14. številka.
v Murski Soboti, dne 7. novembra 1920.
I. Ieto.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO
v MURSKI SOBOTI, Lendavska ulica št. 61.
OGLASI STANEJO ZA 1 mm VIŠINE in 80 mm ŠIRINE 1 K 50 v.
Neodvisen političen tednik.
IZHAJA VSAKO NEDELJO
VELJA PO POŠTI 10 K ZA ČAS DO KONCA LETA 1920. — VSE ŠTEVILKE OD PRVE ŠTEV. PA DO KONCA LETA STANEJO 25 K.
Posamezna številka velja 1 krono.
Votum dávanje in Prek	murje.
Volilni boj je v Sloveniji i tüdi v celoj držávi z velkim gibanjom. V Sloveniji so 6 stranke, štere do svoje kandidáte gor-postávlale. Klerikálci, demokráti, samostojni kmetovje, socijálni demokratje, komunisti, národni socijalisti. V kierikálnöj stranki se zbirajo oni, šterim je prva naloga, ka bránijo na gledouč katoliške cerkve in katoliških popov. Njuv program je diktirani od Rima i popov. Kotrige iščejo pri kmeti, delavci, fabrikanti, meštri, bogátci i srmáki, gdé samo morejo zgrabiti. Poleg svojega programa nemrejo za lüdstvo dosta dobroga včiniti. To vidimo lejko v Prekmurji, gdé so od prvoga dnéva do zdaj ravnali in kak je božno živlenje in nezadovolnost v Prekmurji, to so vse klerikálci krivi. Za klerikálce se Prekmurec nemre odločiti.
Slovenski samostojni kmetovje so stranka, štera má kotrige med kmetovi i živinozdravniki pa ökonomi. Drügoga stána ne poznajo, nej delavca, nej meštra in nej drügi navčenih lüdi, kak samo živinozdravnika, ár on k vérstvi sliši. Tá stranka je nej slaba za kraje, gdé bivajo sami kmetovje ali gdé so drügi stáni, delavci, meštri sami tüdi organizirani. Za Prekmurje je
stranka nej, ár mámo v Prekmurji tüdi üge stáne, šteri so nej organizirani.
Socijálisti in komunisti poznajo samo delavca. On more biti za istino kotriga socijalistične stranke, nej pa tüdi kmet, mešter. Záto socijalisti kmete in meštre samo norijo, ka je ščéjo meti v svojoj stranki.
Demokráti, to je tista stranka, štera má za kotrige vse stanove. Program je, ka morejo vsi stáni tak delati in telko zahtevati, ka do lehko vsi drügi stáni poleg drügoga živeli. Trebej delati i za kmeta i za delavca i za meštra. Trebej napraviti, ka blágo za gvant in obütev falejše, pa more tüdi kmet svoje pridelke falejše odávati. To vse de interiziralo tüdi delavca, šteri tak mogoči za ménšo pláčo svoje posle oprávlo in de s tém ležejše živo, kak dnes; mešter de menje računo, ár silje za sébe i familijo falejše küpi, tak tüdi gvant i drügo, štero, njemi potrebno, kcoj ešče pride, ka bodo delavci falejši. V zádnjem cajti smo vidli, ka so demokráti za istino pomágali i kmeti (pri carini [vám], odávanje blágo iz držáve) i delavci i meštri. Pomágali so tüdi Prekmurji, ka so doségnoli pri vládi v krátkem cajti slobodno küpüvanje máre.
Prekmurje je pokrajina, štera je prišla iz ene držáve v drügo. Prilike so eli nove, trebej idti na novo delo, trebej je delati
vsem stanovom vküper. Kmetijstvom trebej pomágati z raztálanjem zemlé, kak Želej lüdstvo, trebej je nastaviti v Prekmurji industrijo, štera de dávala krűh delavcom i drügim stanovom, fabrike za cuker, kolbáse, sveče, žájfo, cigeo, leder, kompote, sušenje sádja, fabrike za špiritus in drügo, moramo nastávlati. S tem odpomoremo kmeti i delavci i meštri. Treba nam železnic, mostov prek Mure, nove birovije. Na vsem tem moremo delati, ár nači se Prekmurje nemre pozdignoti. Pri tem deli pa morejo pomágati i delati vsi stanovi vküper, i kmet, i delavec, i mešter i navčen človik. Eden sam stan nemre toga dela včiniti, ár bi bilo na kvár celomi lüdstvi. Vsi stanovi ležej veliko včinijo, kak eden sam.
Záto bi bilá falinga od nás Prekmurcov, kak bi se odločili za edno stranko, štera má za kotrige samo eden stan. V Sloveniji so prilike náčiše, tam se Iejko eden stan sam organizira, ár so drügi stani tüdi organizirani i nemajo vküper dela. Eti pri nas je nači.
Prekmurska kmetijska stranka, štera je žé dosta dobroga včinila za Prekmurje in ešče de nadale dobro delala, má gornji program i cile za Prekmurje Naživlje se v istini kmetijska, ár je v Prekmurji nájveč kmetov. A tá stranko de zastopala tüdi drüge stanove v Prekmurji, njéna istinska želja je, Prekmurje podignoti vküper z
LISTEK.
Juri Kozjak, slovenski janičar.
— Povest iz petnajstega stoletja domače zgodovine. — Spisal Josip J u r č i č.
(Dalje.)
Kalil mu je to veselje samo še strah, da ne bi cigan srečno odpeljal otroka in da bi ga utegnil izdati. Pa tudi za to si je vedel poiskati tolažbe.
Naglo se je bilo razširilo po okolici, da je krdelo ciganov hotelo gospoda Marka obesiti, ter da so naleteli na Petra in hlapca, ki so se morali odkupiti. Ko pa ciganov ni bilo potem nikjer v okolici viditi. — zakaj zakaj pomeknili so se bili v gozd so menili vsi, da so odjezdili.
Peter, na videz ves v skrbi za svojega stričnika, je bil prepovedal prve dni po svoji nevarnosti očetu Bernardu iz grada voditi dečka. Malo dni pozneje pa je dovolil zopet, celo velel je, da sme iti v vas, med kmečke ljudi.
Tam je stala sredi vasi pod Kozjakom lepa košata hruška. Lesem je zahajal oče Bernard s svojim učencem, mladim Jurjem ; zakaj dober gospod mora poznati svoje podložne in jih mora ljubiti, je rekel oče Bernard, in zato je hotel, da
se tudi Juri že v mladih letih privadi svojim kmetom. Torej je minilo le malo dni, da ne bi bil ž njim na klopi pod vaško hruško, ljudje so radi gledali mladega okretnega gospodiča in sivega prijaznega meniha v beli kloštrski halji. Oče Bernard je bil od nekod iz tujega prišel v zatiški samostan. Ko so ga ljudje vprvič spoznali, se niso še mogli pogovarjati ž njim, zakaj govoril je tuj jezik. Pozneje Šele se je bil naučil po govorici jezik slovenski, kakor ga je govoril narod, kloštru podložni. Potem je bil ljudem najljubši duhovnik izmed vseh menihov. Res se mu je znalo na jeziku, da je tujec, vendar ljudje so ga še rajši poslušali, ko je zavijal njihov govor, drugače kakor domáči.
Govorilo se je, da je bil ta gospod nekdaj vojščak, da je pa obljubo storil in se pomenižil. Ljudem res ni šlo v glavo kako bi bil mogel kdaj tako ponižen gospod oduren vojnik biti. Že marsikomu je bilo na jeziku, da bi ga bil po vprašal sam, ali nihče se ni upal, vsakemu je ostalo vprašanje na jeziku. Oče Bernard sam pa je rajši pravil o drugom in o drugih kakor o samen sebi.
Sedela sta tudi tisto popoldne duhovni učenik in plemeniti njegov učenec pod hruško. Vaščani so mimo hodili. Vsak je že od daleč grede snel pokrivalo z glave in spoštljivo ogovoril očeta. Eni so šli po opravkih dalje, eni pa so se ustav-
ljali tam ter povpraševali in poslušali vljudnega starca, ki je mnogo vedel. Zbrala se je bila okrog njega precej velika družba starih ljudi, žensk in otrok. Pri takih prilikah je oče Bernard rad pravil razne zgodbe iz svetih bukev. Kakor še dandanes, so bili tudi nekdaj slovenski kmetje radovedni ; nič vaščanom ni bilo bolj po godu kot to, da jim je oče Bernard kaj lepega povedal.
Kaj čuda, ako ga tačaš tudi prosijo, naj pove povest o močnem Samsonu dalje.
»Ali se vam lepa zdi! « pravi starček.
»To se ve, da je ! Včeraj ste povedali kako so Filistranje Samsonovo uganko rešili in trideset sukenj v Stavi pridobili,« odgovori eden kmetov, naslonjen na motiko.
»Tačas,« je pravil menih zvedavi druščini, »je bilo žito v klasju in že zrelo, le srpa in ženjice še ni bilo. Sarnson si izmisli, kako bi se maščeval nad Filistrani. Bilo je pa v Jutrovem veliko liste in lisjakov. Samson jih nalovi tristo ter jih zveže po dve in dve za repe. Med repe priveže goreče plamenice in tako izpusti lisice po polju Filistranov, svojih sovražnikov, Ostrašene lisice teko vse vprek po žitu in požgo do bilke vso strnino. Filistranje niso imeli kaj jesti pozimi. — Potem gre Samson v neko jamo v okraju rodu Judovega. Filistranje zvedo, kam zahaja tisti, ki jim je toliko nesrečo
Stran 2.
»PREKMURSKI GLASNIK«
7. novembra 1920.
vsejmi  drügimi stanovi. - Nájveč interesa má na malolom človeki, srmáki, njima trebej pomágati, bogátci že samomi dobro ide. Zádnje dnéve je odišo v Ljubljano zastopnik té stranke, da naprej prinesé vse nevole i falinge iz Prekmurja. Gučao je pri kotrigi vláde. Doségno je, pa je odišo eden vagon tobáka za Prekmurje, šteroga de odávao Jugoslovánski Kreditni Závod v Murski Soboti i Lendavi, šteri je dao za tobák peneze. Drügi so nej ščeli pláčati dvá milijona naednok za tobák. V Ljubljani so tüdi obljübili, ka do postavili v krátkem cajti v Beltincih, Križevcih in Gornji Lendavi birovije, v Murski Soboti pa poleg okrajne birovije ešče okrožno birovijo (törvényszék), ka Prekmurcem nede trebelo hoditi v Maribor. Nadale so obljübili falejši gvant, obütev in drügo za Prekmurje.
Prekmurska kmetijska stranka s tém dela istinsko za vse stanove v Prekmurji, nej samo za kmeta. Prekmurska kmetijska stránka je istinska domáča stranka, štera dela, a ne guči samo. Vsi drügi gospodje v Prekmurji so lepo spáli, gda je tá stranka začnola z delom.
Kak čüjemo, nastávla se nova stranka. Neščemo naprej gučati, ka de nova stranka odveč, viditi ščémo, što so tisti gospodje, šteri nastávlajo to novo stranko. A eno je istina: v tom cajti je vsakša nova stranka odveč. Stopite vsi kcoj Prekmurski kmetijski stranki in njej pomágajte delati. To de bole za Prekmurce, kak pa da moči razmetate. Vsi právi pajdášje Prekmurja so kotrige Prekmurske kmetijske stranke, štera je dnes naša domáča stranka in štera je edina dosta dobrega dela včinila.
Tak pa tüdi Známo, kak nam je 28. novembra votum dávati. Vsakši Prekmurec, katoličan ali protestant, kmet, delavec ali mešter i navčen človek, šteri želej svojoj domovini dobro, votum dá za to stranko. Ako vsi votum dáte za to stranko, meli mo tri dobre követe, šteri do gornji program spelali. Klerikálci so nej meli srca za nás, odirali so nás z raznimi bautami, bogátili ništerne bogátce. Naš program pa je : vsem trebej pomágati, ka mo vsi srečni i zadovoljni.
Obsodba beltinskega gerenta Škafarja — Škafar laže.
V številki 43. Kleklovih »Novin« odgovárja Škafar na článek v Štev. 10. »Prekmurskega Glasnika«. V svojoj nevoli si nevej nači pomágati in prav predrzno laže in ščé potvoriti celo sodnijsko sodbo. Záto smo prisiljeni toga človeka odkrito razkrinkati, gda do ga poznali vsi pošteni lüdjé.
Dné 2. novembra 1919 je bila poslána civ. komisari sledéča vloga, štero je podpisalo 38 kmetov iz Beltinec:
Poštüvani gospod dr. Berbuč Civilni komisár !
Mi odspodi podpisani beltinski kmetovje prosimo g. dr. civilnoga komisára, naj nam odrédijo za beltinsko občino zvolitev župána in občinske poglavára, ár smo mi nej zadovolni s temi poglavári, ár oni zdaj že vu začétki velike krivičnosti delajo. S prvim, gda je sol vödávana bila, je odrédjeno bilo za Beltinsko občino 15 metrov, to je 30 žaklovino na mesto 30 žaklov je župán Škafar Jóžef ino njegov namestnik Balažič Mátjáš sta 32 žaklov gori na kola odnesla, ino ono sol sta domá vu Beltinci Klepec Pali trgovci odála, to osvedočita Pozderec Mátjáš forman ino njegov sin Franc, šteri domá sol doli noso. Drügo krivičnost so narédili pri ednoga Židova žiti in pšenici vötálanji, ár so takšim delili, šteri so kmetovje, in májo do 10 in ešče više plügov zemlé, takim pa, šteri nemajo ni zemlé, so nej dáli. One peneze, štere so dobili za ono žito ino pšenico, so tüdi nej pravično notri pisali, to je vadlüvao Balažič Mátjáš župánov namestnik. Tretja krivičnost je bila pri tobáki, ka so ništernim delili po 10 ino po dvá pakli tobáka. Posvedoči Pezdarec Mátjáš, šteri je bio klüčár pri občinski kasi, on da je te krivičnosti nej ščöo spoznati, nego je ščöo, vsakemi pravico deliti, so njemi pod silom od občinske kase klüč kraj vzéli. Štrta krivičnost je pri cukri, šteroga so tüdi nej po pravici delili, ino ednomi Siromaškomi vérti Baša Martini, šteri je nej möo tisti dén penez, gda se je cuker delio, na drügi dén je na posodo vzöo peneze ino ženo zgono po cuker, njej je župán nej ščöo- cukra dati, zakaj je nej prišla tisti dén, gda se je cuker delio. Péfá krivičnost je kvartöo, najmre župán
Škafar se je preselo vu občinski hram, Šteroga so küpili občinski kmetovje, šteri Plačüjejo porcijo in tüdi občinske naloge, Škafar župán pa nikšega kvartera nej pláčo v Beltinskoj občini, ino nikoga nej pito, je li slobodno iti v té kvarter, od šteroga smo predtém dobili osem sto kron kvarterske árende, on pa šenki ščé v njem stanovati. Šesta krivičnost je mejla beltinska občina vu Posojilnici (v kasi) sedem jezér kron za napravitev novoga mosta, ino da zdaj nej máči bilo dobili materiala za izdelanje novoga mosta, je noben župán za drügo potrebo nej smeo vzéti iz posojilnice, Pa tüdi so njemi občinski Posestniki nej s dovolili, zdajšnnji župan Škafar je brezi dovoljenja občinski kmetov tri jezero kron iz posojilnice odneseo. Prosimo visiko poštüvanoga gospoda dr. Civilnega komisára, naj nam te krivičnosti poravnajo ino odrédijo volitev na župána ino občinske poglavárja, štero si ščémo mi kmetovje sami izvoliti, da nam več mi poznamo, šteri je sposoben za ravnateljstvo naše občine. Našo prošnjo ponavlajočí ostánemo pokorni slugi naše prekmurske Jugoslávije.
Beltinci, dne 2. nov. 1919. Slede podpisi.
Škafar se je po toj vlogi vžaljenega čüto, samo zavolo v oči metanje od soli in od silja in je samo za volo toga naprejmetanja vložo tožbo proti nam štirami. Za volo naprejmetanja od tobáka, cukra, stanovánja in peneze vse nej čüto užaljenega; záto jih vsakši za istinske gori vzeme. Sodba okrajnega sodišča v Murski Soboti se glasi :
»Obtoženci Mavčec Štefan, Picko Jožef, Vereš Štefan in Baligač Ivan seoproste od obtožbe, da so lažnjivo dolžili tožitelja Jožefa Škafarja, da je odneso dva žakla soli več, nego jo je küpo ter da je žito krvično delio in nej pravično notri piso, Po paragráfi 389 k. pr. r. se obsoja Škafar Jožef na plačilo vseh stroškov.«
Sodnijsko sodbo našiva Škafar kosmáto laž. Žalostno je, da je Škafar zapelo občinske poglaváre, da so podpisali njegov člának. Povemo lehko žé dnes, da Škafar nede dugo več gerent beltinske občine.
Mavčec Štefan, Pucko Jožef, Baligač Ivan,	Vereš Štefan.
POTPÉRAJMO PREKMURSKI GLASNIK.
naklonil. Vsa vojska se zbere in oblega Samsona v jami, celo 3000 mož iz rodu Judovega se jim pridruži. Leti pridejo k Samsonu in mu-vele, naj se vda. On reče : »Ako prisežete, da me ne umorite, pa se vam vdani.« Prisežejo in zvežejo Samsona ter ga odvedo v tabor Filistranom. Sovražniki ga hočejo brž prijeti. Zdajci pride gospodova moč čezenj in naglo pretrga vrvi, kakor bi bilo končevje ; zgrabi neko oslovsko čeljust, ki je ležala na tleh, plane na Filistrane in jih potolče blizo tri tisoč. Drugi pobegnejo.«
To mirno veselje pa jim je prestrigel deček, ki je zavpil: »Lejte, lejte, Turki !«
Res so dirjali čudni možje proti vasi. Napol oblečeni, umazani in rjavi, so sedeli na iskrih konjičih, ki so jih urno nosili kot lastavke po zraku.
Strah je bil prevzel vso družbo, ko so začuli krik : »Turki !«
»To niso Turki, cigani so !« pravi star mož, oprt ob palico. »Ti nam ne store nič žalega na vasi, posamezne bi morda že prijeli.«
»Hudobni ljudje so to brez vere in Boga«, reče kmet, ki je držal motiko —; »sam Bog nas Varuj in Mati božja ! Ko bi le kaj več mož bilo tukaj, vse je pa polju !«
»Lesom jezdijo !« reče neka ženska. »Bežimo v hiše !«
»Ne bojte se !« pravi oče Bernard. Če imajo tudi slabe namerne, Bog varuje nedolžnega.« Rekši pa se je starcu roka tresla ; nevede prime dečka Jurja za roko s svojo blagoslovleno desnico, ki bi ga bila morda branila pred tridesetimi leti, ali zdaj je delala križe, za bran je bila pretežka.
Cigani so bili že tukaj. Bilo jih je res strašno gledati, kako so malim konjem viseli naprej čez grivo ter jo drevili naravnost proti hruški. Zdajci razbeže otroci in žene, le menih z grajskim dečkom in z nakaterimi moškimi ostane na mestu.
»Vi imate tukaj lepega dečka«, pravi dolgi Cigan Samol ter stopi s konja, in ž njim tudi nekateri njegovih tovarišev. »Ali bi ga ne hoteli nam izročiti? Sicer mu dobro ravno ne bode pri nas, pa vendar radi bi ga, in staremu očetu tukaj nima kaj pridovati«. Rekši pristopi cigan zasmehljivo in zagrabi malega dečka, ki se je zastonj jokaje izkušal skriti za očeta Bernarda.
»Kaj bi radi? Proč !« reče menih Bernard in brez strahu stopi ciganu nasproti. »Poberite se, rokovniki, da vas božja roka ne zadene ! Kaj hočete s tem dečkom ? Nihče se ga ne bode dotaknil brez kazni, nedolžna kri v nebo vpije«.
»Ha, ha!« se zasmeje divják. »Slabo ste naleteli na poslušalce, ako ste meni, kakor se mi vidi, nas se take pridige ne primejo«. Drugi ci-
gani, ki so sedeli še na konjih, so priganjali glavarja, naj naglo opravi ; zato zgrabi stari hudodelnik slabega starca in ga odrine, da bi prijel dečka. »Stoj, pritepuh, ne bodeš ga ne !« pravi zdaj kmečki mož, ki se je podpiral na motiko, vzdigne svoje orodje in gotovo bi bil ciganu črepinjo razklal, ko bi ne bil ta naglo kot maček odskočil. Starec, ki je slonel ob palici, je jel na pomagaje klicati : vendar cigani naglo poskačejo s konj, in oba kmeta sta ležala pri tej priči prebodena in krvava na tleh. Prikazal se je tam pa tam kakšen možiček izza ogla, toča videvši da je sam, sovražnika pa mnogo — se je skril tudi on.
Samol zagrabi fantiča zako in ga posadi na konja, sade zanj, in preden je človek vedel, šo biti odjahali cigani, naglo kot strela. Oče Bernard omedli.	
Vaščani so se zdaj šele zbirali : eni so prišli s polja na silno kričanje in vpitje, eni iz hiš, eni so strmeli, eni molili, nobeden ni vedel, kam bi se dejal ; in preden so se zmenili, da bi bilo dobro v grad to grozovito novico naznaniti, so bili cigani lehko že za deveto dolino. Naposled vendar teko kaki trije na grad Kozjak in vpijejo, da so cigani dva kmeta ubili, očeta Bernarda na tla potepli in gospodiča Jurja na konja posadili in odpeljali	(Dalje prih.)
7. novembra 1920.
»PREKMURSKI GLASNIK«
Stran 3.
NOVICE.
Volilni imeniki v vseh prekmurskih občinah so že razgrnjeni. Rok za reklamacije znáša 8 dni od dnéva razgrnitve imenikov šteto. Dolžnost vsakoga volilca je, da volilni imenik v občinskom urádi pregléda in se prepriča, ali je vpisani v imenik kak volilec ali nej. Ako ni vpisani, se more priglásiti, da se ga vpiše. Vsakdo ima tüdi pravico zahtevati, da se v Volilni imenik ali vpiše drüge volilce, ki niso vpisani ali da se zbriše iz imenika tákše ki nimajo pravice biti vpisani v Volilni imenik. Vse to pa se more zgoditi v osmih dnévaj nači so té pravice zgübljene. Opozarjamo posebno na to, da májo volilno pravico samo te Jugoslováni (Slovenci) po plemeni in jezika, Madjari, ki niso zjávili, da želejo postati jugoslovánki držávljani, nimajo volilne pravice. Rávno tak tüdi ne židovje. Na zahtevo vsakogar se morajo taki ljüdjé zbrisati iz volinih imenikov, ako so po krivci v njo vpisani. O reklamacijah (pritožbah) sodijo sodišča, za Prekmurje torej okrajno sodišče v Murski Soboti in v Dol. Lendavi. Záto lehko z županjem priglási svoje zahteve proti morebitnim krivičnostim, ker bodo sodišča pravično razsodila o takih pritožbah.
Nesreča. V nedeljo popoldne šlo je nekaj lovcev na lovino v Soboti. Ednomi lovci je pükšo razmetalo, pa lovci je odtrgalo prst na levi roki.
Roparski napád. V soboto večér sta dvá fanta na cesti iz Tišine v Soboto napádla s pükšami ednoga kočiša. Kraj sta njemi vzéla peneze (50 K) in vöro. Napádalca sta v aresti v Soboti, domá sta iz Kroga.
Volilni sestanek. V soboto, 6. t. m. vrši še ob 8 vöri zvečér v gostilni Dobrai v M. Soboti Volilni shod. Poroča podpredsednik národnoga predstavništva g. Ribnikar iz Ljubljane. Uradništvo je posébno pozváno.
Tobák pride en vagon v Prekmurje. Iz Ljubljane je odišo v četrtek, Odávao de ga Jugoslovanski kreditni závod. To je doprinesla Prekmurska Kmetijska Stranka. Njéni zastopnik je bio pred pár dnévi v Ljubljani i zahtevao tobák, ne samo dráge cigarete, ampak posébno tobák za pipo i drügi fal tobák. Egiptovskih cigaret, štere so nej dobre, so za nás predráge, záto naj nam pošle vláda falejši tobák. To se je v činilo.
Novinam naznánje ! Mi pri Prekmurski Kmetijski Stranki ne delamo, kak vi pri Kmečkoj Zvezi, kak bi samo za kompenzácio delali, záto tüdi nemo za tou konjov lifrali. Vsi župáni iz okolice Cankove smo 28. VU. 920 napravili edno obojo na dež. vlado, da se naj stori, da bi se teliko žrebeti iz važali, oziroma naj se küpci pošljejo v Prekmurje, prišoje nam odgovor, da so žrebeti pod ednim letom stari pod prostim izvozom, carina je 200 dinárov od falata za pláčati, ali do sedaj se je nej moglo zgoditi, ár je dovoljeno samo nad Špilje izvažati, za toga volo ešče zméroma odim okoli, da bi se nam dovolilo v G. Radgoni vö pelati, ár bi tou našemi lüdstvi dosta bole olehkočeno bilo, kak pa nad Špilje okoli. Zakaj so se pa gospodje okoli »Novin« nej pobrigali za tou, či tak dosta delajo za Prekmurje, liki to je samo v njuvi »Novinaj«, drugod pa nika. Mi pri P. K. S. se že brigamo za blagor lüdstvo v Prekmurji, nego Vi nej. — Skakovci 31. oktobra 1920.
Kočar.
„Hašpart“ »Novine« vu svojoj številki šinfajo negdašnjo ogrsko stranko pod iménom »munka-
párt«, ki so pa bili tisti, ki so pomagali pri volitvaj, či nej Püšpeki popi notri do cimeštrov, da naj samo te Hašpart gvina? Záto so tou delali, da oni lüdi májo »Hašpart«!.
Velki ravnitel kmečke zvéze je tüdi Bejek Štefan mlájši iz Kroga Št. 24. Kak dober krščanski mož, pozna dobro štrto božjo zapoved, ki veli: »spoštüj očete in mater«. Záto je delo s svojim očetom in svojov materjov tak grdo, da je bio oča prisiljen iskati pomoči pri sodniji. Bejek Štefan je bio obsojen, da more zapüstiti očetovo hišo. Nás samo veseli, da májo klerikalci tákše uzorne može, kak Bejek, Škafar in drügi. Vredna drüžba velikoga Jugoslována Klekla, ki bi rajše dánes nego vütro zložo v naročje májki Madžarji!
Volišče in Volilni predsedniki v Prekmurji. V Prekmurji mámo 175 občin od katerih jih je velko precej máličke oziroma májo málo število volilcov. Záto naj potrebno in nemogočno, da bi v vsaki občini bila posebna volilna komisija, temveč je več občin Zdrüženih v eno volišče, tak da bode v cejlom Prekmurji samo 33 volišč. Na vsakom volišči bode delala posebna volilna komisija z volilnim predsednikom na čeli. Volišče bodo na Sledečih krajih s sledečimi volilnimi predsedniki : Gor. Petrovci : Črnko učitel M. Sobota, Fokovci : Požegar učitel M. Sobota, Bákovci: Koder kr. notáruš M. Sobota, Dol. Lendava : Gaber Sodnik Dol. Lendava, Beltinci : dr. Pikuš odv. Dol. Lendava, Kančovci : Stare dav. ofic. M. Sobota, Bodonci : Čižek učitel M. Sobota, Bogojina : Kontler nadučitel Lakoš, Pečarovci : Engelsberger učitel M. Sobota, Kuzdoblanja :, dr. Weixel odvet. kand. M. Sobota, Kupšinci : Nemec kancl. M. Sobota, Pucinci : dr. Hočevar Sodnik M. Sobota, Turnišče : Globočnik not. kand. Lendava, Sv. Juri : Korže šolski ravnitel M. Sobota, Šálovci : Jurko šolski nadz. M. Sobota, Kobilje : dr. Svetelj profesor M. Sobota, Cankova : Španger gimn. profesor M. Sobota, Čentiba: dr. Leskovec odvetnik Lendava, Markovci : Čuček učitel M. Sobota, Čerensovci : Globelnik ofic. Lendava, Moščanci : dr. Černe odvetnik M. Sobota, Dobrovnik : Šel davč, ofic. Lendava, Gornja Lendava : Šavel avsk. M. Sobota, Melinci : Rus viš. ofic. Lendava, Grlinci : Pen ofic. M. Sobota, Križevci : Hupka inžener M. Sobota. Fikšinci : Preininger učitel M. Sobota, Gederovci : Merčun davč. ofic. M. Sobota, Tišina : Novak viš. ofic, M. Sobota. Gaberje : dr. Tomšič Sodnik Lendava, Martjanci : dr. Janc odvetnik M. Sobota, Murska Sobota : dr. Irgolič okr. Sodnik M. Sobota, Kropivnik : Prelog davč. uprav. M. Sobota.
POLITIČEN PREGLED.
OD POGÁJANJA Z ITÁLIJOV za rešitev jadranskega vprašanja se piše žé dosta kédnov, zdelo se je, da Itálija nalašč zavlačüje pogájanja ali pa radi svojih težávnih notranjih razmer. V Itáliji vláda vedno večja nezadovoljnost med ubožnejšimi in delavskimi sloji. Sedaj pa je vendar določeno, da se májo pogájanja začnoti drügi keden meseca novembra. Mi si ne obečamo od teh pogájanj nikšega uspeha, ker je požrešnost italijanskih nacijonalistov prevelika. Na drügi stráni pa se nam ne vidi prav, da naša vláda sili k tem pogájanjem sedaj neposredno pred volitvami. Ta vláda je samo začasna, nemre se opirati na voljo lüdstva in izvoljenih lüdskih zastopnikov in njéno živlenje se konča v krátkih kédnaj. Kak more torej prevzeti odgovornost za takšo važno odločbo, štere posledice de čüto cejli jugoslovánski národ ? 
V AUSTRIJI so se zvršile pretečni keden volitve v národni svet (držávni zbor). Nájveč posláncev (82) so dobili krščanski socijalci, prej nájmočnejša stranka, socijalisti, so pa dobili samo
66 poslancov. Ta izid volitev v Austriji je sploj značilen za razpoložanje prebivalstva, kajli živlenje v Austriji je resan obvüpno. Nej krüha, nej cukra, nej vogla. Lüdstvo stráda in zmrzüje. Austrijska krona je zgübila skorej vse vrednost. Za naš dinár more pláčati Austrija 12 svojih kron ! In pri tem nikšega vüpanja na bougšo bodočnost ! Tak se je maščevalo nad austrijskimi Nemci njuvo sovraštvo proti našim srbskim bratom, štere so ščéli zatreti in spraviti z zemljskega površja.
GOSPODARSTVO.
Kako ravnati z gnojen in gnojnico.
Ker je pomanjkanje umetnih gnojil, posebno dušičnatih, v zádnjih letih vedno večje in brez zadostne množine dušika v zemlji nemogoč popolen razvoj naših poljedeljskih rastlin záto je skrbna in pravilna poraba hlevskega gnoja tem važnejša. Posebno nam je glédati, da preprečimo izgube rastlinskih hranilnih snovi iz gnoja in gnojnice.
V nasljednem glávna pravila, kako je ravnati s hlevskim gnojem :
Skrbi, da se ne izgubljajo gnojilne snovi na gnojišča v tla. Če gnojišče ni neprodorno tlakano, navozi na njega na tla primerno plast ilovice. Ilovica vserkava gnojnico, ki se izceja iz gnoja ter zabrani vsaj največje izgube. Kadar razvažaš gnoj, razvozi ž njim vred tudi z gnojnico prepojeno ilovico in jo na gnojišču nadomesti z drugo.
Zabrani pritok vode iz dvorišča in s streh, kajti ona gnoj izpera in izlužuje.
Nakidaj gnoj enakomerno po gnojišču in ga sproti trdno stlači. Tako preprečiš prehitro razkrajanje gnoja in izgubo njegove nájdrágocenejše gnojilne snovi, dušika.
Od časa do časa posuj gnoj z zemljo. Zemlja vsrkava plinaste hranilne snovi, prepreči izsuševanje gnoja in ga tako ščiti izgub hranilnih snovi.
Skrbi, da ostáne gnojni kup vlažen. Polivaj ga večkrát, posebno v suši z gnojnico. Tak gnoj ostáne bolj sočen in bolj učinkujoč.
Ne puščaj ležati gnoja na polju v majhnih kupih ! kadar ga ne skladaš z voza, ga takoj raztrsi in podorji. Če ga ne moreš kmalu podorati, navozi ga rájši na velki küp, ki ga stlači in pokrij z zemljov. Rahlo nametan, in nepokrit küp, se kmalu spremeni v küpček, ker vsled razkrojitve skupaj páde in hitro izhlapevájo v zrak v plinaste snovi izpremenjene rastlinske hranilne snovi.
Pregrešna zapravljivost je, če se gnojnica izgüblja v tla gnojnične jamo ali gnojišča. To je tako nespametno, kakor če bi od kuhanega mesa tečno juho proč zlil. Gnojnica je drágocena in spada v neprodorno gnojnično jamo. Gnojnična jama je zláta jama kmetije. Na njivo ali na trávnik napeljana gnojnica očitno pospeši rast rastlin.
Vsakojáke odpálke gospodárstva in gospodinjstva, smeti, lesni pepel žaganje itd., zbiraj na kompostnem kupu, vmes pa stavi od časa do časa plasti zemlje. Kompostni kup polivaj večkrat z gnojnico ter ga vsaj dvakrat na leto prekoplji in travnik. Kompost je sparovček kmetije. Vsako leto prični se novim kompostnim kupom. V drugam letu je kompost na kupu goden ter je za rabo.
Če ravno tako delaš, potem bodo večji pridelki : več žita, več krme, več živine.
Zako je zrnje cena vkrátkem cajti na tak visiko skočilo? Zadnji čas so prišli trgovci iz Nemčije v našo držávo, da küpüjejo zlásti v Bánáti in prinas zrnje tüdi za Nemčijo, šteri ščéto telko v küper s poküpüvati, ka bi njim do prihodnji žetve dojšlo in z naše držáve vö odpelati dvá miljona ton zrnja, to je 200,000 vagonov.
Uvoz kapsljev za lovske puške in trake za pisalne stroje je dovolilo ministrstvo za finance.
SALAY ABEL FOTOGRAF
GLAVNI TRG v hiši g.Reich-a
slike za izkaznice v 10-tih minutah!
Stran 4.
»PREKMURSKI GLASNIK«
7. novembra 1920.
Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani,
podružnica v MURSKI SOBOTI.
Brzojavni naslov : JOGOSLOVANSKI KREDIT.
Sprejma
VLOGE NA KNJIŽICE in TEKOČI RAČUN
In jih obrestuje po 4% brez odbitka rentnega davka.
TELEFONSKA ŠTEVILKA 16. Število poštno-ček. urada štev. 11323.
Posojila na osebni kredit, na hipoteke, trgovske in druge vsakovrstne kredite. Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih-papirjev in valut po dnevnem kurzu.
B
RATA v M. SOBOTI RUMEN (blizu kat. cirkve)
trgovina z mešanim blagom.
PRIPOROČATA SVOJO VELIKO ZALOGO MANUFAKTURNE IN DRUGE RAZLIČNE ROBE.
Trgovci dobijo popust!
RAZGLAŠŰJTE v »PREKM. GLASNIKI«!
eklič Števan
trgovina z železnim blágom v MURSKI SOBOTI, Lendavska vilica.
PRIPOROČA Z NOVIČ DOBLENO ŽELEZJE, ŠPARHERDE, OBROČÉ, RORE (csőveket), ŠTRIGLE, CVEKE, POSODO, ŠKÉRI (szerszámok) itd.

Štampilje
KATALOG FRANKO
ANTON ČERNE
graver
LJUBLJANA, Dvorni trg 1.
KUPUJEM
lenovo semen, svinsko mást, ter méd in vosek, in sploh vse deželne pridelke po najvišjoj d n e v n i c e n i vsaki dén. Na Jagri mam vse felé špecerijsko blágo : melo, sol, cuker, kávo, petrol, žájfo itd. ter železnino, cveke, sekire, lopate, rasoja, podkovi itd.
Franc Ceh
trgovina z mešanim blagom v MURSKI SOBOTI (prek od židovske cerkve).
Trgovci in drügi, šteri ščéjo prodávati naše novine, naj nam to naznanijo. Zaslüžijo 20%.
Što ščé na dén 20-40 K slüžiti ?
Upravnstvo „ Prekmurskega Glasnika“ išče rédnoga raznošalca novin. Sto ščé to dobro slüžbo dobiti naj se glasi
v Slov. kraj. tiskárni v M. Soboti.
PREKMURCI
čtite naše domáče novine
»PREKMURSKI
GLASNIK“
MARIBORSKA ESKOMPTNA BANKA
Centrala v Mariboru. Ekspozitura v Rogaški Slatini.
Podružnica v Velikovcu.
Sprejema vloge na knjižice ter jih obrestuje po 3 ½. Vloge na tekoči
račun obrestuje najugodneje. Daje posojila na menice, vrednostne papirje i.t.d. Kupuje valute in devize po najvišjem dnevnem kurzu ter izvršuje vse, v bančna stroka spadajoče transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
Odgovorni urednik : Vekoslav Filipič. Tisk: „Slov. Kraj. Tiskarna“ v M. Soboti. Lastnik in izdajatelj : Konzorcij „Prekm. Glasnika.“
Podružnica Murska Sobota