Političen list za slovenski narod. Po posti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 fld., za pol leta 8 ?ld.e za četrt le*a i gli., u jidia mesec 1 gld.iO br. V administraciji prejeman velja: Zs cele leto 13 fld., sa pol leta 6 (ld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 (Id. V Ljubljani na dom posiljan valja 1 fld. 20 kr. v«č na leto. Posamne številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (interate) vsprejema upravnlStvo in ekspedlelja v „JUtel. Tiskarni", Vodnikove ulice it. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne va prejemaj o. V red ni a tre je v SemenlSklh ulicah It. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, isvsemli nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. Štev. 231. V Ljubljani, v četrtek 8. oktobra 1896. Letnili XXIY. Loška železnica. (Konec.) Nikakor nimamo tu v mislih oporekati potrebi vsaj jedne železnične zveze, ki bi šla skozi goriško ozemlje. Le predobro nam je znano, kako mačeški je zanemarjala država naše goriške brate. Niti jedne železnice nimajo. Predilska proga bi vezala Bovec z Gorieo in s tem bi bile vsaj v nekoliko zbližane svetu tudi soška, baška in idrijska, oziroma cerkljanska dolina. Da se Goričani potegujejo zanjo, je jako umevno in vsak Slovenec jim mora želeti, da se njihovi napori vresničijo. Drugo vprašanje, katero se mora v našem slučaju nujno staviti, je pa to : Je-li je imenovana proga res najpripravnejši in najbližji zveza s Trstom ? In to zanikavamo trdeč, da je proga DivačaLoka v tem oziru daleko primernejši. Nikakor torej nismo in ne moremo biti proti temu, da se vresniči želja in zadosti potrebi goriških Slovencev, marveč le zato, da se predilska proga ne vporablja v to, da se dene z dnevnega reda loška železnica. Ta je najbližji, prometno vsled obljudenih, rudninsko in obrtno bogatih krajev najvažnejši in brez dvojbe tudi najcenejši proga. Misel na to progo je že zelo stara; še predno se je stavila južna železnica, se je mislilo nanjo in to misel je vedno z največjim veseljem pozdravljalo prebivalstvo in zadevni javni zastopi so se izrekali zanjo. Praga, Linec in Trst so se tako izrazili že preje, predno sta se kot „Deus ex machina", pojavila dva nova načrta. Culi smo večkrat iz zanesljivih virov, da so se prejšnja ministerstva, vzlasti Windischgraetzovo, za-resno pečala s to zadevo ; minister Wurmbrand se je potezal zanjo, kar je mogel. Badeniju je dopadlo drugače. Ne dvomimo, da tolmači Fremdenblatt njegove misli v članku, ki smo ga zadnjič navedli. Koliko so se že naprosili in namoledovali razni občinski zastopi za to progo in kolikrat se jim je že obetalo, da bodo vslišane njihove prošnje. Sedaj je zavela zopet popolnoma drugačna sapa. Več zanimivih podrobnostij vemo v tem oziru. Vlansko leto sta se dni 4. oktobra pripeljala s pol-danjim vlakom dva višja ministerska uradnika v Škofjo Luko na licu mesta se podučit o ti zadevi. Peljala sta se do Šefarta in zopet nazaj. To je bilo vse. Popoldne sta se pa podala z vlakom na Bled k Žveglju. Tableau ! Letošnje leto se je nameravalo odposlati več občinskih zastopnikov na Dunaj, da pojasnijo, kar je prav za prav že tako jasno, toda česar višji gospodje ne marajo vedeti. Bili so že pripravljeni za odhod, ko jim drugemu za drugim priroma brzojavka, da ne bo nič. Samo idrijski župan je odšel preje, nego ga je obvestil brzojav, in sam samcat je premišljeval na Dunaju, kako težko je priboriti kako gospodarsko drobtino za našo zemljo od vlade. Nam je v resnici žal za Skofjo Loko, ki jo lahko imenujemo biser mei gorenjskimi mesti. Divna lega, nadarjeno ljudstvo, rodovitna zemlja, a vender vsak dan slabše. Dobro sicer umevamo kapitalistični razvoj, ki skuplja vse ljudi in blago, delo, zaslužek in ogromne dobičke v velikih mestih. Mesta izsesavajo deželo; manjša mesta pa uiedajo večja. To je ob kratkem dijagnoza sedanjega gospodarskega boja. Ravno zato se nam pa zdi nujno potrebno, da država na vso moč pomaga slabejšim, da ljudsko silo združuje in jo podpre, da se more vspešno sama braniti proti hudim nasprotnikom. Tu govorimo posebej o Škofji Loki, dasi velja splošno naša trditev za vsa manjša mesta. Vodne moči ima to mesto in okolica dovolj, pridnih rok tudi, a v našem času opažamo z žalostjo, da uprav imenovano mestece vedno bolj propada. Še ni dolgo, kar je s svojo platnarijo in z drugimi obrtnimi iz- delki imelo malo-ne prvo mesto med slovenskimi mesti. Vprašaj sedaj Ločana, potomca tistih gmotno trdnih, nravno zdravih značajnih slovenskih mož. Tožil ti bo, da nikamor ne more, da mu ni mogoče izhajati. Železnica do Trsta mu je bila svitla zvezda boljših časov. Sedaj ugaša. In vendar je vse — vlada in zastopi in ljudstvo govorilo, da se pri novi progi ne more prezreti Loka, Idrija, Vipavsko. Odkod so te izpremembe? Mi vemo samo jeden odgovor. Glasi se: Država je odvisna od kapitalistov. Južna železnica noče tekmovalke v svoji bližini in zato, če že mora priti do kake nove zveze, se išči ta zveza tam gori ob državni periferiji kje. Zvijače južne železnice nasproti državi že dolgo opazujemo, kakor tudi to, da so se ji vedno obnesle. Vprašanje o njenem podržavljenju je pa za sedaj srečno pokopano. Med pogrebci smo z žalostjo videli tudi nekatere slovenske poslance. Dokler se je obravnavalo, je južna železnica z vsemi svojimi zvijačami hotela izkoristiti državo. Investicijske naprave so bile v velikem številu brez vrednosti, krpale so se, kar se je dalo, samo da se je mogel izkazovati večji dobiček in s tem pomnožiti zahteva državne kupnine. Novega se ni nič kupovalo ; stare barake, stari vozovi, stara skladišča so se popravljala. Strah, da se podržavi južna železnica, je bil grozen. A — nova proga! Vsak pameten človek je izprevidel njeno potrebo. Treba je bilo poseči vmes. Kako in kje se je poseglo, ne vemo, a vspehe vidimo, ker ministersko glasilo izjavlja, da je proga Loka-Divača zavržena. Oj, ministri, kje so naše nadeje? Kapitalizem jih je odnesel. A upajmo, da pride čas, ko se otrese država sramotnega suženjstva in ko bo namestu se-bičaih denarnih mogotcev špekulacije zavladala skrb za splošni blagor, za narodovo korist. LIST Iz Rima. (Potopisna črtica.) Preteklo je skoro četrt leta, odkar nisem poročal, kaj se godi v našem večnem mestu. Zuabiti si bode jeden ali drugi mislil, da sem nezvest postal „Slovencu", ker se toliko časa nič ne oglasim. Toda neprava bi bila taka misel, kajti vzrok molčanja ni bila nezvestoba poročevalca, nego to, da so me neizogibne stanovske dolžnosti vodile na Češko in Moravsko in pa da me je po izvršenem tamoš-ajem poslovanju ljubezen do ljube mi domovine in naklonjenost ljubih znancev in prijateljev zadržavala za nekaj časa v domačih krogih. Le prehitro je potekel čas odpusta in treba je bilo se vrniti v stolico katoličanstva ter nadaljevati izročena mi poslovanja, katera, upam, ne bodo ovirala, da tudi odslej sem tertje kaj sporočim vrlemu .Slovencu" in njegovim p. n. bralcem. Za to pot sicer nimam kaj posebno važnega sporočiti, da pa vender le kaj papirja pokvarim in zadostim izraženim željam jednega in druzega prijatelja, naj ob kratkem opišem letošnjo vožnjo v Rim. Odločil sem se za potno črto Reko-Jakin-Loreto-Rim. Potovanje se je še zadosti povoljno vršilo, vreme je bilo še dokaj prijetno, razven da je po prihodu v Reko in na prijetni Trsat začela buČati huda burja, pa vender ni bila tako ljuta, da bi mene in mojega prijatelja potnega spremljevalca oplašila, se zvečer istega dne vkrcati na parobrod Viliam, ki bi naju iz Reke v desetih urah prepeljal čez veliko „mlako" adrijanskega morja do najbližjega laškega mesta Jakina, ali kakor ga Lahi imenujejo, Ancona. Morje je bilo sicer nekoliko nemirno ; peneči valovi so pluskali v močne stene pa-rebroda, ki se je nekako mehko zibaje vedno hitreje pomikal od suhe zemlje v prosto morje. Sedela sva s prijateljem na krovu barke in se nisva brigala za hladno burjo, ki je v jednomer piskala okolu in po barki. Lučica za lučico je izginjevala izpred najinih oči in naposled je v megli le še blesketala temno rudeča luč reškega svetilnika in tudi ta je polagoma ugasnila najinemu pogledu. Ker je bilo nebo deloma oblačno in je bila luna v zadnjem krajcu, je črna noč pokrivala morje na okrog in okrog in ni druzega kazalo, kakor da stopiva v spodnji del paro-broda v prostorno, lepo razsvitljeno in res elegantno prirejeno dvorano, kjer zamorejo popotniki na bla-zinskih stolcih sede ali čitati razne razpoložene knjige ali časnike, ali pa tudi zavžiti, kar njih srce poželi in parobrodska kuhinja ali klet dati zamore. Najno srce je poželelo posodico gorkega čaja, ki je bil precej „zasoljen", toda ne zavoljo tega, da bi bil znabiti na slani morski vodi skuhan, marveč za-solil nama ga je marker, kavarniški postrežnik. Ob stenah te dvorane v parobrodu je kakih 10 kabin t. j. majhnih štirivoglatih prostorov po dva metra v širočini in dolžini ter malo več v visočini, in tu so pripravljene postelje za popotnike. V nekaterih kabinah ste po dve postelji, v drugih nižje vrste pa so po štiri, dve in dve, jedna vrh druge. Kdor ima srečo, da mu je odkazana spodnja postelj, je lahko zadovoljen, ker se mu je treba le pripogniti in v korito zlesti; pomilovanja vreden pa, ki dobi zgornjo posteljo blizu stropa, ker treba mu je, da je izvež-ban v telovadbi in ima gibčne ude, da se z nekakim „salto mortale" spne do visokega ležišča in v njem svoje ude poravna. Se bolj „kunštno" je pa to visoko korito zapustiti, posebno ako je človek od narave obdarovan z visoko rastjo in je tej primeroma nekoliko bolj životen in močan. Tovariš bil je v tem slučaju srečen, meni pa je bila sreča nemila. Kakor zviti lisjak poželjivo gleda na grozdje, ki visoko na trti viseče vzbuja njegovo slast, da se mu po njem „sline cede" in ko ga le doseči ne more, se ltatio Mac Nevinensis. V Celovcu, dne 7. okt. III. Slovensko občinstvo, zanimajoče se za naše koroške razmere, se še spominja na znano in glaso-vito pokrškokugo na gobcih in p a r k-ljih, katera je za letošnjih deželnozborskih volitev dala povod, da je c. kr. okr. glavarstvo celovško prepovedalo kat. pol. društvu za Slovence na Koroškem nameravano zborovanje v Pokrčah. Časnikarskim potom se je bilo takrat tudi že dognalo, kakšna in kje je bila pravzaprav tista „kuga", in prijavili smo tudi odlok, s kojim se je bil omenjeni shod prepovedal. Dotični odlok je datiran z dne 9. avgusta t. 1. in se glasi v zadnjem odstavku: „Na željo bode v tej zadevi sledila pismena razsodba". Samo ob sebi se ume, da smo želeli, da se nam dostavi taka pismena razsodba. Pravica do slobodnega zborovanja je v drž. zakonih utemeljena in vsi zatirani elementi imajo skrbeti za odločen in neizprosen odpor, kedar bi se od katerekoli strani poskušalo rušiti ali kratiti komu splošnih državljanskih pravic. Saj prostosti minoritete pri nas itak nimajo preveč; v tem oziru bi naši javni upravi niti kak Francoz izza časa Jakobincev ne mogel nič kaj očitati. Zato smo — uprav v zmislu odloka samega — takoj po gospodu V. Legatu poprosili g. Mac Nevina osebno za blagohotno dostavo pismene razsodbe. Neka prislovica veli, da božji mlini počasi me-ljejo. Mlini našega c. kr. okr. glavarstva pa menda sploh ne meljejo ali pa samo tedaj, kedar se nudi prilika, da bi nas Slovence zmleli. Kajti okrogla dva meseca že pričakujemo one „pismene razsodbe", toda dosihdob je še nismo dočakali. Znano nam je sicer, da je mej tem časom gosp. okrajni glavar za dlje časa odpotoval, razvedrit in odpočit se od velikega „napora" za časa minulih volitev, tudi mi bi ne pretakali baš pregrenkih solz, ako bi ga sploh več nazaj ne bilo, — vender pa ne moremo verjeti, da bi redno poslovanje pri našem glavarstvu tolikanj slonelo na osebnem delovanju g. glavarja, da bi v njegovi odsotnosti mahom obstal in zarjavel ves tamošnji birokratični aparat. Tudi smo v poslednjem času doživeli marsikaj, kar izpričava, da vkljub Mac Nevinovi odsotnosti v c. kr. okr. glavarstvu še ni zamrlo vse življenje in da se tam še vedno po starem zistemu prav spodbudno — skrbi za koroške Slovence. Opozarjamo samo na zadevo „Štih" in na vetrinjsko davico 1 Izkušeni juristi trde, da soditi in obsojati bi ne bilo težko, ako bi ne trebalo razsodbe — podpirati z razlogi. To menda tudi g. Mac Nevin ve, kateri baje sebe tudi prišteva izvrstnim juristom. (Ali morda radi tistega § 11 ces. nar. z leta 1854? 1 Op. stavč.) Baš radi tega nam ne gre v glavo, da bi g. okr. glavarju utemeljevanje razsodbe delalo sivih las; saj poznamo njegovo dovršeno — iznajdljivost v takih rečeh. Ia ker konečno tudi tega ne moremo verjeti, da bi se bilo iz kakihkoli ozirov na stvar sploh — pozabilo, usojamo si tem potom uljudno vprašanje: s mem o -1 i s p 1 o h ked a j o ne pismene razsodbe priča k o v a t i a 1 i b o pa treba nekoliko više potrkati?! s tem tolaži, češ, saj ni zrelo, tako jednako se je tudi meni godilo. Poželjivo sem se oziral na visoko postavljeno postelj, poskušal sem tako in tako in naposled sem bil vender bolj spreten in srečen, kakor lisjak, pogumno sem se spel in sedel sem na robu postelje, v kateri se seveda v potu svojega obraza vravnam. Že ta težavni napor me je, kakor rečeno, ogrel, pa mislil sem, da sem le jedenkrat v koritu, zdaj bo že šlo. Pa zaman ! Spanje ni hotelo priti, vročina v zaduhli kabini je bila vedno huja in skoro neznosljiva in že sem se kesal, da sem bil bolj spreten in srečen, kakor lisjak pod visoko trto. Zdaj začujem pod seboj neko rogoviljenje in ko se tja ozrem, vidim tovariša, kako je kobical iz postelje ter globoko pibaje si z ruto brisal pot raz svojega obraza. Aha, sem si mislil, ta je v taki koži, kakor jaz, in ker je sladko imeti „socium dolorum", sem tudi jaz z novim uporom skušal priti na prostornejša tla, kar se mi je naposled vender le posrečilo. Skoda, da ni bilo blizu fotografa, da bi povzel sliko mojega podjetja, to bi bila gotovo kaj smešna podoba. — Ura je kazala dve po polnoči, ko sva se s tovarišem iz zaduhlega zraka podala v dvorano, kjer se je vsaj nekoliko ložje dihalo; vsedla sva se vsak Državni zbor. Dunaj, 7. oktobra. Pričetkom seje predlaga posl. grof Kuenburg v imenu nemške levice, naj se v prihodnji seji prične debata o odgovoru ministerskega predsednika na interpelacijo zastran pozdrava katoliškega shoda v Solnogradu. Ta predlog je bil odklonjen s 86 proti 68 glasovom ; glasovali so za-nj levičarji, nemško-narodna stranka, skrajna levica ter poslanca dr. Leva-kovski in Romanczuk. Levičarji se tolažijo, da se bodo znesli nad vlado pri prvem branju proračuna. Nato se nadaljuje debata o nujnem predlogu posl. Levakovskega glede varstva političnih pravic gališkega prebivalstva nasproti upravnim oblastvom ter imunitete državnih in deželnih poslancev. Posl. vitez Madeyski v imenu poljskega kluba naglaša, da so popolnem zadovoljni z včerajšnjim odgovorom ministerskega predsednika na jednako interpelacijo ter upajo, da bode vlada vedno postopala nepristransko. Zborovalna pravica je velikega pomena za razvoj ustavnega življenja, in ta pravica se ne sme kratiti, dokler se izvršuje v pravih mejah. Ker pa v predlogu navedena dejstva nimajo dejanjske podlage, zato poljski klub ne bode glasoval za nujnost. Nato govornik strastno zavrača svojega tovariša in predlagatelja Levakovskega, češ, da predlog ni toliko naperjen proti vladi, kakor proti odločujočim poljskim krogom (žlahčičem). To dokazuje po mnenju govor-nikovem kmečko gibanje med Poljaki in Rusini vsled demokratske agitacije, ki ima le ta namen, da se kmetje odtujijo sedanjemu vodstvu plemenitaških graščakov, kateri so si baje pridobili mnogo zaslug za vzgojo ljudstva. Toda govornik upa, da bodo kmetje kmalu spoznali resnico in zopet poiskali svoje prave prijatelje. Vlada naj torej preiskuje navedena takta, da se dokažejo neutemeljeni napadi na večino poljskega kluba. Posl. Purghart v imenu Mladočehov izjavi, da glasujejo za nujnost predloga. Posl. Vahnianin ugovarja nujnosti, češ, da nova ljudska stranka v Galiciji deluje le v škodo prebivalstva, katero sicer želi socijalnih reform, toda nikakor ne v radikalnem smislu znanih agitatorjev. Minister za Galicijo, dr. Rittner, obžaluje, da se iz posameznih slučajev sklepa, kakor da bi bile v Galiciji neznosne razmere, drugi zakoni in druga oblaetva kakor v ostali Avstriji. Mnogi sodijo in govore o Galiciji, dasi še nikdar niso videli dežele. Galicija šteje 63 poslancev, in med temi sta dva ali trije, ki se pritožujejo proti vladi in večini poljskega kluba. Priznati se mora, da so tudi v Galiciji še nekatere nezdrave razmere, toda neumestno je, da se malenkosti zlorabljajo proti vladi in njenim organom, ker se morejo morebitne krivioe odpraviti potom pritožb. Vlada varuje vse ustavne pravice in osebno svobodo, toda ona brani tudi avtoriteto zakonov in državne uprave. V tem oziru se vlada ne boji kontrole, toda ta se mora opirati na gotova dejstva. Ker pa se posl. Levakovskega predlog ne naslanja na taka dejstva, zato naj zbornica odkloni nujni predlog. Nujnost predloga sta podpirala dr. Vašaty in dr. Funke. Posl. na svoj stol in opiraje trudno glavo na podprto roko sva željno čakala, da bi jutranja zarija odpodila noč in bi mogoče bilo na krovu počakati trenotka, ko zagledava svetilnik na jakinskem rtu. Tudi ta zaže-ljeni trenutek je prišel in polagoma se približamo obrežju mesta Jakina, katero prijetno leži ob bregu dveh hribčkov. Vrh mesta se ponosno proti nebu vzdignje staročasna katedrala sv. Cirijaka, ki je bila sezidana nad svetiščem ajdovske boginje Venus. Ko so spretni mornarji parobrod z debelimi vrvmi pritrdili k močnim stebričem, hiteli smo na suho, pa ne kamor bi človek sam hotel, temveč kamor so nas peljali čakajoči dohodarinski ali finančni stražniki, da v posebej zato odločenem poslopju pregledajo našo prtljago, če nimamo kaj v nji, od česar bi se morala plačati carina. — Pri tej priliki so ti državni stražniki pokazali, da bi radi kaj zavohali, kajti prvo in poglavitno vprašanje je bilo: „imaš kaj tobaka ali cigar v pritljagiCe je kdo kaj ta-cega imel, razume se že samo ob sebi, da če so ga zasačili, je moral globoko v žep seči in visoko carino plačati. Kar naš je bilo s tem parobrodom prišlo, niso pri nobenem kaj zavohali, tedaj znamenje, da smo pošteno stopili na laško zemljo, ali kaj I (Konec sledi.) Kaltenegger uasvetuje konec debate; ta predlog je bil odklonjen z 38 proti 79 glasovom. Posl. LevakovsVi odgovarja raznim pred-govornikom, posebno pa očita Vahnianinu, da je slepo udan vladi, vsled česar so njegovi volilci zahtevali, da odloži mandat. Posl. Romanczuk nasproti Madejskema naglaša, da mnogobrojno izseljevanje galiških kmetov ne priča o zdravih razmerah v Galiciji. Rusinski radikalci spoštujejo cerkev in duhovnike ter pobijajo le politične nasprotnike. Posl. dr. Lueger ostro napada poljske poslance, češ, da skušajo prikrivati nezdrave gališke razmere. Kmeta skušajo potolažiti z žganjem, za deželne potrebe, kot železnice in šole, mora pa Avstrija dopla-čevati. Zbornica naj glasuje za nujnost predloga, sicer bode vsakdo mislil, da je vse res, kar so Le-vakovski, Romanczuk in Pernerstorfer govorili o galiških razmerah. Glasuje naj se po imenih. Za nujnost predloga je glasovalo 106 poslancev, proti 79. Ker predlog ni dobil dvetretjinske veČine, je bila nujnost odklonjena. Nato se prične prvo branje državnega proračuna. Prihodnja seja jutri. Politični pregled. v Lj u bij an i, 8. oktobra. Preosnova uradniških plač. O vladni predlogi glede te zadeve se je včeraj posvetoval budgetni odsek. Posl. dr. Beer je poročal v ime pododseka ter izjavil, da ni želeti, da bi dospel uradnik XI. razreda v bližnji višji razred po preteku dveh, oni desetega razreda po preteku treh let; nasprotno pa je pododsek mnenja, da se po preosnovi uradniškega zakona uveljavi tudi najvišji odlok z dne 14. dec. 1894 glede starostnih doklad. Kar se tiče učiteljskih plač, predlaga pododsek, naj se jednako-meruo postopa z učitelji vseh srednjih šol. Finančni minister se je izjavil proti dve in triletnim dokla-dam. Glede diurnistov se je sklenilo, da se določi za starostno zavarovanje za sedaj 300.000 gld. Finančni minister izjavi, da zakona ne predloži v po-trjenje, dokler ni rešen zakon glede užitninskega davka. Vsled tega je predlagal grof Palffy, naj se razprava odloži na poznejši čas. Za ta predlog so pa glasovali le trije člani in vsled tega pride ta zakon v najkrajšem času pred poslansko zbornico. Gališki deželni odbor je dovolil vsled prošnje poljskega šolskega društva, da se predloži deželnemu zboru predlog, naj se dovoli 10.000 gld. podpore za ustanovitev poljske meščanske šole v Biali s pogojem, da se podpora takoj odvzame, ako bi na imenovani šoli prenehal biti poljski kot učni jezik. Ta pogoj provzročuje v nemških glasilih zelo veliko ogorčenost, ker še vedno trdijo, da je Biala kos „nemške posesti". Gališki deželni odbor v tem slu-čaju pač ni mogel drugače ravnati, ako je hotel pra-vično postopati nasproti ogromni večini nenemškega prebivalstva. Zaupni shod nemških liberalcev v Brnu. Predvčeraj dopoludne so se sošli zaupniki moravske nemško-napredne stranke k zaupnemu posvetovanju. Poprejšni večer so se razgovarjali vodje te stranke v šesturnem posvetovanju, čegar vspeh so ponudili predvčeraj dopoludne vsem zbranim zaupnikom. Pričet-kom posvetovanja je predsednik te stranke, poslanec dr. Promber, pojasnil politični položaj, na kar je njegov namestnik poslanec dr. Fux predložil načrt za volilni oklic. Najvažneja točka tega oklica je odstavek, v katerem se naglaša, da se je sklenil kompromis mej nemško-napredno in nemško-ljudsko stranko. Vendar se pa naglaša, da ostaneta obe stranki popolno samostojni; nemško-napredna stranka se bode vedno ravnala v smislu svojih narodnih, političnih in gospodarskih načel. Na ta način so odstranjena, pravi poročevalec, vsa sumničenja, češ da je stranka izneverila se svojim načelom. Konečno so se še odobrili nekateri predlogi, katere namerava staviti stranka v prvem zasedanju. Zborovalci so se razšli le na videz zadovoljni z vspehom, v resnici pa niso mogli odobravati početja svojih voditeljev. Nov doka» prijateljstva mej Rusijo in Francijo je izjava carja Nikolaja pri včerajšnem slavnostnem obedu v predsednikovi palači. Napitnica se glasi doslovno: „Globoko me je ganil vsprejem, ki se je pripravil carinji in meni v velikem mestu Parizu, sedežu tolikega duha, krasote in prosvitlje-nosti. Zvest nepozabnim tradicijam sem prišel na Francosko, da pozdravim Vas, gospod predsednik, kot vrhovnega poglavarja onega naroda, s katerim nas vežejo tako dragocene vezi. Kakor ste že poprej rekli, zamore to prijateljstvo s svojo stalnostjo pro-vzročiti le blagodejen vpliv. Prosim Vas, gospod predsednik, tolmačite ta čutstva nasproti celi Franciji. Ko se zahvaljujem za voščila, izražena carinji in meni, pijem v blagor Francije in dvignem svojo kupo na čast predsedniku francoske republike." — Lepše pač ni mogel car Nikolaj pokazati svojega prijateljstva nasproti francoskemu narodu in njegovemu predsedniku. Posledice carjevega bivanja v Angliji se dolgo časa nočejo prikazati na dan. Uradno in neuradno časopisje ne more niti jedne misli zapisati, katero bi bilo posneti iz pogovorov mej carjem, kraljico in lordom Salisburyjem, kajti vsi važneji pogovori so se vršili nad vse tajno in toraj tudi Salisbury ne sme igrati vloge izdajalca. Le v tem so jedini vsi listi, da se je car popoluoma prepričal o nesebičnosti angleškega naroda. Nasprotno trdijo ruski listi, posebno pa „Novoje Vremja", da se je Salisbury zaman trudil, spraviti ru.-ko politiko na drugi tir. Anglija mora poprej dejausko pokazati svojo nesebičnost; pozvati mora iz Egipta svoje čete in prenehati z nadaljuo tajno podporo nezadovoljnih Armencev, potem bo še le odstranila vse nezaupanje, katero goje sedaj do nje ostale velevlasti. — Tako pisarjenje pa ni dokaz posebnega prijateljstva. Zahvala rumunskega kralja. Bumunski uradni listi objavljajo kraljevo pismo z dne 4. t. m. na ministerskega predsednika S'.ourdzo, v katerem se zahvaljuje vsem prebivalcem za tako dostojen vsprejem avstrijskega cesarja. Zahvala se glasi do-slovno tako le: „Prizadevanju rumunskega naroda za osnovo mirne, močne in delavne državne uprave se ni moglo podeliti večje priznanje, kakor obisk Nj. Veličanstva cesarja in kralja Fran Josipa I. Vredni in topli vsprejem, ki se je pripravljal mojemu visokemu gostu in prijatelju po celi deželi, splošni vzorni red, pohvalna pomoč vseh državljanov, s katero so rade volje priskočili vsem obla-stvom, ki so se trudila, da bi to slavnost kolikor možno povzdignila, lepa vztrajnost moje ljubljene armade, vse to je napolnilo moje srce z iskrenim veseljem in pravičnim ponosom. S posebnim ponosom pa jemljem na znanje patrijotično čuvstvo, ki je bilo opazovati v dneh radosti po celi deželi, ter dokaze ljubezni in velikega zaupanja. Vsem torej in vsakemu se zahvaljujem za pomoč, izkazano moji vladi in občinskim oblastvom pri tej slovesni priliki, in Vas prosim, moj ljubi ministerski predsednik, da naznanite to mojo zahvalo vsemu prebivalstvu." Dnevne novice. V Ljubljani, 8. oktobra. (Nov dobrodelni zavod.) Gospodična Ivana Leskovec v Idriji namerava znano veliko poslopje „na Pristavi" od svojega brata kupiti in podariti usmiljenkam, da napravijo sirotišnico. Ob novem letu jo neki že otvore. (Olajšave na železnici in katchetje.) Z miz bogatinov pade le tu ali tam kaka drobtina. Taka drobtina se mi je zdela tudi ona notica, katero je prinesel „Škofijski list" o olajšavi na železnici za duhovnike, ki delujejo ob jednem tudi «ot katehetje. Četudi drobtina, vendar jo je treba pobrati, da ne vzame konca. In res ta drobtina ni niti drobtina, ampak le drobtinica. — Nadjaje se, da dobimo karte kakor uradniki, napravil sem prošnjo v Beljak na ravnateljstvo, pa odgovorilo se mi je, da ni znana taka odredba ministerstva. Sedaj sem napravil hitro drugo prošnjo na glavno ravnateljstvo državnih železnic na Dunaji. Čakal sem odgovora ravno «n mesec. Odgovor pravi, da ne dobimo stalnih legitimacij, ampak le od slučaja do slučaja. Treba je za vsak slučaj napraviti posebno prošnjo in plačati 50 kr. in proga se mora naravnost imenovati. Podpisano mora biti tudi šolsko vodstvo. Tako je odločilo železnično ministerstvo 11. sept. 1896 štev. 9581. — Imenovani odlok ministerstva se mi zdi neka fina odklonitev. Dovoljuje nekaj, kar praktično skoro nima vrednosti. Za kratke proge se ne splača prositi, ker bi imel dotičnik zgubo — torej čudna olajšava ! Kolikokrat se je treba hitro odpeljati in to morda daleč, in človek naj dela zdaj še le prošnjo ? Kaj pomaga olajšava, če je nerabna ? Vidi se iz vsega, da to ni olajšava, ker mora tisti, ki ima pravico do olajšave, navadno sedaj plačati, kakor tisti, ki nima pravice. To se pravi, nas nekako za norca imeti. Priznavam, da je nekaj tudi v tem odgovoru rabnega. To pa le takrat, kedar se podaja človek na daljno pot, in to ve pravočasno, da more napraviti prošnjo, za sploh pa je to toliko kakor nič. Ko bi vsaj prošenj ne bilo treba, da bi se to dobilo pri vsaki „kasi". Želeti bi res bilo, da bi imeli permanentne karte, kakor jih imajo uradniki. — V tretjem razredu se voziti, je velikokrat zelo mučno za duhovnika, kar vem iz lastne skušnje. Navaden duhovnik pa nima toliko, da bi se mogel voziti v drugem razredu. Ako imajo uradniki olajšavo, da se vozijo v drugem razredu, ko so raz-merno mnogo bolje plačani, kar jim ne zavidam, zakaj bi duhovnik, ki poučuje brezplačno, ne imel te olajšave. Oni odgovor na škofe je zelo čuden. Bečeno je, duhovniki v dušnem pastirstvu, ki opravljajo službo kateheta na javni šoli, imajo isto pravico, kakor ljudski, srednješolski in visokošolski učitelji glede vožnje na državnih železnicah. To ve pa vsakdo, da imajo duhovniki nastavljeni na srednjih ali visokih šolah isto pravico, kakor drugi profesorji ; tu se gre le za duhovnike v duševnem pastirstvu, in tak pa dobi odgovor, da nima pravice. — Jaz sam sem napravil prošnjo, da se peljem na isti progi na dva kraja : enkrat na jug in nazaj, drugič pa na sever in nazaj. Priložil sem tudi 50 kr. Prošnja se mi je vrnila, češ da smem prositi samo za jedno karto naenkrat, in dasi je vedelo si. ravnateljstvo, da je jedna karta uže zamujena; torej bi mi bilo lahko poslalo vsaj drugo, pa je ni. — Dalje je bilo rečeno na prošnji, da ni dovolj, da je podpisano šolsko vodstvo se šolskim pečatom, ampak šolsko vodstvo mora izrecno potrditi, da duhovnik deluje kot katehet. Taka je torej zgodovina prošnje za eno železnično karto, katere pa še vedno nimam. Kje je torej „Fahrbegünstigung" ? (Darovi.) C. gospod Anton Jamnik, župnik v Sorici, za Jeranovo dijaško mizo 6 gld., za Jeranov spomenik 4 gld. — Neimenovana za kruhe sv. Antona 1 gld. — Neimenovan blag dobrotnik iz Vipave za dijaško mizo 3 gld. — Bog plačaj usmiljenje do uboge mladine ! (Repertoir slovenskega gledališča.) Za nocojšnjo predstavo določena L' Arrongejeva igra „Hčere gospoda Zajčka" je bilo toliko skušenj, da je pričakovati dovršene predstave. V soboto bode slavnostna predstava in sicer se bodo predstavljala zgolj izvirna dela. (Posvečevanje zvonov.) P. n. g. generalni vi-karij pl. Pauker je danes v Samassovi tovarni posvetil 8 zvonov in sicer: 5 za farno cerkev sv. Jakoba v Kaindorfu na Štajerskem ^690, 888, 520 5, 220 5 in 63'5 kg): 2 za samostansko cerkev Dobrega Pastirja v Harbachu na Koroškem (62 5 in 34 kg); jednega za bolniško kapelo v Feldkircbnu na Koroškem (77 kg). (Fonograf nkraden.) Gospodu Mallothu je neznan tat unesel dragocen Edisonov fonograf. Zvečer je zabaval gospod Malloth goste pri Kramarju v Logatcu s fonografom ter ga pustil čez noč v salonu. Zvit tat pa pride po noči, vzame steklo iz okna, spleza v salon in jo pomakne z aparatom. Doslej še niso zasledili tatu. (Zdravje v Ljubljani.) Od 27. sept. do 3. okt. je bilo 19 novorojenih, 1 mrtvorojen, 10 jih je umrlo, med njimi 3 za jetiko, 1 za želodčnim katarom, 6 za različnimi boleznimi; med njimi je 1 tujec, 1 iz zavoda; za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: 10 za vratico. * * * (Imenovanje.) „Wiener Zeitung" poroča: Računski svetnik pri najvišjem računskem dvoru, Lu-dovik Adolf, je imenovan računskim nadsvetnikom pri deželni vladi v Celovcu. (Nemška šola v Brežicah.) Kako se je ustanovila nemška šola v Brežicah, je še vsem v živem spominu. Znano pa ni, kako čudno in nepobtavno se je postopalo pri oddaji nadučiteljske službe. Vodja c. kr. okrajnega glavarstva, gospod Tai, bi rad v svoji gorečnosti za zatirano nemštvo posnemal svojega koroškega tovariša Mac Nevina, katerega Najbolje priporočena ta preskrbljenje vseh v turznem lista zaznamovanih Menjalnica bančnega zavoda Schelhammer & Schattera čitatelji „Slovenčevi" dobro poznajo. Da bi tedaj za nadučitelja dobil moža, ki bi spodnještajerskim nem-škutarjem pomagal na noge, bila je nadučiteljska služba razpisana celih pet dni, tako da tistim gospodom učiteljem, kateri niso v milosti pri gospodu Taiu, skoraj ni bilo mogoče prositi. In vendar pravi postava, da mora vsaka javna služba vsaj štiri tedne biti razpisana. — Toda gospodu Taxu je bilo še teh pet dni predolga doba. Z 2. oktobrom je imela poteči kompetentna doba. Krajni šolski svet nove nemške šole v Brežicah pa je že 29. septembra imel sejo za terno-nasvet. C. kr. vodja okrajnega šolskega sveta pa je koj drugi dan 30. septembra, torej dva dni pred sklepom kompetentne dobe, sklical sejo, v kateri se je napravil temo-predlog in odposlal c. kr. deželnemu šolskemu svetu v Gradec. — Radovedni smo, kaj bodo gospodje v Gradcu sklenili? Ali bodo pač nepostavnost Taxovo potrdili? — Ali bi ne bilo umestno, ko bi kateri izmed spodnještajerskih državnih poslancev gospode ministre povprašal, li sme gospod Tax po brežiškem okraju tako pašarati ali ne? (Za poškodovane po toči in nalivih v mariborskem okraju.) Poslanec Robič je dne 1. okt. stavil v državni zbornici sledeči nujni predlog: V političnem okraju mariborskega okoliša zadela je toča, nalivi in povodnji 122 občin in sicer v davčnem okraju mariborskem 46, v št. lenarskem 42 in v slovenjebistriškem 34 tako hudo, da so pridelki v vinogradih in vrtovih, na poljih in travnikih popolno vuičeui. Travniki ob Pesnici in drugih bližnjih dolinah so bili opetovano preplavljeni, tako da ubogi kmetovalci niso dobili ne sena in ne otave. V tej revi in skrajni potrebi ubogim kmetovalcem pomaga jedino zdatna državna podpora in zato stavijo podpisani z ozirom na obžalovanja vredne okol-nosti predlog: Vlada se pozivlje, da občinam oziroma prebivalcem v političnem okraju mariborska okolica, ki so vs!ed uim trpeli škodo, nakloni državno podporo ali brezobrestno posojilo. — Ker je škoda v teh krajih res velika, zato je želeti, da ima nujni predlog poslanca Robiča in tovarišev uren in zdaten vspeh. (Tržaški dnevniki,) vsi brez izjeme, so v Turčiji prepovedani. Vlada je izdala namreč strog ukaz, da se ne smejo razširjati tržaški dnevniki, ker kažejo preveliko prijaznost nasproti Armencem in Kre-čanom. (Držav nozborska dopolnilna volitev za mesto Gorica.) Pričetkom prihodnjega meseca se vrši v Gorici dopolnilna volitev namesto pokojnega državno-zborskega poslanca Egona princa Hohenlohe. Kandidatom za to mesto je imenovan grof Attems-Petzenstein. (Čuden dvoboj.) Nekje v Ameriki sta se sprla dva poljedelca ter planila jeden na drugega s poljskim parnim strojem. Stroja sta se razbila, jeden kmet je bil mrtev, drugi težko ranjen. (Tujka.) Deček: „Naša mati prosijo, da bi jim dali kilo sladkorja, plačali ga pa bodo prihodnjo nedeljo." — Prodajalec: „Povej materi, da mi ne dajemo nobenega kredita." — Deček: „Vsaj mati nečejo kreditov, ampak le kilo sladkorja." Telegrami. Dunaj, 8. oktobra. Pričetkom današnje seje je predložil ministerski predsednik cesarsko naredbo glede dovolitve podpor iz državnih sredstev v podporo po nezgoda!), prizadetim krajem. Predloga se izroči budgetnemu odseku. — Poslanec Dyk predlaga, naj budgetni odsek v teku osmih dnij poroča zbornici. — Na to preide zbornica na dnevni red. Poslaiw Falkenhayn izjavi v ime konservativnega kluba, da bo glasoval za izročitev budget-nih zakonov dotičnemu odseku. Nato kriti-kuje izjavo finančnega ministra glede prejšnjih proračunov, iz česar je sklepati, da je v prejšnjih letih vladalo uprav turško gospodarstvo. Govornik ima že celih 16 let priliko, pečati se z vsakoletnim proračunom in predloži lahko dovolj dokazov, da je Bilinskijeva graja popolno neopravičena, llinistrove izjave o prejšnjih proračunih so govornika zelo nemilo Wien, I Bezirk, Stefansplatv Nr. 11, Parterr«. dirnule, ker jih ni izrekel kak strankar, marveč so priletele izza ministerske mize. Bivše vlade so žele celo pohvalo cesarjevo, vsled tega klubovi člani protestujejo proti takim besedam, ki nimajo druzega namena, nego da olepšujejo letošnji, za 26 milijonov večji proračun. (Pohvala.) Dunaj, 8. oktobra. Pričetkom razprave o državnem proračunu je predsednik Chlu-mecky opominjal oglašene govornike, naj pri splošni razpravi omeje svoje govore. Posl. Schlesinger je izjavil, da ne bo glasoval za bud-getni provizorij. Nadalje je omenjal visočine drž. stroškov, priporočal zistematično zmanjšanje državnega dolga ter naglašal, da se mora denarna moč iztrgati iz rok kapitalistov s pomočjo ljudskega denarja. Konečno je omenjal nagodbe z Ogersko in izražal nado, da postane Avstrija gospodarsko samostojna. Dunaj, 8. oktobra. Včeraj opoludne je potekel rok, katerega je dovolilo ravnateljstvo državne-železniške družbe stavkujočim delavcem za vstop v delo. Ker se ni nihče naznanil, bodo odpuščeni te dni vsi delavci in novi vsprejeti v delo. Lino, 8. oktobra. S posredovanjem deželnega poslanca dr. Beuerla se je vršil včeraj shod, katerega se je vdeležilo do 200 učiteljev. Po daljši, precej burni razpravi so vsprejeli zborovalci resolucijo, v kateri se načelno izrekajo za novo nemško ljudsko stranko in obljubujejo, da hočejo v tem smislu v prihodnje delovati. Praga, 8. oktobra. Pogreb pokojnega dr. Gregra je bil zelo veličasten. Županov namestnik dr. Podlipny imel je daljši govor pred hišo žalosti. Sprevoda so se udeležile razne korporacije, društva, deputacije iz vseh delov Češke ter mnogo poslancev. Pri odprtem grobu je govoril dr. Herold. Budimpešta, 8. oktobra. Presvetli cesar je obiskal včeraj popoludne nekaj razstavnih oddelkov, posebno pa one trgovinske in poljedelske stroke. Budimpešta, 8. oktobra, Poročilo nekega dunajskega lista o odstopu ministrov Glanz in Gleispach je _ povsem neosnovano. Rim, 8. oktobra. Črnogorski ministerski predsednik in pravosodni minister sta dospela sem iz Cetinja. Pariz, 8. oktobra. Ruski car Nikolaj je vsprejel včeraj popoludne ob 5. uri zunanjega ministra Hanotauxa v posebni avdi-jenci, ki je trajala do 6. ure. Hanotaux se je pogovarjal tudi dalje časa z oskrbnikom ruskega zunanjega ministerstva. svetnikom Siškinom. Darmstadt, 8. oktobra. Euski car dospe sem dne 10. t. m. ob 10. uri dopo- ludne. g London, 8. oktobra. Iz Simle se poroča: V Bombayu je od 2. t. m. umrlo za kugo 76 oseb, 97 jih je pa na novo zbolelo. bolehave vsled pomanjkanja krvi in na živcih, blede in slabotne otroke; izvrstnega okusa in preizkušenega učinka je železnato vino lekarja Piccolija v Ljubljani (Dunajska cesta) od mnogih zdravnikov. — Pol literska steklenica velja 1 gld., pet pol literskih steklenic gld. 4-50. (122 50—33) 2 Umrli so: V hiralni oi: 6. oktobra. Jožefa Kastelie, gostija, 17 let, epileptična topost in črevesni katar. V deželni bolnišniei vVodmatu: 19. septembra. Helena Ropret, omožena gostila, 68 let, starostna oslabelost. — Ana Šusteršii, delavca hči, 9 let, škrlatica. 22. septembra. Marija Mihelič, samska poljedelka, 50 let, srčna hiba. 26. septembra. Marija Nolimal, delavca žena, 37 let, srčna hiba. 27. septembra. Loreno Štirn, samski dninar, 45 let, jetika. 30. septembra. Jožef Podjet, samski revež, 51 let, nephritis. 1. oktobra. Ljudmila Hahm, konduktérja hči, IS let, sepsis, diphtheriti8. 2. oktobra. Ana Conžek, gostilničarja hči, 5 let, difteritis. — Alojzij Egger, samski jermenarski pomočnik, 30 let, srčna hiba. — Andrej Zalar, samski ubožec, 84 let, starostna oslabelost. 6. oktobra. Mihael Malavaiič, samski delaveo, 58 let, splošna oslabelost. Tujci. 6. oktobra. Pri Sionu: Raznožnik iz Lesec. — Pinžgar iz Breznice. Kuschoch, Bolgrader, Stein, Fröhlich, Blümel, Polaesek, Ra-detich, Stavraca, Valentine iz Trsta. — Meng iz Heba. — Just iz Brna. — Wertheimer iz Ichenhansen-a. -- Nauheim iz Frankobroda. — Mezzar iz Evile. — Jelupich, Mohovič iz Opatije. — Engelsberger iz Tržiča. — Soukup od Sv. Magdalene. — Finžgar iz Breznice. — Piskar iz Št. Ožbolta. — Prunati iz Gorice. — Bürger iz Kočevja. — Bolzar iz Turina. — Bolzon iz Spilimberga. — Roth iz Vel. Lašič. — Kroch, Wenke iz Berolina. — Grosits iz Vel. Becskerek-a. Pri Maličui Schulze iz Voloske. — Schallek iz Pulja. — Jessenko iz Premisla. — Hoffmann, Mondheim, Müller, Fuehs Landau, Sobotka, Amberger, Klement, B-auner, Gei-ringer, Rubin, Runge, Steinharter z Dunaja. — Rohde iz Budimpešte. — Koehler iz Reichenbach-a. — Malitsch iz Inomosta. Casper iz Kočevja. — Kramar z Zidanega Mosta. — Giacig iz Opatije. Pri Lloydu: Pauser iz Ribnice. — Böhm iz Baden-a. — Milčinski iz Središča. — Šiška iz Kranja. — Kovač in Mahkovec iz Zatičine. — Bliimel iz Novega Mesta. Pri Juinem kolodvoru: Šturm iz Beljaka. — Šmidl z Dunaja. — Sever iz Moravč. — Stritof iz Starega Trga. Pri avstrijskem caru: Kuder iz Zagerja. — Anderle, Jellen iz Krope — Auer iz Celovca. — Paleček iz Gorenje Vasi. Meteorologično poročilo. čas opazovanja 7. zjutraj 2. popol. Stanje barometra v mm. 740-7" 740-8 740 9 Temperatura po Celziju 9 5 17-1 Vetrovi sr. 8vzh. sr. svzh. sr. szah. Nebo jasno megla del. jasno ja «1« a -r s 0-0 Srednja včerajšnja temperatura 10 7", za 12° pod nor-malom. Za neki manji poštni urad na Gorenjskem išče Se e98 3-1 ekspeditorica, ki bi bila v prostem času pripravljena tudi za kako hišno opravilo prijeti. Stanovanje in hrana prosto; plača po dogovoru. Ponudbe upravništvu „Slovenca". »C» «M !Si«- tuša z gostilno, z gospodarskim poslopjem, vrtom ln kegljiščem v nekem večjem mestu na Kranjskem, kjer je po leti zbirališče tujcev. Ta hiša je dobiti vsled preselitve pod zelo ugodnimi pogoji. Več poizve se v zavodu za posredovanje pri prodajah A. Kališ-a, Preširnov trg v Ljubljani. 696 3—1 Prodaja materijala od knežjega dvorca. Od porušenega knežjega dvorca v Ljubljani prodajam po nizki ceni stavbinski in drugi materijal, kot: opeko, vezi, vrata, okna itd. itd. na lici mesta ali pa na svojem domu v Ljubljani, Trnovski pristan št. 14. Val. Aceetto, 654 62-27 zidarski mojster. Trgovskega pomočnika takoj sprejmem, ki ima dobra ¡¡pričala in je izurjen v železninl. — Tudi sprejmem krepkega 14—161etnega trgovskega učenca. 695 3-2 M. Žigon, trgovina z mešanim blagom v Škof j i Loki. IV Proda se ali se daje tudi v najem KV hiša z gostilno, trgovino z mešanim blagom ln trafiko. K gostilni spadajo sobe za prenočišča, hlev ln ledenloa. Hiša nahaja se v nekem kraju blizo štajerske meje. Več poizve se v zavodu za posredovanje pri prodajah A. Kalla-a, Preširnov trg v Ljubljani. 697 3—1 Krepek, 14 do 16 let star mladeneč, sin poštenih starišev, sprejme se takoj kot kovaški učenec v Gradišči „pri kovaču" štev. 10 v Ljubljani. 694 3_2 Da se izognem vsem prevaram, nosim od sedaj naprej to le oblastveno regi-strovano varstveno znamko. Jedino pravi angi. balzam (Tinctura balsamica) lekarja A. Thierry-ja v Pregradi pri Rogatec-Slatini. Preskusen in priporočen od zdravstvenih oblastev. Najatareje, najprlstneje, nrjreelneje ln najceneje domače zdravilo. Uteši kašelj, prežene notranje in zunanje bolesti, pro-vzročuje lahkotno odvajanje in odpravi zobobol, ozebline in otekline itd. Pristen in neponarejen je ta balzam le tedaj, ako je zaprta vsaka steklenica s srebrno kapico, v katero je vtisnjena moja tvrdka Adolf Thierry, lekarna pri „angeJju varhu'1 v Pregradi, in ako nosi vsaka steklenica zeleno etiketo s popolno jedoako varstveno znamko, kakor tukaj zgoraj. Pazite vedno na to varstveno znamko! Ponarejalce in posnemovalce svojega jedino pravega balzama zasledujem najstrožje sod-nijskim potom na podlagi zakona o varstvenih znamkah in ravno tako vse prekupce ponarejevanj. Spričevalo izvedencev vis. k. vlade (št 5782 B, 6108,) pravi glasom analitičnega izreka, da moj izdelek ne hrani v sebi ni-kakih prepovedanih ali zdravju škodljivih snovij. Kjer se ne nahaja zaloga mojega balzama, naj se naroči direktno in naslovi: Na angelja varha lekarno A. Xhierryja v Pregradi pri Rogatec-Slatini. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic stane franko vsake avstro-ogerske poštne postajo 4 krone, v Bosno in Hercegovino 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 4 krone 60 vinarjev. Manj kot 12 majhnih ali 6 dvojnih steklenic so na razpošilja. Razpošilja se samo proti predplačilu ali poštnemu povzetju. 524 20-11 Adolf Thierry, lekarnar v Pregradi pri Rogatec-Slatini. Dunajska borza. ^^ Unč 8. oktobra. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru ... Avstrijska zlata renta 4%...... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron Ogerska zlata renta 4%....... Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . , Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld...... London vista........... NemSki drž. bankovci za 100 m.nem. drž. velj. 20 mark............ 20 frankov (napoleondor) ...... Italijanski bankovci ........ C. kr. cekini........... 101 gld. 35 kr. 101 , 50 122 „ 80 101 „ 20 > 122 „ 05 99 . 25 944 . — 367 , — 119 „ 70 58 „ 75 11 . 73 9 , .52' 44 „ 55 Ó n 66 A Dni 7. oktobra. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke i. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke b% ... , Dunavsko vranavno posojilo i. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. oar.zera.-kred.banket % Prijoritetne obveznice državne železnice . , n , južne železnice 3% , n „ južne železnice 5% . n , dolenjskih železnic 4 % 144 gld. 25 kr. 155 „ — 190 . 40 99 . 20 138 . — I) 129 . — 108 . — 112 . — 98 . 25 99 „ 45 222 . — 171 . 85 128 . 40 99 , 50 n Kreditne srečke, 100 gld........ 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Rudolfove srečke, 10 gld....... Salmove srečke, 40 gld........ St. Genčis srečke, 40 gld....... VValdsteinove srečke, 20 gld...... Ljubljanske srečke......... Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . . Dunajskih lokal, železnic delniška družba . Montanska družba avstr. plan..... Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . Papirnih rubljev 100........ 196 gld. 142 „ 18 . 22 , 70 . VI 60 22 154 3400 410 100 55 84 154 127 75 kr. 25 . 75 'Z 50 r 50 . 10 ; 87 I MjC Naknp ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. K&varovanje za zgube pri irebanjlh, pri izžrebanjn najmanjšega dobitka. K « I a n t n a izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „M S3 S» C U Wollzeile it. 10 Dunaj, Mariahilferstrane 74 B. 66 ST Pojasnila v vseii gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoijskih vrednostni papirjev in vestni sveti za dosego kolikor je mogoče visoceg» • ubrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic,