu. Če lahko govorimo o vojaškem uspehu, pa s težavo razpravljamo o političnem. Sadamov režim se je v resnici izkazal za to, kar je bil: papirnati tiger. Zadeva je za Busha in Blaira že kar precej nerodna. Sadamovi gardisti so po prvih bojih preprosto zbežali. Slekli so uniforme in se “pomešali” med navadne ljudi. Samomorilci, ki so prišli v Irak na “sveto vojno" so, kot mnogi pričajo, ostali sami. Nanje so streljali tako Američani kot Sadamovi vojaki. Diktator je zmetal v televizijske mreže kupe propagande in medtem zbežal. Nekateri pravijo, da je umrl, vendar dvomim v takšen pogum. Ob Bin Ladnu se lahko pripravljamo na novo nevidno prisotnost, verjetno pa kar na odsotnost. Zal se je s prihodom angleških in ameriških vojakov v Bagdadu in drugih mestih zgodilo najhuje. Napovedanega boja iz ulice do ulice ni bilo. Domači vojaki so pač zbežali. Namesto njih so se aktivirale horde lačnih in grabežljivih domačinov ter nedvomno tudi navadnih kriminalcev, ki so pričele ropati vse, kar se je dalo: predsedniške palače, bolnišnice, muzeje s svetovnimi znamenitostmi in dragocenostmi, knjižnice, zasebna stanovanja, skratka, vse, kar se je dalo. Prvi znak demokracije je bila torej epohalna kraja. Vojaki so v bistvu varovali le petrolejske vrelce. Ni sedaj jasno, kdo in kako bo nadzoroval nepopisni kaos, ki bo verjetno še trajal. Če torej povzamemo, se je po zmagi izkazalo naslednje: Sadam ni imel več vojske, ampak le gardo podkupljenih vojakov. Nihče ni našel smrtonosnega orožja, strupenih plinov in podobnih nevarnosti. Inšpektorji so imeli prav in velika grožnja se je izkazala kot maslo v soncu. Zmaga torej ne izpodbija dvoma, če je bil ameriški edini način za odstranitev krvoločnega in strahopetnega diktatorja, ki je ukazoval na trhlih nogah. Nedvomno pa je način, kako je do vojne prišlo, povzročil mnoge zamere med Zahodnimi državami, razkole in prepire, ponižal je Združene narode itd. Danes preveč slišimo o tem, kdo in kako bo ponovno izgrajeval Irak. Osvobojenih ljudi, ki jim je bila obljubljena demokracija, ni možno pustiti umirati od žeje, lakote in bolezni. Ob tem ostaja nerešen bistveni vzhodni vozel: izraelsko-pa-lestinsko vprašanje. Dokler Palestinci ne bodo imeli lastne države in dokler se Izra- Anche nella nostra provincia manifesti elettorali in sloveno Assicurazione dell’assessore regionale Ciriani al Comitato 482 “In occasione delle prossime elezioni regionali l’Amministrazione regionale fornirà in lingua slovena tutte le tipologie di manifesti e-lettorali. Più precisamente verranno fomiti i seguenti manifesti in lingua slovena: manifesto di convocazione dei comizi elettorali, di convocazione per la nomina degli scrutatori, le avvertenze per l’esercizio del diritto di volo, le principali sanzioni, i nominativi dei candidati, i proclamati eletti.” Lo ha scritto l’assessore regionale alle autonomie locali Luca Ciriani in risposta al Comitato 482 che aveva sollevato la questione della propaganda elettorale nelle lingue friulana, slovena e tedesca. Va dato atto aU’asses-sore di aver risposto con tempestività e di aver fornito anche una risposta ben articolata, al Comitato di essere sempre attento e pronto ad intervenire.” Per quanto riguarda friulano e tedesco, scrive Ciriani, la Regione provvederà a fornire ai comuni il manifesto dei candidati proclamati eletti. In quale ambito territo- riale? In quello delimitato dalla province in base alla legge 482, e per il friulano anche alla legge regionale 15. Nel caso di elezioni amministrative - la questione quest'anno riguarda solo il friulano - la regione come di consueto, rimborserà ai comuni i costi per l’affissione dei manifesti dei candidati proclamati eletti in lingua friulana. I comuni comunque hanno la possibilità di pub- blicare manifesti nella lingua tutelata ma a carico del bilancio comunale. Come si è visto più ampie sono le misure riferite alla comunità slovena. Oltre alla 482 è stata infatti presa in e-same anche la legge 38 e per la provincia di Trieste anche il memorandum di Londra. L’assessore Ciriani aggiunge inoltre che a proposito della comunità slovena è stato sentito anche il parere del Dipartimento per gli affari regionali della Presidenza del Consiglio dei ministri. Da sottolineare che la distribuzione del materiale e-lettorale sloveno avverrà in tutti i comuni secondo l’individuazione effettuata dalle province di Gorizia e di Udine in base alla 482 e nei comuni e frazioni della provincia di Trieste già individuati secondo la prassi sinora a-dottata. Il comitato 482 esprime al sua soddisfazione per le assicurazione della Regione e si augura che a fronte di tali garanzie le amministrazioni locali provvedano agli adem-pùnenti di propria competenza. el ne bo počutil varnega, bo opustošen Irak le dodaten prostor za terorizem in za politično-verski fanatizem. Razdejane metropole so idealno kotišče fanatizma in protizahodnega razpoloženja. Bagdad ima vse Sanse, da postane postojanka boja med dvema civilizacijama. Dejstvo je namreč, da Iračani niso sprejeli osvajalne vojske z navdušenjem, nasprotno. Celo nasprotniki Sadama ne ljubijo tujih tankov in vojakov na njih. Skratka, Irak se lahko izkaže kot zmaga generalov in kot poraz politikov. Prvi konkreten in brutalni pokazatelj te možnosti so borzni trgi. Kdor si je po osvojitvi Bagdada pričakoval evforični poskok borznih kotacij, je ostal razočaran. Kdor dela z denarjem in ne z besedami, je raje gledal nerazveseljive grafikone o gospodarskih uspehih oziroma neuspehih podjetij in držav kot pa zmagovite vojake. V vsem tem svetovnem početju ni videl koristi ali konca gospodarske konjunkture in je zato ostal previden. Borznih operaterjev pa nikakor ne moremo označevati s kakim protiimperialističnim in pro-tikapitalističnim pacifizmom... Športniki in dobri sosedje Počaso, počaso, leto za letom, in tako se jih je nabralo že deset. Pohod prijateljstva, ki vsako po-lietje povezuje Cene-bolo, Robidišče in Podbelo, bo lietos že 10. po vrsti. Kot je našim bralcem znano ne gre samo za športno pobudo, predvsem je to srečanje med prijatelji, dan zbliževanja med sosedi, dan kulture in športa. Pobuda, katere glavni pobudnik in motor na beneški strani je Ado Cont bo letos v nedeljo 15. junija. Tokrat bo težišče manifestacije v Podbeli, saj bo start tekmovalcev v Cene-boli. Prva skupina, ki ima 14 km dolgo progo od Cenebole do Podbele bo šla na pot ob 10. uri, prav tako tudi druga, ki š-tarta izpred cerkve Sv. Antona (12 km). Prihod je v kampu Nadiža v Podbeli, kjer bo nagrajevanje in kulturni program. Za podrobnejše informacije in vpisovanja se lahko obrnete na Kd Ivan Trinko v Čedadu (0432-731386). Aktualno Il convegno organizzato dai sindacati a Cividale Ospedale, le intenzioni non sono sufficienti Matajur: un radar che desta perplessità segue dalla prima E quel che sembra ancor più grave per raggiungerlo verrebbe aperta una strada lunga 5 km e larga 3 metri. Chi conosce il Matajur si rende ben conto che cosa potrebbe significare questo intervento. Va detto poi che la spesa prevista per il progetto è di 5 milioni di euro. Diversi pareri tecnici pervenuti a Le-gambiente - spiega Elia Mioni della segreteria regionale - concordano sulla scarsa u-tilità dell’installazione di un nuovo radar meteorologico in quell’area, che non consentirebbe di aggiungere ulteriori conoscenze sulla situazione meteorologica regionale, limitandosi a coprire alcune vallate interne delle Alpi Giulie e aree minori della montagna friulana. Legambiente esprime inoltre perplessità sulla scelta del sito che sarebbe stato per di più già acquistato dalla regione con ulteriori spese. Non risultano inoltre richieste di pareri al Comune di Savogna, mentre a quella quota è necessario rispettare le norme di protezione ambientale della Galasso e non si comprendono quali possano essere i motivi di deroga. Legambiente infine si augura che i parlamentari Budin e Fontanini verifichino i criteri di priorità della spesa statale e le possibilità di avviare, invece, più fruttuose forme alternative di potenziamento delle rilevazioni radiometeorologiche in Friuli e di eventuale integrazione della rete con la Slovenia. Certamente su questo spinoso problema e a difesa del Matajur che rappresenta un bene naturalistico ed ambientale prezioso dovrebbero attivarsi anche le associazioni locali, il Comune di Savogna ed il Comprensorio montano. Kamajska dolina an romane od pisatelja Ippolita Nieva Dostè poznaio “Le confessioni di un italiano”, romane principal, to parve veliko dielo Ippolita Nieva, ma ne usè viedo, ke on pi-sou, dan druge romanc “Il Conte Pecoraio”, po nasen bi “Kont ouCar”. Prepraven tej ke on diè, ta mes Pred-hore Julije1>, ke od Cente2) prideio pruoti Ciudado3'. Nievo e poznou liepo Furlanske4' o Laske5' sviet, zake Zjuh se doste tou tekle kraja, zato je suo zapletenje od romanca ke traktà preo-branje an Zivenje dne fame-ie nobele torlajske6', an od Dal giudice in sloveno dalla prima pagina Nessuna opposizione alla richiesta di proseguire il dibattimento in italiano ed in sloveno è venuta dall’avvocato di Ruc-chin, Carlo Monai, che è proprio uno dei firmatari della proposta presentata in consiglio comunale. Ora al giudice di pace spetta la nomina del traduttore, quindi la diatriba potrà venire risolta “v imenu zakona”, nel nome della legge. dne druhe njè zvezena, me prospadla ke vierjestne podhleda od teste titul, dneha Konta ke se okrase za krej kje nauaden, stau ta mes ouCarie veSkuorške, ke bomo pravele dno druho publikacion, od reeji suce-dele tou Doline Karnajske ke poviedajo od kraje, an od judì. Kako to bode pisar (te k’è pisou), profetà za ri-es opisoc use okraja torlajske, zgorè od Niem7', citirat tesne kanal karnajske an veskuorsko uas, kje to pensà bode prehodou na lieto 1856, kar bi ustaven tou Torlan8'. Hlè, pensaita, dan mož suh, sneme male mostaCia-me (kak diè dno bradico), ke o pridezveC sfuie ciarte tou roke, uren za pisate no-vice od cistiela9' an od cier-kue Svetea Jura10', zgorè od Torlana, zdruzen paršou ke bi miede Gervasi ta z’ Niem. Di seguito si riporta quanto detto nel romanzo e scritto pure dal Nievo, riferendosi all’ambiente generale sopra la Valle del Cor-nappo - “L’immenso accampamento slavo!” - Parlando poi delle fatiche che compiono questi nostri montanari e montanare (ciò che è realmente avvenuto), dalla prima pagina Lo stesso Pavel Gregorčič, sindaco di Kobarid e quindi particolarmente interessato all’argomento, ha affermato che “solo le intenzioni non sono sufficienti, c’è la necessità di armonizzare le diverse legislazioni e di ricercare le risorse finanziarie per l’attuazione del progetto”. Un progetto in un settore, quello sanitario, che secondo GregorCiC dovrebbe essere solo uno dei tanti dove è possibile attuare una collaborazione. Il convegno era stato a-perto dalla puntuale relazione di Caterina Martina, segretaria della Uil udinese, che ha ricordato come i sindacati dei pensionati a-vessero già avanzato una proposta per Cividale, quella di realizzare un o-spedale di comunità, che però non ha avuto seguito. “Serve un colpo d’ala dell’amministrazione regionale - ha detto - che deve saper trovare un accordo di reciprocità con la Slovenia anche in ambito sanitario”. Il sindaco della cittadina lo scrittore prosegue “... ne è raro nei giorni di mercato incontrarsi... in un carico di fieno che da lungo sembra avanzare, come un nuvolone sospinto dal vento tra la spaccatura della roccia: e poi al farglisi più accosto si schermono due gambe nerborute alternarsi misurata-mente sotto la vasta mole finché, quanto ti premi nella rupe a dargli il passo, ne scappa fuori un saluto di voce soave e femmina, e tra l’erba odorosa e cadente d’ogni lato riposi collo sguardo negli occhi umidi cerulei d’una fanciulla di Schiavonia”. E’ il famoso ed antico baratto fra la gente della montagna e quella della pianura, che verrà dettagliato e motivato in un’altra successiva puntata, corredata di altri particolari e riferimenti storici, connessi ad altre vicende e vicissitudini della Valle del Cor-nappo e della sua gente. E tutto questo grazie allo spunto datoci dal poeta-scrittore Ippolito Nievo. Rimane comunque un dubbio, in merito a come e * iti*. ì i.' 1 ■ ’) h .'.tilu ducale Attilio Vuga ha parlato della “necessità di una revisione della legge 13 ad otto anni dalla sua approvazione”. Spaventato dai termini burocratici di una proposta come quella che riguarda l’ospedale transfrontaliero si è detto il direttore dell’Azienda sanitaria del Medio Friuli, Roberto Ferri, secondo cui i problemi saranno risolvibili solo con l’entrata della Slovenia nell’Unione europea. Per Giovanni Castaldo, presi- per dove l’autore abbia potuto salire fin su a Monteaperta, a scoprire il paese e i suoi “casoni” citati nel romanzo. Un dubbio che for- II sindaco di Kobarid Pavel Gregorčič durante il suo intervento a Cividale dente della commissione regionale che si occupa di sanità, “c’è la volontà di a-vere scambi con gli amici sloveni, ma c’è bisogno di elaborare progetti che tengano conto degli aspetti e-conomici, oltre che legislativi”. Insomma, nonostante l’annuncio di Bragonzi, tutti sono rimasti con i piedi per terra. Non si tratta solo di attendere il passo della Slovenia. Il risultato delle ormai prossime elezioni regionali è atteso anche per capire quale potrà essere il destino di una struttura che, a partire dall’approvazione della legge 13, ha pagato un prezzo molto alto. E, con lei, tutti i cittadini a cui faceva riferimento, (m.o.) se potrà essere chiarito con due ipotesi. Speriamo! (continua - spet preiume) Adriano Noacco 1) Prealpi Giulie; 2) a Tarcento; 3) verso Cividale; 4) friulano; 5) altro modo per dire friulano; 6) di Torlano; 7) di Nimis; 8) a Torlano; 9) del castello; 10) della chiesa di S. Giorgio CONFEZIONI KONFEKCIJE VBXJSSl * abbigliamento * tessuti * arredamento * pellicceria * sport CIVIDALE - CEDAD Piazza Picco Tel. 0432/730051 Minimatajur ličili Pred kratkim smo napisal an pokazal, kuo so Suolarji četartega razreda spietarske dvojezične Suole “vidli” an narisal telo vojno. An takuo tragičen dogodek parhaja ne samuo v naše hiše, pa tudi v šuolo. Je an dogodek, ki zadeva vse nas, predvsem te najmlajše, ki so tisti, ki bojo an dan (vsi se troštajo) živiel v niekem svetu, ki bo buj miren an buj liep, ku tel. Telkrat so pa narisal “suojo” i-dejo miru tisti, ki obiskujejo zadnjo lieto vartaca. . c ■■ ■ “Takuo smo narisal našo željo po miru” Tle blizu Martina je narisala lepo bušelo, ki ima barve od miru. Tle zdol David je pomislu, kuo bi bluo lepuo, če bi pištole an puške strejale samuo “nutello", Gian marco je narisal avion, ki mieta mirne bombe. Virginia nam pokaže 'no sarce, ki odseva mir. Zadnja risba je od Leonarda: an otrok riše v suoj hiši, mirno, brez nobenega strahu Otroci 4. razreda Spietarske dvojezične šuole nam kažejo, kuo se računa po muslimansko L’alfabeto sloveno in un video Recentemente si è concluso il progetto europeo triennale “Multi-linguismo nell’età prescolare e nella scuola e-lementare” al quale ha preso parte anche l’Istituto per l’istruzione slovena di S. Pietro al Na-tisone. Tra le attività svolte nell’ambito del progetto rientra anche la realizzazione della video-cassetta “VTDEOABECEDA”. Lo stimolo per produrla è arrivato dai genitori degli alunni che a volte chiedevano un aiuto per poter seguire i figli nella lettura e nella scrittura in sloveno. E’ stato quindi realizzato un video-alfabeto che, dalla A di Arpit alla 2 di želja, ha fatto incontrare gli a-lunni con la Benecia, l’Europa, Topolò, le krivapete... Il lavoro sarà presentato giovedì 24 aprile alle 20 nella sala polifunzionale di S. Pietro al Natisone. “Salve, siamo alcuni a-lunni della scuola media statale di Resia e vi vorremmo parlare della nostra valle e delle sue tradizioni. Vi racconteremo della nostra storia, della cultura e della nostra lingua. Ci auguriamo vivamente che tutto ciò vi interessi e vi spinga ad apprezzare la nostra splendida valle”. Così si legge all’inizio della presentazione della ricerca effettuata dagli alunni della seconda e terza media di Resia per il concorso indetto dall’Associazione dei consiglieri regionali del Friuli-Venezia Giulia sul tema “Le diverse comunità residenti in Friuli Venezia Giulia.” Al concorso, i cui termini scadevano lo scorso mese di gennaio, hanno partecipato una decina di scuole medie inferiori e superiori della nostra regione. Al primo posto si è piazzata la scuola media di Resia insieme all’istituto comprensivo statale “G. Lucio” di Muggia. Un esito inatteso e soprattutto sorprendente visto che il premio prevedeva un viaggio a Barcellona, capitale della Catalogna, altra minoranza linguistica. I bambini, accompagnati anche da alcuni genitori e dall’insegnante professoressa Rossella Gomboso, sono partiti venerdì 4 aprile e rientrati il lunedì successivo. La visita alla città ha incluso quella a monumenti tra cui la Sagrada Familia ed i palazzi di Gaudi, nonché il parlamento catalano dove sono stati accolti il lunedì mattina. Grande emozione e valorizzazione della cultura locale come elemento importante non solo di conoscenza ma soprattutto di valorizzazione dell’identità degli studenti. Questi sono valori che la stessa Unione Europea sostiene con forza per garantire il diritto ad ogni comunità minoritaria di poter essere salvaguardata e di crescere nel rispetto delle singole diversità che, nell’insieme, formano una ricchezza incomparabile. La strada per arrivare a ciò è sicuramente la conoscenza; in primis, di ciò che si è e della cultura di cui si è portatori e protagonisti e, in secondo luogo, conoscenza degli altri. E un viaggio può servire molto più di tanti libri sull’argomento. (l.n.) soddisfazione sono stati e-spressi sia dai bambini che dai genitori che non si sarebbero aspettati certo di vincere e, tanto meno, il primo premio. “Si pensa a volte che la nostra cultura e la nostra valle non interessino - ci dice Anna Madotto, mamma di Matteo, che ha partecipato al viaggio - invece siamo apprezzati. Anche il lavoro che è stato fatto dai ragazzi è stato molto positivo: hanno illustrato la valle in tutti i suoi aspetti culturali. Il viaggio è stato molto interessante ed è piaciuto molto anche ai ragazzi.” “L’idea di partecipare al concorso è maturata pri- ma di Natale - ci dice la professoressa Rossella Gamboso che ha seguito tutte le fasi del lavoro -proprio perché a Resia c’è questa comunità. Il lavoro è stato suddiviso tra i ragazzi, che hanno lavorato sia nelle ore di laboratorio che a casa. Il risultato è stato di estrema soddisfazione. La premiazione si è svolta a Udine nella sede regionale con la seguente motivazione: I lavori sono stati presentati in modo corretto e apprezzabile con completezza e organicità delle argomentazioni, una vasta ricerca di informazioni, originalità nell’esposizione. Per la scuola di Resia, è stato apprezza- Viaggio premio a Barcellona per due classi medie di Resia Hanno vinto ex aequo un concorso sulle diverse comunità regionali to in modo particolare lo sforzo ricostruttivo e la sensibilità ai valori sottesi alla ricerca.” L’aver ricevuto questo premio è stato sicuramente un grande riconoscimento per la scuola e per tutta la comunità di Resia. Un segnale vitale di attività che va oltre il normale programma di insegnamento e che qualifica nel suo complesso la qualità stessa della scuola. Una scuola che, oltre ai propri programmi, dà con convinzione ampio spazio alla Sopra i ragazzi delle medie di Resia che hanno visitato Barcellona, qui a fianco. la Sagrada Familia Beneške križanke Horizontal Vodoravno I - Miesto, ki ga Amerikanci bombardirajo. 7 - Je zakuru vojsko v Iraku. II - More bit objak al purčinac. 12 - Kada, kar. 14 - Sesta muzikalna nota. 15 - Se ga runa von z mlieka: 16 - Začetek... dvojezične Suole. 17 - Ist... v Čedade. 18 - Torino na avto. 19 - Lahko, de pride v Irak. 21 - Veseje smučarju. 23 - Adan, ki je tu listi za bit šindak. 24 -... an san, se zapleta an pijanac. 25 - Zad za Aga... 26 - Italijanska Ekipa. 27 - Je naspruotan od ne! 28 - Miesto, kjer Živi Tony Blair. 32 - Predajajo klobase an piščance. 33 - Dekle je sla... po njo na vesoke planine. 35 - Afriško rieko, te narbuj dugo na sviete. 37 - Dan... na Laškem. 38 - More bit te duj al pa... kunin. 39 - Comune. 41 - Anti Blokier System. 42 - Parva an tretja od kokoše. 44 - Adno. 45 - Tam, kjer pade jabuka iz dreva. 46 - Afghanistan, Quatar, Oceania. 47 - V tistim miestace... stoji Simon Gregorčič. Vertikal Navpično 1 - Drugo ime od mortadele, italijansko miesto. 2 - Na avto od AzerbajZana. 3 - Gran Turismo. 4 - Ta parva besieda, ki se reče na telefon. 5 - Ga imamo vsak drugačen v karvi. 6 - Ajdovščina... na začetku. 7 - Ta narbuj znana pipina na sviete. 8 - Videm... na avtu. 9 - Se nie teu podat Amerikanom an Angležam. 10 - Adan, ki živi v Zagrebu. 11 - Papeževa in naša viera. 12 - Goba, ki si jo ušafa oktubeija na Cemuije. 15 - Dispari od Savine. 18 - Tereza Garmičanova. 19 - Alessandro... v Benečiji. 20 - Olga Drejova. 22 - Eritrea na koncu. 23 - DeZela, kier je Toronto. 25 - Carin tič, ki ima armen kjun. 28 - Dva leva... v Benečiji. 29 - Oskar Ipavec. 30 - V Iraku je začel 20. marca. 31 - Kubo, dado. 32 - Se ga more pit al narest z njim ser. 33 - Ta narbuj znana je Moja... v Spietre. 34 - Čeča... v Kobaride. 36 - DeZela, kjer se je začela vojska. 38 - Koro. 40 - Naspruot od smieha. 41 - Alpinska italijanska družba. 44 - Bukovac od “Beneške fantje” (zač.). 45 - Tapoluoška Deklica. novi matajur Četrtek, 17. aprila 2003 8 Sorta nel 1988 la cooperativa COAPI ha oggi 35 addetti Lavorare in gruppo Aktualno e mettersi in rete “Nel 1988 creammo lina cooperativa per la gestione dell’allevamento di trote di Cedron. Eravamo in 3, adesso il gruppo o-perativo ammonta a 35 persone, di cui 12 sono soci lavoratori.” Così Walter Bevilacqua racconta l’evoluzione della Coapi, cooperativa che ora si occupa anche di forestazione, sistemazioni ambientali, ingegneria naturale, ripristino di aree degradate. Tra alcuni mesi sarà anche operativo l’agriturismo connesso aU’allevamento di trote. Nella sua attività la Coapi punta sull’innovazione tecnologica, sulla sicurezza e sulla formazione. In questo senso, tutti i suoi operatori in bosco vengono formati alla scuola forestale di Paluzza, dove apprendono le tecniche di forestazione. La Coapi inoltre è socio fondatore del PEFCC (Pan-european Forest Certification Council) che si occupa di certificare la qualità dei lavori boschivi e gli operatori che lavorano attenendosi a criteri di sostenibilità e Walter Bevilacqua, in questo organismo, è membro del consiglio di amministrazione; inoltre la Coapi fa parte del consorzio Legno Servizi di Amaro e di Arengo soc coop. a r. 1., azienda per i servizi turistici. “Le Valli del Natisone offrono una enorme ricchezza turistico ambientale, che però deve essere valorizzata in vista di un suo utilizzo a medio e lungo termine, evitando il ricorso a megastrutture che snaturerebbero le peculiarità locali. Nella nostra attività a-giamo sull’ambiente con interventi non invasivi, ma siamo gli unici ad a-vere questa attenzione. Considerando l’ambiente come una risorsa sarebbe Walter Bevilacqua ed alcune delle sue attività | i.pCrj, * y % Anche il recupero di biotipi autoctoni, quali vitigni, pere, mele, etc. potrebbe essere uno sbocco interessante che, come gli altri esempi che ho portato, permetterebbe pure un recupero intelligente del territorio, favorendo anche il turismo. Per coordinare tutte queste opportunità servirebbe un piano organico, un deciso progetto di sviluppo, ma i pubblici amministratori dovrebbero sensibilizzarsi sfruttando il patrimonio di esperien- mm possibile creare ricchezza e posti di lavoro qualificati. Nelle Valli, infatti, non ci sono problemi di occupazione nel settore industriale, ma è necessario collocare anche i molti laureati che abbiamo. Nel settore ambientale ci sono svariate possibilità. Dal punto di vista boschivo abbiamo la miglior qualità di castagno a livello nazionale che, oltre a essere rivalutato come legname, è importante per la concia biologica delle pelli, come d’altronde alta è la richiesta di altre latifoglie di qualità. Queste informazioni si possono desumere dagli studi dell’Università di Torino, che sta compiendo un monitoraggio sui biotipi nazionali. Purtroppo la frammentazione dell’offerta dovuta ai piccoli operatori delle Valli non permette una valorizzazione del prodotto. In questo senso è nato il progetto della filiera del legno che avrà sede a Čemur. Con i nostri corsi d’acqua, inoltre, possiamo contare su un sostanzioso patrimonio energetico: o-ra che la produzione e commercializzazione di energia è liberalizzata, il ripristino di alcuni dei nostri vecchi mulini, finalizzata alla produzione di e-nergia idroelettrica, potrebbe essere una buona opportunità di lavoro oltre che di introiti per gli enti pubblici o privati. za delle aziende locali, assolutamente disponibili a creare delle sinergie fra pubblico e privato. Al contrario si è puntato troppo sul settore industriale, che tuttavia credo si sia rivelato sterile: nessuna delle aziende presenti in zona, ad eccezione di alcuni isolati casi, ha creato un indotto, a fronte di un notevole impatto ambientale. Per dare una svolta è necessario darsi alcune priorità: favorire la nascita di una cultura del territorio, creare canali informativi puntuali e efficaci per rendere note opportunità e facilitazioni, lavorare in gruppo per avere peso sul mercato.” Michela Predan filiPiCCOU augura Buona Pasqua FERRAMENTA - CASALINGHI - UTENSILERIA LEGNAMI - ELETTRODOMESTICI - MATERIALE ELETTRICO - COLORI - ARTICOLI DA REGALO ŽELEZNINA - GOSPODINjSKI ARTIKLI - ORODJE LES - ELEKTRIČNI GOSPODINJSKI APARATI -ELEKTRIČNI MATERIAL - BARVE - DARILA CIVIDALE ČEDAD Via Mazzini 17 Tel. 0432/731018 GARMAK - G RIMACCO TRATTORIA ALLAPOflA Clodig/Hlocje Augura a tutta la sua clientela Buona Pasqua Zeli vsem svojim obiskovalcem vesele Velikonočne praznike Mohorova ta jih prave -1 Al se šele zmisleš? - Oh daj duo gre! ... Ka' si an ti tle? Kuo je ki s tabo? Kod’ hodeS? - Ah takuo, poCas po klane... sam pogledala dol h našim... pokukam vsako antkaj... sam vajena, kar je kajšan praznik... preča bo Velika nuoč... De bi ti vid-la, kuo se jim mudi, me nieso še obrajtal, imajo vso hišo na razan... an za Veliko nuoč se tiče nar est... blankajo, pru-zapru imajo moža, ki jim blanka. An take posode, vsieh sort... nieke rule... pravejo, potlè po ne tri štier penele, platna vsieh mier, nieke naštre dežive za de na umažejo... pari, ku du na placu, targu v Čedadu na saboto. Ja, ja, moja ti... al se zmisleš, kuo smo blankale me druge? - Kabi, seda je lahko... greš, kupiš far-bo, penele. Je že vse nareto... Hiše so ble čarne, ku glunja. Me-drus smo muorli parvo paracjat japno. So ga uozil dol s Čedada tu žakjah. Potlè se ga je u-sulo tu jamo... gor za hišo. Potlè se je muorlo ga močit z vodo, za de se je umorilo. Takuo se je kadilo... an čuhalo! Ku du paklu!!! - Al se zmisleš, kuo so nama trucal, de na skočmo du jamo... so pravli, de nam zgore noge!!! Penele ja, duo jih je še poznù. Čuške smo same napravjale. Olubje od sierka kupe fidano zvezale s kajš-nim čukežam... anta smo jih lepuo fino arzčuferjale. Tist viš je biu naš penel! Tu kako sielo smo z-mešal japno an vodo, de je ratala ‘na buli-da... priet smo po-blankal vse bielo podè an zidi gor pod varham. Sofite pravejo seda... Pa strašnuo se je cedilo dol po rokah... daj dol pod paško se je cedilo. Ki češ, se nie upilo japno tu čuško... Potlè smo pa zmešale pepeu tu bulido za de je ratala siva, tuo le je korlo za narest fažo okuole an okuole... Kar se je posušiu zid, smo stukli s kamanam korčuouno za narest pa ardeejo farbo... za rož-ce... smo veriezal Stampe uoz karte al kartona, anta smo namalal rože gor pod varham an dol za krajama, faže.... tak k’ je mogla lieuš... takuo viš je ratala liepa hiša... Mohorova ta SLORI - Slovenski Raziskovalni Inštitut Upravni odbor Slovenskega raziskovalnega instituta sklicuje OBČNI ZBOR v torek 29. aprila 2003 ob 17. uri in ob 18. uri v drugem sklicu v Gregorčičevi dvorani, Ulica S. Francesco 20 v Trstu. Dnevni red: 1. Poročilo upravnega sveta 2. Predstavitev obračuna za leto 2002 in predračuna za leto 2003 3. Poročilo nadzornega odbora 4. Razprava in odobritev obračuna in proračuna 5. Dopolnitev organov instituta 6. Razno. STIL £7' di MORENO OTTICA APP SINTONI LICA Z 1 O N E CIVIDALE LENTI DEL FRIULI A C O N T Via Ristori 24 A T T rt Tel. 0432/730898 A 1 1 V/ 7 7 7 novi mataiur C\ Kronaka ——=————————y Malomanj na stuo s Cai od Hlodiča do Sv. Matija Še sami na vemo, kuo je liep naš sviet Sonce je sijalo cieu dan. Ci-eu dan je pihu tudi marzu vietar. Pa vseglih nie vederbu lie-pega dneva, ki smo ga preživiel na iniciativo Cai iz Nadiških dolin v nediejo 6. aprila. Spoznal smo vasi an kote, kjer marsikaj San od nas nie nikdar priet biu. An je prava škoda, de na vsi poznamo našega sveta, ki je takuo liep! Naša pot se je začela v Hlodiču, to parvo po ciesti an subit potlè po stari stazi do Seuca. Liep sviet, njive podparte z ziduovi, nizka zelenà travica, kar pride reč, de se pozna roka an die-lo kumeta. Paršli smo v do-lenji konac vasi Seuce, kjer je marsikajšna hiša lepuo po-strojena, kajšna se poderja, druge pa šele postrajajo. Iz vasi smo se spustil v patok an potle spet gor po stari stazi na Zverinac. Sli smo v du-gi precesiji skuoze vas po ša-roki interpoderaini pot an potlè po stazi do Arbide, mikane vasice, kjer živi en sam človek. Od tu se lepuo vidi vas Debenije an nad njo ci-erku Sv. Stuoblanka. Potle smo se spustil v Slapovik an Petamel, an šli nazaj gor po stazi do cierkve Bepoješu v penzjon Bepo Filipig - Barin-čin iz Topoluovega, je šu zadnji dan ženarja lie-tos v penzjon. Se je ku-mi parvadu bit dol doma (lohni!) v Premarjage, kjer živi z njega družino (njega Zena je Angelina Klietina iz Ložaca), an njega kolegi od korier Saf so ga že poklical "a rapporto". Jim je previč manjku an takuo so se srečal vsi kupe - bluo jih je nih štierdeset! - v vano già la mancanza. E così si sono ritrovati (e-rano una quarantina) in un agriturismo per trascorrere tutti insieme alcune ore in allegria. Per ringraziarlo di aver lasciato il posto a qualcun altro (!) gli hanno regalato una pergamena ed un orologio perché ora che è "a riposo", il tempo non passa mai. E perché non si senta "troppo giù", gli hanno somministrato anche una flebo di "tirami su". Beppo, dai tuoi colleghi e da tutti i pendolari, ancora una volta gli auguri, per goderti in santa pace la meritata pensione. Svetega Matija, kjer so “kuharji” od Cai skuhali pašto za vse. An so miei ki dielat, saj se je zbralo zaries puno ljudi, zaštiel so jih 98. Paršle so cele družine, od nonu do otruok, puno je bluo mladih iz vsieh naših dolin. An še pisuov ni manjkalo. Je biu žihar dobre volje predsednik Cai Nadiških dolin Dino Gorenszach videt, de se je tarkaj judi zbralo. mraz, de so vsi hitiel v dolino. Nismo vseglih šli damu prezagoda, saj nas je čaku še ogled Muzeja v hiši Maria Mohorinovega. Zbrano ima zaries puno posode, orodja an vsega, kar so naši kume-tje nucal pri njih dielu an življenju. Skoda le, da je premalo prestora. Tisto kar se nam zdi de manjka pa so tudi imena, naša domača imena, za vse tiste blaguo. Rad je biu žihar tudi Gregorio, ki s pomočjo Bepina gor z Zverinca an še kajšnega drugega se je umislu tolo pot, po starih stazah, ki so šele lepuo uhojene. Biu je pravi parstan ali pa obroč, saj potle smo se varnil v Hlodič po drugi strani mimo Podhoščanove hiše, tuk je njega dni strašlo. Gor pred cierkvijo smo jo še zapiel pa je ries biu tak adnim agriturizmu blizu Čedada an se kupe veselil. Za ga zahvalit, de je šu spod nogi (!) so mu šenkal diploma, an adno uro zak seda, ki na diela mu je dug čas. An de na bo previč šu- oh, seda ki ima vas cajt za počivat, so mu nardil pa še flebo vitamin! E' appena andato in pensione Giuseppe Filipig -Barinčin di Topolò, ma i colleghi della Saf ne senti- Gelateria Caffetteria Pasticceria dolce e salata Nuova sede in S. Pietro al Natisone, via Musoni 3 Daniele e Gabriella con il loro staff ____________________augurano Buona Pasqua V mieru počivi, Mario Smo bli napisal novico, de v Belgiji nas je za nimar zapustu Mario Quercig. Fausto Gosgnach - Lukeju iz Marsina, ki živi v Belgiji že puno liet, nam je pošju tele varstice an fotografijo v spomin na kunjada. “Na danajst marca huda boliezan nan je ukradla mojega kunjada. Klicu se je Mario Quercig. Tu veliki žalost je pustu ženo Marijo, Stringher gioielli Via Manzoni 11/13 CI VID ALE DEL FRIULI Tel. Fax 0432/731168 TV COLOR / HI-FI / ELETTRODOMESTICI eicpert PIÙ’ ASSORTIMENTO PIÙ’ CONVENIENZA PIU’ ASSISTENZA F.LU CHICCHIO CIVIDALE DEL FRIULI (UD) Via Europa - Tel. 0432/731456 sina Marka, sestro Ado an nje moža, ki živijo v Grupi-gnane blizu Čedada. Jočemo za njim an ist an moja žena Jeannine, ki je sestra od Marije, naš otroc Sonia, Isabella an Frederic, navuodi Sofia, Charlotte, Giuliette, Bastien an Nicolas. Mario se j’ rodiu tu Celih po našim (Cialla po italijansko), na danajst dičem-berja lieta 1928. Njega tan doma so guoril naš jezik. Njega mama j’ bla rojena na Starigori an tata pa tu Celih. Lieta 1953 j’ paršu v Belgijo kopat uogje (karbon), ku ist an puno mladine iz Nediških dolin. Kar j’ dopunu pet liet strašne mine j’ paršu dielat tu fabriko tuk san ist dielu. Ratalo je, de goba srna zapoznala on Marijo an ist Jeannine an na 27. junija 1959. lieta smo se poročil tu Tamines, kjer živmo. Je glih poviedat, de tata od dvieh sestri je biu iz Ho- stnega, Kokocuove družine, mama je bla pa Bucu-lajova iz Podlaka. Vsi od naših kraju an puno Italijanu, pa še narvič Belgijanu (saj njega žena j’ dielala parukiera do penzjona an je bla zlo poznana), so mu paršli dajat zadnji pozdrav. Zlo nan bo težkuo ga na vic videt, pa tu naših mislih an tu sarcu bo nimar živ. V venčnim mieru naj počiva. kunjad Fausto an družina Sport Risultati 1. Categoria Valnatisone - Nimis 0-0 3. Categoria Savognese - Moimacco 3-1 Bearzi - Audace 3-0 JUNIORES Rivignano-Valnatisone 1-2 Allievi ILestizza - Valnatisone 2-5 Giovanissimi Valnat. - Savorgnanese 2-4 Esordienti Valnatisone - Bearzi/A rinv. Pulcini Audace/A - S. Gottardo/A rinv. Audace/B - S. Gottardo/B rinv. Amatori Reai Filpa - Warriors 3-1 Bar Corrado- Valli Natisone 2-1 Calcetto Merenderos - CBS 9-11 Alla Speranza - Merenderos 4-2 Prossimo turno Amatori Reai Filpa - Manzano Termokey - Valli Natisone I campionati di calcio dei dilettanti e delle squadre giovanili sono so- spesi per le festività pasquali, riprenderanno il 26 ed il 27 aprile. Classifiche 1. Categoria Tricesimo 66; Ancona 48; Flumignano 45; Risanese 42; Risanese* 40; Buttrio 39; Valnatisone, Lumignacco 36; Com. Fae-dis 35; Nimis 34; Tre stelle 33; Buonacqui-sto 32; Union Nogaredo 31 ; Colloredo 29; Tarcentina 27; Trivignano 11. 3. Categoria Fulgor 56; Moimacco 47; Stella Azzurra 44; Gaglianese 43; Bearzi 39; Cormor 37; Ciseriis 34; Fortissimi 28; Savognese 24; Savorgnanese, S. Gottardo 16; Libero Atl. Rizzi 15; Audace 5. JUNIORES Tolmezzo 64; Com. Pozzuolo 46; Valnatisone 42; Union 91* 39; Pro Fagagna, Pagnacco, Cividalese 38; Palmanova 35; Tricesimo 33; Manzanese, Comunale Gonars 29; Gemonese 26; Rivignano 16; Centrosedia 6. Allievi Valnatisone 62; Moimacco 57; Cussignac-co 50; Tre stelle 47; Buttrio 46; Lestizza 41 ; Comunale Faedis 36; Tavagnacco 34; Vir-tus Manzanese 32; S. Gottardo 31 ; Centro-sedia 28; Gaglianese 20; Pozzuolo 15; Chiavris 14; Aurora Buonacquisto 1. Giovanissimi Virtus Manzanese 66; Serenissima 59; S. Gottardo 57; Com. Pozzuolo 54; Centrosedia 40; Gaglianese 38; Torreanese 36; Pa-sian di Prato 31; Valnatisone*, Tre stelle, Savorgnanese 25; 7 Spighe 24; Fortissimi 17; Assosangiorgina* 11 ; Azzurra 5. Amatori (Eccellenza) Reai Filpa 34; Bar Corrado, Mereto di Capitolo, Valli del Natisone 31; Termokey, Baby color 27; Ziracco, Ottica l'occhiale 24; Ediltomat, Warriors 22; Goricizza, Manzano 19; Chiasiellis, Al Cantinon 12. Le classifiche dei campionati giovanili e amatori sono aggiornate alla settimana precedente. ' Una partita in meno Con la vittoria sui Warriors i pulferesi conquistano con una giornata d’anticipo la vittoria del campionato H Reai Filpa sovrano dell’Eccellenza La Valnatisone ottiene la salvezza, colpo “gobbo” della Savognese Gli Allievi con sette punti di vantaggio a tre giornate dal termine All’insegna del motto “occhio al centro” si è tenuto di recente in un ristorante di Cividale l’incontro conviviale tra i soci della sezione di Tiro a segno di Cividale. Tra gli intervenuti, il presidente del Comitato regionale dell'Unione italiana Tiro a segno Lido Martellucci. Nella foto il presidente della sezione Giuseppe Paussa consegna un riconoscimento al tiratore Franco Rossi Con il punto ottenuto nella sfida con il Nimis, la Valnatisone si è guadagnata con alcune giornate di anticipo la salvezza. I ragazzi allenati da Claudio Baulini devono giocare ancora tre partite che potrebbero consentire di migliorare la loro posizione di classifica. Colpo “gobbo” della Savognese che ha battuto la seconda della classe, il Moimacco. I gialloblu del presidente Fedele Cantoni contro i biancoazzurri sono andati in gol tre volte rispettivamente con lo sloveno Peter SkoCir, Dennis Go-sgnach e Daniele Saccavini. L’Audace ritorna a mani vuote dalla trasferta udinese con il Bearzi. I biancazzur-ri, ancora una volta sfortunati, hanno giocato alla pari con gli udinesi centrando un palo con Emanuele Mauro. Dopo questo episodio hanno subito le tre reti dei padroni di casa. Con la vittoria ottenuta sul campo di Rivignano, gli Juniores della Valnati- sone hanno ipotecato, ad u-na giornata dal termine, la conquista della terza piazza della classifica del campionato regionale. Dopo avere rischiato lo svantaggio su calcio di rigore, evitato dalla parata di Luca Talotti, i ragazzi guidati da Baulini sono passati in vantaggio. Per atterramento di Andrea Dugaro, l’arbitro ha concesso la massima punizione trasformata da Maurizio Su-ber. Nei minuti di recupero Daniele Bastiancig (Juniores) i valligiani segnavano con Andrea Dugaro la seconda rete, subendo poi quella dei padroni di casa. Con il successo di Lestizza ed il contemporaneo pareggio del Moimacco, diretta inseguitrice, gli Allievi della Valnatisone sono vicinissimi al successo finale quando mancano tre giornate alla fine. A Lestizza i ragazzi guidati da Chiarandini hanno fatto centro grazie alla tripletta di Mattia Iuretig ed alla doppietta di Andrea D’Odorico. Dopo essersi portati sul doppio vantaggio con i gol di Williams Iuretig e Marco Faidutti, i Giovanissimi della Valnatisone sono stati travolti dalla Savorgnanese. Rinviate per il maltempo le gare degli Esordienti della Valnatisone e dei Pulcini dell’Audace. Il Reai Filpa di Pulfero superando i Warriors ha vinto con una giornata di anticipo il campionato di Eccellenza amatoriale. Due reti di Carlo Liberale ed una di Tullio hanno consacrato la formazione guidata da Severino Cedarmas che ha così ottenuto il passaporto per le finali del titolo nazionale della Uisp. La Valli del Natisone ha perso di misura, nella trasferta di Invillino, contro il Bar Corrado. Gli Skrati, sotto di un gol, si sono riportati in parità con Marco Carlig. Il successo dei padroni di casa è arrivato nel finale. Concludiamo con i risul- tati ottenuti dai Merende-ros di S. Pietro al Natisone nel campionato di calcetto amatoriale. I ragazzi del presidente Simone Vogrig hanno perso contro la trattoria alla Speranza (due gol di Luca Mottes) e con la CBS. In quest'ultima partita per i sanpietrini sono andati in gol Enrico Cornelio, autore di una cinquina, Emiliano Dorbolò e Gianluca Gnoni, ciascuno autore di due doppiette. Il campionato si è chiuso con la retro-cessione della nostra squadra nel campionato di Prima categoria. Paolo Caffi Velo Club Cividale Valnatisone, prime uscite e primi successi Sulle nuove divise esordisce la scritta in sloveno “k.k. Benečija" Nonostante il perdurare del freddo che ha ostacolato non poco la preparazione, domenica 6 aprile è iniziata la stagione delle gare riservate ai Giovanissimi ed agli Esordienti del Velo Club Cividale Valnatisone. La compagine biancorossa quest’anno è ancora cresciuta. Sono ben 16 i giovanissimi tesserati: Roberto Succo (7 anni), Leonardo Snidaro, Alessio Gollia, Dora Cicco-ne e Marco lussa (8 anni). Paolo Dandone, Natalia Ciccone, Aldo Succo e Giovanni Brugnone (9 anni), Giovanni Snidaro, Piero Ciccone, Elisa Manig (10 anni), Edoardo Mattana e Matteo Nadalutti (11 anni), Valerio Iussig e Andrea Pontoni (12 anni). Tre sono gli Esordienti sotto la guida tecnica del d.s. Cont Ivano: Luca Fort, Davide Petrussa e Simone De Rosa. Le prime due uscite hanno fatto cogliere i primi allori grazie alle sorelle Natalia e Dora Ciccone. La prima a Turriaco il 6 aprile, la seconda a Pasiano di Pordenone domenica 13, sono riuscite a spuntarla nella loro categoria. Per tutti gli altri un ottimo esordio che fa ben sperare per quando la preparazione potrà essere perfezionata. Notevoli impegni quest’anno anche sul fronte organizzativo per la società del confermato presidente Nino Ciccone. Già il 27 a-prile i Giovanissimi saranno di scena a Bottenicco per la disputa del trofeo della Banca del Credito Cooperativo di Manzano. Il primo maggio toccherà agli Esordienti cimentarsi a Gagliano per il Trofeo Paried Ceramiche. Sabato 28 giugno a S. Pietro al Natisone è previsto un minicross intitolato Trofeo dei Circoli Sportivi Sloveni, nell’ambito dei festeggiamenti patronali. Il 27 luglio è in programma il classico Giro delle Valli del Natisone per gli Allievi. Il gran finale lo si avrà a S. Leonardo il 31 agosto con la seconda edizione della Gran Fondo extreme per cicloamatori. Una novità importante ri- guarda anche le nuove divise che, oltre al nome ufficiale della squadra e a quello di alcuni sponsor, porteranno la scritta k.k. (kolesarski k-lub) Benečija per evidenziare il ruolo che la società svolge per la promozione dello sport giovanile sul territorio della minoranza slovena della provincia di Udine. Alcuni giovani atleti del Velo Club Cividale Valnatisone CIVIDALE augura Buona Pasqua Cividale - Via Udine - Tel. 0432/733542 An v Suoli v Podutani... pust! Oh ne, se niesmo zgrešil. Vemo, de je Velika nu-oč an ne pust. Pa kuo na diet na Novi Matajur tele otroke, ki hodejo v ažilo v Podutano an ki so nam po-šjal seda tele fotografije od Pusta? So takuo lepi, takuo simpatični, de bi bluo škoda jih na videt. An škoda, de glih tisti dan, je biu vic ku kajšan med njim bolan. Ben, druge lieto bo buojš, bota vidli. Antà še ’na stvar. Vesta, de njih mame so jim nardil pru ’no lepo sor-prežo? Poštudierita, so se preobliekle, so se lepuo omaškerale an jih šli gledat v Suolo! Otroc, pa tudi njih meštre, so bli pru veseli tele novuosti! Non preoccupatevi, non abbiamo confuso Pasqua con il carnevale! E’ che queste foto ci so- no giunte appena ora e sarebbe un peccato non pubblicarle, visto che ci “raccontano” la vita dei nostri bambini. Queste belle mascherine frequentano la scuola materna di San Leonardo, ed è proprio un peccato che quel giorno tanti di loro erano a casa... con la febbre! In compenso le mamme hanno fatto loro una bella sorpresa presentandosi a scuola non nelle vesti di mamma, bensi di mascherine, per la gioia dei bimbi presenti e delle insegnanti. PODBONESEC Brišča Se je rodiu Filippo V Briščah imajo majha-nega puobcja. Rodiu se je Filippo. SreCan tata je Marco Mellai iz tele vasi, marna je pa Gianna Treical. Za oznant lepo novico so obiesli velik piavi flok. De bi mali fantek lepuo rasu, zdrav an srečan, mu vsi iz sarca želmo. SPETER Tarpeč-Spietar Novici V saboto 12. obrila so se na špietarskem kamunu oženila Barbara Zufferli -Funkjove družine iz Pod-laka an Federico Fon iz Tarpeča, kjer je njega mama Pia daržala puno, puno liet oštarijo. Mladi par ostane tle par nas, saj bo Ziveu v SarZen-ti, kjer je že puno mladih družin z otruok. Mislemo, de je adna med narbuj “živahnih” vasi Nediških dolin. Seda so jim paršli dajat pomuoc še Federico an Barbara. Njim želmo vse nar-buojše v njih življenju. Ažla Zapustu nas je Bruno Zufferli Boliezan ga je maltrala, dokjer Buog ga nie riešu od tarplienja. Za nimar nas je zapustu naš vasnjan Bruno Zufferli. Umaru je tan doma an je imeu 82 liet. Na telim svietu je zapustu ženo Valentino, kunja-de, navuode an vso drugo Zlahto. Zadnji pozdrav smo mu ga dali v Ažli v pandiejak 14. obrila popudan. VIDEM Dreka - Videm Dobrojutro Anion Matteo Glih petdeset miescu po-tlè, ki se jim je rodila njih parva Cičica Annamaria (bluo je na 10. februarja lieta 1999), sta Giorgio Brevini an Anita Bergnach spet ratala tata an mania. V Cetartak 10. obrila se jim je rodiu puobic, ki se klice Anton Matteo. Družina živi v Vidmu, pa Giorgio an Anita sta iz naših kraju. Ona je Tapo-luovcova iz Briega, mama od Giorgia je pa Ucinove družine iz Praponce. Giorgio je an cajt dielu kot miedih tle v Nediških dolinah, Anita je pa učila slovienski jezik na tečaje, ki jih organizava kulturno društvo Ivan Trinko iz Čedada. Njih otročičam želmo, de bi lepuo rasla an de bi na pozabila na njih korani- ne. SREDNJE Gorenj Tarbi Pogreb v vasi Za venčno je zaspala Antonia Stulin - Balušuva po domače. Imiela je 77 liet. Antonia je puno liet dielala tu Milane, kar je zaslužila penzjon se je vantila damu, v domače kraje. Žalostno novico od nje smarti so sporočili kunjad, navuodi an vsa žlahta. Venčni rnier bo počivala v Gorenjim Tarbju, kjer smo ji dal naš zadnji pozdrav v saboto 12. obrila popudan. GRMEK Devin - Hostne Ireni v spomin Smo napisal zadnji krat novico, de je v mieru zapu- stila tel sviet Irene Primo-sig - Glavinova po rodu iz Hostnega. Irene se je rodila v Belgiji, kjer tata an mama sta bla šla zavojo diela. Kar se je vantila damu je šla živet z možam Tončičem an z njih družino v Devin (Duino). V žalost je pustila nje, sestro Lucio an vse tiste, ki so jo poznal an imiel radi. Puno ljudi jo je poznalo v Belgiji, kjer je preživiela vse nje mlade lieta an tle v Italiji, kjer je imiela puno žlahte an kjer je živiela zadnje lieta, zatuo tele krat publikanto nje fotografijo v spomin vsieh tistih, ki so jo imiel radi. V mieru počivi, draga I-rene. Cai - Valnatisone venerdì 25 aprile 2003 LAGO DEL MONTE NERO BOGATIN tradizionale gita per camminatori e sci escursionisti ore 6.(X) - partenza da San Pietro (Belvedere) ore 7.(X) - Lepena, inizio escursione inf. : Roberto 04321727330 - Renato 04321727047 G Dva paijatelja sta se srečala potlè, ki se mesta videla že puno liet. - Hejla Stiefan, ka’ niesi Se umaru? - je jau smehe Pauli. Glih tenčas Stiefna ga je doletielo an je pa-du na tla. Pauli ga j’ prestrašeno pogledu an pošepetu: - Oh muoj Buog, kuo si ratu zamieran, se na more vič še sker-cat s tabo! - Ist na zastopim - je jau komisar adnemu tatù - kuo se more od-priet s fadijo skrinjo, ukrast samuo sude an pustit vso zlatinjo! - Oh gospuod komisar, na stuojte me tudi vi tuolega vprašat, saj je že cieu tiedan, ki moja žena me na ku krega! Adna stara grofica je poklicala nje služabnika (maggiordomo) anmujejala: - Vizajte mojga moža, de kar po-vičerjama bi želiela ljubit! Nomalo cajta potlè služabnik je poviedu grofici: - Je jau gaspuod grof, de naco na bo vičerju, ostane rajš na taSCè! *** V porodnišnici (maternità): - Poviejte nam vi, munja, ka’ imamo na-rest: naša hči se je rodila ’no nuoč med saboto an nediejo. Ist bi tiela jo klicat Sabotni-ca, pa muoj mož Ne-delica! - Ist - je odguorila munja - bi jo klicala week-end! *** Dvie gospe so se pogovaijale: - Muoj mož - je jala ta parva - je zlo jezen zatuo, ki nisem buna! - Na morem viervat zaki - je jala ta druga -se more jest za tuole?! - Zak hodem previč pogostu v ambulatorjo od liepega miediha! *** Direktor v galejah je zbrau ujetnike (detenuti) an jim je poviedu: - Tle notar vsak ujetnik muore zbrat an mištier. Ti, ka’ bi rad dielu? - Ist bi šu rad guzie-rat gor po Stajarskem! Ljubezan duga 40 liet Je bluo na 15. obrila lieta 1963, kar Luciano Duriavig - Kuosu iz Podsriednjega, an Marcella Beuzer - Dolinaijova iz Police sta ratala mož an žena. 2e štierdeset liet sta oženjena, an vse kaže, de se ljubeta šele ku tisti dan! Luciano an Marcella živta v San Giovanni al Natisone, pa vičkrat jo zvestuo zavijejo pruot srienjskemu kotu, kjer imajo žlahto an paijatelje. Za telo veselo parložnost njih otroc Claudia, Annalisa an Stefano, navuoda Debora, zeta an vsi tisti, ki jih imajo radi, jim željo še puno liet veseja, ljubezni, lajhanja po sviete an... kar bi bluo za se skregat, alè Luciano, vetegni uon to-jo ramoniko an zagodijo! Tela je ’na parložnost za želiet vsi žlahti an paijateljam, ki jih poznajo an imajo radi, veselo Veliko nuoč! 12 novi mataj u r Četrtek, 17. aprila 2003 Kronaka Miriam vas pozdravja “Sta napisal, de sam se rodila. An tista moja nona iz Marsina je hitro pohitiela vam parnest fotografijo.... san viedla, de bo takuo! PLANINSKA DRUŽINA BENEČIJE pohod v naravi / camminata di primavera v nediejo 27. aprila TOPOLUOVE SVET MARTIN - BR1KZA TOPOLUOVE ob 9.00 - se ušafamo v Topoluovem; ob 9.15 - zaCnemo hodit; ob 10.15 - Svet Martin (m. 987); ob 12.00 - Brieza; ob 13.00 -pastašuta za vse v Topoluovem... an veselica! Staže so lepuo oCejene an pohod je pru za vse v druiini, od otruok do nonu. Na stuojta parmanjkat! novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop NOVI MATAJUR ul Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: PENTAGRAPH s.r.l. Videm /Udine Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Narocnlna-Abbonamento Italija: 30 evro Druge države: 36 evro Amerika (po letalski posti): 60 evro Avstralija (po letalski pošti): 63 evro Postni tekofii račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad-CMdale 18726331 Za Slovenijo-DISTRIEST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 Žiro račun SDK Sežana Sl 51420-601-27926 Letna za Slovenijo: 5.500 SIT SP Včlanjen v USPI Associato aH'USPI CERCASI terreno edificabile con 1000 mq circa di scoperto in zona fondovalle nelle Valli del Natisone o, al limite, zone limitrofe. Telefonare al 338 1799823 VENDESI Mercedes CLK cabrio 200 K blu tanzanite, capote blu, full optional, novembre 2001, km 28.000. Garanzia. 30.000 euro non trattabili. Telef. 8.00/10.00 da lunedì a venerdì allo 0432/723094 Ben, sa’ san vesela, de me bota vsi vidli, kuo san pridna. Poštudierita, imam sa-muo an miesac an pu (rodila san se na 3. marca) an bugam vse, kar mi kuažejo! So mi jal: nu Miriam, pogledi lepuo tle, de te litratamo, fotografamo, an ist san se položla, takuo, ki so Zeli-el! Potlè so mi jal, de čez kak dan bo Velika nuoč an kor poSjat uoSčila vsiem tistim, ki me imajo radi. An ist skuoze Novi Matajur zaries pošiljam poljubčke an želim vesele velikonočne praznike vsi moji družini, žlahti an parjate-ljam doma an po sviete.” Draga Miriam, če bugaš takuo tojo mamo, ki je Angela Sicura iz Ziracca, an tojga tata, ki je pa Antonino Iuretig - Stefenadu iz Marsina, od kakega si pobrala! Mi mislemo od toje none Alme, ki je naša velika pa- rjateljca, nas hode gledat pogostu an se nam store posmejat. Ben, kar nam je par-šla pravit, de si se rodila, smo ji kuazal, naj pamese tojo fotograifijo... an hitro nam jo je pamesla! Draga čičica, vse narbu-ojše ti še ankrat Zelino, rasi srečna, zdrava an vesela. PLANINSKA DRUŽINA BENEČIJE SVETA MASA PO SLOVENSKO v saboto 26. aprila ob 19.30 uri v cierkvi svetega Lienarta v Podutani Piela bo pevska skupina Musicum iz Gorice Na koncu si bomo nazdravili na pomlad, ki počaso partiaja. Pridita vsi! Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 19. DO 25. APRILA Cedad (Fomasaro) tel. 731264 OD 18. DO 24. APRILA Mojmag tel. 722381 Naboijet/Ovcja vas tel. 860395 Zaparte za počitnice / Chiuse per ferie Minisini (Cedad): do nedieje 20. aprila Spietar: hiše rasejo an parhajajo Spietar rase. Tuole moremo videt vsaki dan, če se vo-zemo po njega vasi. Posebno tiste buj v dolini. Sarženta, Petjag, Klenje... videmo hiše postrojene, hiše, ki se zidajo. V Spietre tele zadnje lieta moremo reč, de hiše rasejo, ku gobe. Tu an žlah so ble tri impreže, ki so zidale nove hrame al strojile te stare. Kjer so hiše so an ljudje, kjer so ljudje je an življenje. Življenje majhanih otruok, ki se rodijo od mladih paru, ki parhajajo živet tle an od zuna. Naši ljudje, ki so ankrat živiel dol po Laškem se vračajo damu, tle parhajajo tudi furešti. Številke, numerje, ki so nam jih dal na špietarskem uradu od “anagrafe” nam pravejo tuole. Parvi dan že-narja 2002 kamun je šteu 2.152 ljudi (1.029 možkih an 1.123 žensk). V liete se je rodilo danajst otruok: 6 puob-čju an 5 čičic. Untarlo je trinajst možkih an petandvajst žensk: vsieh kupe osanantri- deset. Proč jih je šlo danan-štierdeset: 21 možkih an 20 žensk. Tle jih je paršlo živet pa osamandevetdeset: 52 možkih an 46 žensk. Na koncu lieta 2002 je špietarski kamun šteu 2.182 ljudi (1.053 možkih an 1.129 žensk); trideset vie ku parvi dan lieta. s equipe par: LParruccber: augura Buona Pasqua . via Rstori n. 19 Civiclale del Friuli * 1lelin^ • tel. 0432/732452 . orario: martedì, giovedì, venerdì • e sabato 8,30-17.00 m mercoledì anche appuntamento • 8.30-12 15.00-19.00 Miedihi v Benečiji DREKA doh. Maria Laurà Kras: v sriedo od 11.00 do 11.30 Debenje: v sriedo ob 15.00 Trinko: v sriedo ob 12.00 GRMEK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak, sriedo an četartak ob 10.45 doh. Maria Laurà Hlocje: v pandiejak od 11.30 do 12.00 v sriedo ob 10.00 v petak od 16. do 16.30 Lombaj: v sriedo ob 14.00 PODBONESEC doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: vsaki dan od pandiejka do sabote od 8.00 do 9.00 an v torak an četartak tudi od 17.00 do 19.00 Carnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak an petak ob 10.45 doh. Maria Laurà Sriednje (Oblica) v četartak od 10.30 do 11.00 Gorenji Tarbi: v torak od 9.00 do 10.00 v četartak od 11.30 do 12.00 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 11.30 do 12.30 SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak od 9.00 do 10.30 v sriedo od 16.00 do 18.00 v saboto od 8.30 do 10.00 doh. Daniela Marinigh Spietar: pandiejak, torak an četartak od 9.00 do 11.00 srieda,petak od 16.30 do 18.30 v saboto reperibil do 10.00 (tel. 0432/727694) PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Spietar: sneda an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak, četartak od 17.00 do 18.30 tel. 727910 al 0339/8466355 SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak, torak sriedo, četartak an petak od 8.15 do 10.15 v pandiejak an četartak tudi odi 7.00 do 18.00 doh. Maria Laurà Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.30 do 10.00 an od 17.00 do 18.00 v torak od 10.00 do 12.00 v sriedo od 8.30 do 9.30 v četartak od 8.30 do 10.00 v petak od 17.00 do 18.00 Za vse tiste bunike al pa judi, ki imajo posebne težave an na morejo iti sami do Spitala “za prelieve”, je na razpolago “servizio infermieristico” (tel. 727081). Pridejo oni na vaš duom. Juožefi se le napri veselo zbierajo... Bepi, Juožefi, Pepi, Bep-pini an Giuseppe... pa Giu-seppine an Pinute, kje so? Al jih nie po Nediških dolinah, al pa so se zbrale "po skriuš" an za an dan pustile tan doma može, otroke, dielo an vse kar je na ženskih ramenah an šle se veselit kam deleč? Mi se troštamo, de je takuo. Na fotografijah pa videmo, kaj so nardili na svet Juožef, na 19. marca, možje an puobje, ki se takuo kličejo. Na Liesah so šli h maš an so bli pru ganjeni čut, kakuo jim je lepuo pieu zbor Rečan. Po maši so se zbral vsi kupe za kiek kupe popit an pojest, v paijateljski atmosferi. Za telo parložnost so z do-voljenjam gaspuoda Azeglia Romanin pamesli na dan originalno platno s podobo svetega Juožefa, ki je bla nama-lana lieta 1884 an ki jo lepuo hranijo, da jo na kajšan ukrade al pokvari. Na drugi fotografiji videmo veliko skupino Be-pulnu iz Nediških dolin, ki se srečavajo že puno, puno li-et za počastit njih svečenika. Ku ni-mar so šli h maš na Staro goro an potlè pa na kosilo, ki je bluo lietos v Skru-tovem par Stefnie-le. Buog jim di uživat še puno, puno liet tel njih guod.