262. številka. Ljubljana, v torek 16. novembra 1897. XXX. leto. I ES3 Iihaja vsak dan i\tf«i izimfii redelje in praznike, ter velja po posti prejeman la avstro-o^erske dežela za vse leto 16 ^M., za pol leta S gld., za četrt leta I pld., za jedeo l gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. .'JO kr. za jeden mesec 1 gld. 1U kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tc je deželo toliko već, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje m od fitiristopm- petit-vrste po ti kr., če se oznanilo jetienkrst ti^ka, po 5 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolć frsukovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je na Kongresnem trgu fit. 12. Upravnistvu naj so blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vso administrativne stvari. To lolo m **t. 84. Na Dunaji nemška obstrukcija — na Slovenskem nemška birokracija. Z Dolenjskega, 13. novembra. (Izv. dopiB.) Marsikdo pomilnje slovansko in slovenske državne poslance, ki imajo na Dunaji tako hod boj b nemško opozicijo, da oL ranijo državo, ostat o in vlado. Ako vstrajajo oni v tem hoja, naj pomislijo, da utegnejo s vstrajnestjo na Dunaji premagati na van zadnje to besno nemško opozicijo in ž njo vted na Slovenskem — nemško b rokraejo. Da so v Avstriji tako nezdrave narodne razmere, tega je največ kriva nemška birokracija. O a je sicer iz* rastla iz tiste stranke, katera je bila izdelala r n svobodomiselne drž*vae 06aovne znkone a § 19 vred, m je a to političuo stranko vred ignorirala če ne vseh dobrih določb temeljnega državnega z ken*, gotovo pa tisti jedini § 19., katerega so bili zlasti vsi nenamAki nnrodi v Avstriji tako veseli. Preziraje ta § 19. je avstrijsko uiadništvo kar od kraja skozi 30 lat nemško uradovaio, nem iko govorilo, nemško mislilo, in to ne samo mej nemškim narodom, ampak ukoro v ieti meri mej slovanskimi nrrodi. To je d.vo največ povoda, da te je v teka poslednjih let maj slovanskimi naredi nakopičilo teliko nezadovoljstva. Tako nezadovoljstvo je t u i i mej ubeginti Slovenci, ki smo razkosani v štirih kr:novinab. Vrh tega smo pa na Kranjskem še v peli ličnih nazorih brez potrebe razdeljeni. R,di tega ee naša narodnost, naše narodno prepričanje, na3 jeeik po vsem Slo venBkem pri birokraciji kaj malo spod tnje. Trpijo n, s, ki r se nas znebiti ue morejo. Od kod pride to? Kakor je v oarednj.h oradih na Dunaju malo ali skoro nič Slovencev, t*ko so Vae prve nradnišku glave na Slovenskem Noslovenci, kateri so se le za silo ali se pa tndi niao slotea žč ne priučili. Kdor pa jeaika dobro ne zna, ta ga ne more ali pa ga tndi ion pogontoma rabiti ali ga drugim v rabo priporočati, ali če je v to pri ■iljen, izrazi se nekako tako, kakor da ne j se bIo-Vsnščina kolikor mogoče le malo „rabi". Toda Slovenci niti ti i Ko ne zahtevamo, da bi bili, reemr, deželni predsedniki po vseb sloven- skih krajinah naše gore lifct; zadovoljni bi že bili, da so to predsedniki ckrržnib sedičč iu okrajni p.lavarji. Ne bi mi tožili o nemški birokracij', ako bi imeli take okaj&e glavarja, kckoisen s* je bil pred leti pojavil na Mravekcm. Ob priln da c "tc i u v neko fueeto je okrajui glavar poni slo j< dmo le v češkem j«ziku nagovoril vladarja ia na vprašanje vladarjevo je ponosno pristavil: BJ;z sem č^h!" K j- dobite na Slovenskem glaverjr, kateri bi bil b pomsom ali bred ponosa Slovemc? Baš nasprotoo so prav ckrajcii glavarji tisti uradnik?, kateri skrbno čuvajo ni d inu, d - so ohir m stari nentški b'rikra-tizem, da se vzdrži nemšfiiaa šo kolikor toliko kot zrt.ir.j or&dni jezik, d sa ohreni nercččina do pi-čice kot notraeji in kot složbeci i .r d . jezik. Nikdar še ni bil aradnik ca SiovenBkem karan, tko je mej s'ovensko ljudstvo pcslul odiok jedino le v rerefikem {flikfl, 0, koliko slučaj- v pa je, da je niT-'ki^nrri! uradniku preilo, oko se je v notra-i ji m tK Bužbtnem posCacji <\ ve Pč:ro poalažl! Kuhko eo p; naši poLtiini arađniki slovenščine ■BOŠni? PoirSr.o že skero vsi, temeljito pa jako malo; oacb'to velja to 0 mnogih stri kovnih urad nikib, ki še tega ie porabijo, kar zripjo. Saj se pa ftr:i b sJoveni k-m r.r- ] • vi d :em re prikupijo v po litiCnh instancah (fi^nstvo, Šolstvo, i ta-b. tr-.t . . zdrav*1 >-i ) n-lf • mu» : za krceta je pa itak v»:e debro. Kakor v urada, tako tndi v privatnem življenji nekateri c. kr. uradniki, Oicbito p< litični predstojnik', ne kanejo eizcpstije do slovenščine in Slo vence ». Z crcikanim S o vincem ti t; ljudis ne spre-g o c.e* v-r;-k- besede za neben d-mer. Oitijo ti le t-;-. šbio liste in to nsjbolj • truc-t m Hate a la ,N ue Freie Preseb". Slovensku iiete pa bi nnjrajše psovali b BSci:miirL iitter". Taki ckrrjni glavarji oo kot predstojniki avtjih c. kr. uradov r s zelo ne odvisni io niso defiti cdgovcrtii zoje t;-.liv a kritično" pero. Kot najnesramnejšo pchnjševarce naroda, kot riajgadnejfie zatiralce elorensko moraln in največje oškodoralce naše vcie je slik«! .Rim. Katolik" leto sa letom v ne jgoicst&ecejdib člankiL baš nnjodliCnejše rajpcžrtiovainej^e slovenske slovstvenike: Frunn Preširna, Jos. Jurčiča, Jos. Stritarja, Sim Gregorčiča, dra. lf. Tavčarja, pref. I'. Trdino, Antona Aškerca i. dr. Vsem teca bi bili kritiki ,R m. Katolika" za plačilo, da so to-Bojali narodu ekoraj brazplačno flvej talent in svoje 2dravje, nnjrajši obes-li ca vrat mlinske kamene, jih potopili v plobc'iao mor).*, pa sežgali njihove pesni, novrde in romane na grmadi baje „ad majo rem Dei gloriam". Nado, ca s smrtjo aRim. Katolika" to bero strr>t8ko, nerodoljubno, ne?:aolišano, nehvaležno, pred vsem svetom nas sramoteče poče^janje preneha za vselej, p * ss, la', ni uresničila. a Katoliški Obzornik" je tskoj v I. Številki nazcaml, da je prevzel vso đeđšč'n") ,11'm. K»toliko" ter bo hodil dalje po taistih potih. To svojo obljubo j« BKat. Obzornik" že začel izpolnjevati: napadi nH Aškerca, dra. Tavčarja i. dr. so prav tako filisterski in abderit^ki ter prav hko budebri in smeli, kakor so bili v „R m. Kttoliku". V družbi s svetoblii-skini „Slovencem" zatira hirsavaki „Ka*:. Obzornik" vsak h.ov tve -.-i pojav, ki ni na Bkatol:ške3i sta lišču" ter i?p dkopRva rarj narodom umetniki ugled p rt-, v enim piefcteljtm, na katere jedino noieno zteti varja, ki se j?» nrspreti shvm kemn u'itel u srdito izrazi! : ,1 b kan? c!eo II ■•■ n ,i >h- ; tis !>.«'. i i-a Fchalr: tbes din Kr.*f geben oder sin ihneti aucb nebnatm". Taki glavarji pa tndi res (ako potepajo, sami t enšvo nrfidaj jo in c?Io pre^ovedijo el-.venekim Ui5tt«lieo«, pofilaždvati sa slov*uš2ino. Pri B*)ji se bklene, dn dobita dva učitelja graj i, a glavar dii sa-BOVolJDO še tretjemu graji, katerega vrh tega na višjem mestu kot bttdagt Slovenca — priporoči. Pri s- ji l e tklent, da dobi utite'j uker ; t di glavar samovoljno uasretuj^ na vift;cm me-s1.u ?e večjo ka« ■as. Okrajni glavar take vrste jemlje tudi v drugem obziru B<eIJttt to, kal jim po postivi gf?, n. pr. vtl k?j lollftt poSitnfov. Jelna^o taeIo renpeVtujejo krajns šclsVe e\ete. Po zakena «mpjo ti š.hkim vr.d.teljera d»j:»t< dopuste. Prigodil se je pa slučaj, d& sta bila oba, Krajni eolski svet in pa h i L i voditelj kt.rana. ker sta v tej stvari čiuto Eikoaito postopala. Teiemn počerjenju nekih okrajnih glavarjev s* mora nntiđiti kor>e-, in j.rav iesio opominjamo naSa pcslaBO*, nt} pcrab'*o prvo pr'liko ia naj v državnem . h . n. temel;ito p jas. p : * ni i:.ie e-ka(e »h otrnjmb glavarjev na Kranjskem. Mr.terij&la za to je VB6 polno na razpolaganje. V EJ ta bij talki, 1C novembra. Nujni predlog barona Dipanlija glede jezikovnih naredb in glede jezikovnega zakona pride — kakir poroda .Sonn-and Moatagsze lung" — že te eni v pariac^entn na razpravo. „Vi»da smpp.tisue b tem, kakor sploh z vsakim predlogom, U prihaja i rp'ne strani ter bo to tekom debate tudi po\elal». Predlog se izroči, odgovarjajo inton-vr it- v h ti , * • « m • pirjaanent .emu odreka, ki sa bo posteUvai na,pr*-j o predlrgu ter bo imel pvrj ' Reje tud. mej r >• . t\in m počitnicam1. Riz-n tega hočo izpolniti tuii grof l!.il-n: svojo cbljubn tir pofkusiti parlamentarne razmort urtditi." Nemadjarske narodnosti na Ogerskem so odposlala pred krat a m b-oe z is op .ike na budi-peštarsko koafetesoo, Ust] bi drg^ala način daljnega rdbijanja madjarekih n >p> v r.a naredne in kulturne it-terene Raoauaov, S ovakov in S^bcv. Kon-farence se je u loležlo tudi nekaj velko§o'ov. Slovenci s ponosom, s katerimi j • mi h • moremo pokatati pred vnem svetom — Tema d*ema literarnima Terzitomi pa se je pridružil tuli Blabo-glasni .Slov. Lat", ki m je vs«l meada za nadelo : ubija ti vsako svobcdomi&elnoBt, vaak napredek v slovenski literatari, omefevati z blatom sumiičenja, podtikanja in ovadaštva na5e naj-adarjenijše pisatelje ter kvariti itak fi< vedno malo isobražeai okus čitaječega slovenskega občinstva. V svrho klerikalizma in nazadnjaštva polagajo „Kat Obz:raik", „Sloveneo" in „Slov. List" na žrtvenik svoje fanatičan sovražnosti napram vsakemu napredku in vsaki 8Tobodomise!nosfi, jedioo resnični in pravi umetnosti celo svojo pamet, svoj značaj, ter \:ia t tako kakor besao tuleči derviši poz&bljajo na vsako dottojnoat. Olgovora taki „kritiki" in .estetiki" ne zaslutijo drucega, nego — trco in bič. Zato store naši literatjs jedino p--.-. , ako ka-koršnekoli pojave z one strAni fie na'JaVo — krepko preziraj j. Prava umetnost bo proirla ia mora pro« dreti piej ali todi :i.ej ) ašia narodom, raj jo tuli Se toli zavirajo ia sap rajo nafii klerikalni k iti ki*.tri in eHetikasfri. V tčigUd BirečesjU se ki riktl emu liierar-nemu kr.t krsti jt;u, ki hj'c zastrupiti vae juvao Srbska radikalna stranka in vlada. V imenu vodstva radikalne stran ko je izdal P a d i d maoifdst, v katerem naznanja, da ja csrednji odsek sklen'1, naj zavzame radikalna stranka napram vladi sUl šle odloča«, zakonita, lojftlne opozicije tal naj zah'e?*, da se ustavno vprašanje, kakor tudi na rcdn« zunanja n reši čim preJH. Spletkar Milan. Is Bel^gagrada pišejo .Kola. Z'g.", da je mej Bolgari in Srbi radi mace don akega vpruš^nja zcpet velika napetost. Srbija je ustanovil* v Mscedoaiji M kaj s-bskib 6o\ ki so imele precejšnje uspehe. Bolgarski pa vidi v vsakem ojtčeniu srbskega žtvlja v Macedcniji veliko nevar ncet za lastne interese in zahteve. Riz^n tega trdi dcpsnik. da je Milan poa'an v Srbijo, da .prele dalje macridoneko nit", in da izzove Cesar niso «Jo3rg1i niti aim-nsk krvavi nemiri, niti Kreta, nfti grSko tnrSVa vojna — evro nejako vojno. Ne Avstrija, nego nekdo dragi j ■ poslal Milana v to strbo v IMigrad. S i'no javlja bsligrajski dopisnik „Magy rtrajaga" o politični misiji razkrdja Milana v Srbiji. Dopisnik pravi, da je M lan posrf dovanjem MijatovitSa, bivšega poslanika v Londona, stopil v slcžbo tistih a n g 1 a S k i h krogov, ki se ttudi;o /.a Voj let odvrniti pozornost Rusije od A:ije — že i obzirom na nemire v Iidiji — ter jo obrniti na bdKanski polotok. M iasova nal ga bi torej bila, d i izzove boj z Bolgari v Macedoniji, ali da jih prisili, da udau v Micedonijo preti volji Rusov. Z angleškrni novci podkopljeoi spletkar Mtlau se igra torij z ogn em Nemški državni zbor se snide 30. t. m. G'avni vladni pred.cgi, ki zan mati vse polihčno javnost, sta m rnari^ca predloga in vcjaški kazen ■ko pravdai red. Zvezni HTet j* pri zadnjem princip j^vnga pcstcpiDJa ;ako omejil. K«r pa ima vojaški ktttttko pre.i dA red le tedhj vredocs*-, ako se dosedanja dcloČila i; '. d ' preiskav, postopanja in zagovora bistie-io izpremere, da se vrte poslej ob-ravnava j*vno, osi mino in z dopustom zagovornikov, 3- ee Janji aačrt zvezo>ge s »eta v državnem zbora bržčas n sprejme. No, knezu Hjhenloheja je glavno to, da spkh iptavi predlogi pred parlament. Dopisi. I/. < bil Ipavčev kvartet „Oblačku" (besede Askerčtve), katerega so gospodje med. Šsrjun. »fd. Kunej, iar. Mencinger in med. Kari a izvajali naravnost izborno. Lahko rečemo, da je bila ta tečka — morala ee je na občno zahtevo rcnoviti — gotovo najboljša vsega večera, v naj-resnejsana pomenu besede umetnišzi užitek. Tudi eruga točka, kvartet „Slabo sveča je brlela", katerega so izvajali isti gospodje, je vspela popolnoma ter ae tudi morala ponavljati. Občno zanimanje pa je vzbuja a zasti trt,a točka, izvirna slovanska veseloigra jednednodejanjka iz peresa g. Rtdoslava Marnika, „Narobe ideal*. Igro, katero so, ako se ne moti a. o, že jedenkrat uprizorili v Noveaa mesto, je bil g. p stUlj malo izpremenil in prenovil in v aBB^^^^s== ' ■,. mnenje, je napisal urednik .Ljubljanskega Zvona" nekaj času primernih besed, katere naj bi Slovenci pročitali pazljivo trikrat zapored. Posredni poved k onim .Zvonovim* opazkam je dalo uredniku dejstvo, da so iišle prav v zad njeaa Sata neke .kritik«", ki nas močao spominjajo on h časov, ko je moral dati prtftior F:. Leveč • posebno brožaro potrebno lekcijo glasovitomu .mariborskemu šestomernikn", ko je moral prof. Stritar v vsaki slavil ki odbijati hudobno neumne ■ apade in zlebaa podtikanja .Zoriaega* urednika in ko je morala iziti radi nečuveno petfiJnih naskokov na pesnika Gregorčiča cela apologija. lo prav na isto adreso, na katero so odgovarjali Lavec, Stritar in omenjana apologija, prav na isti naslov j« namenjen odgovor BLjublj. Zvona". S tem, mislim, je povedano dovolj. Neposredno pa odgovarjajo .Zvonove" besede neki dolgoveini .oceni11 znana dunajske .rodoljub-kinje", ki se je ttudila v 6 feljtonih menda spra viti na rimski indeks Go\ćkarjeve prvenoe: „() te ženske!" — Označuje" dotične .ocene" v .Slov. Listu" kot izraz abderitovakega filistrstva, zlogolke osebne osvotljivoeti, kot goli humbug in kot sad užaljene vatez»!jnb!jenOBtJ, piie .Ljubljanski Zvon« XI. stev. etr. G09. tako-le: tej prenovljeni obliki je prišla včeraj tu na oder. Odkrito rečeno, d% smo t nekakšnim strahon pričakovali začetka, sij s no ravno v zadnjem Časa o g R. M u mika damat'škib delih čitali ostro sodbo, in žal, da morauo konstatovati, da naš atrah ni bi — neopravičen. Deianjs — ako sploh smerni o 11 em govoriti — se vrAi v onem srečnem čisn, ko bode takosvana žensk« emancipacija baje vsa svet prsvrgla narobe, ko bodo ženske vladale, moški pa kuhali is vezir. Ad/okat dr. K-a Kivač bo*e svojega sina Rijka, pravi pravcati .Bickfii.:hle:n" bodočih vekov, oženiti z bogato piseatnico Nadino Pogačnik, ki prid* Rtjka snubit ia ma odkrivat svojo ljubezen. Toda on ji ubeži, ker je že z-tvoz-ljan in zaročen na t hem s koncipi|entora svoj« matere, dr. Maričko Potokar, ki po srečno presta nih izpitih '...prosi svojega šef* Rijkove roke m jo tudi dob;. Ob jndoem pa se tudi dr. Kovačeve brat, Lojze Jogovec, ki jo prej s svojim svakom Adamom Kovačem sanjaril o moški emancipaciji, p toči z Nadini Pogaonikj^Postransko ulogo igra stud. jur. M ra Gibrovšek, k< prenaša R ijka ljubavna pisna in mu s ponosom pripoveduje o 87ojih menzarah ia dolgov h o 8/oji uri, ki na D icaja „studira" v zaativmci, o svojih krokarjih itd Ta .Zukonfcs jor st" je unnd-) šs najb Ije prgijena oseba v vsi igri. — Kar se je očitalo .Napoleonovemu -»arno-varu", seda še v veliko večji mori očitati „N»cobe idealuu. Jagode rožnega veaca, uanizane na tanko ritko, imajo rnej sehoj gotovo več organ čae zv*»zo, rego potasezni prizori v Mirnikovi jednodejanjki Tudi tendenca igre, ki namerja menda osmešiti žensko emancippc jo, osmešiti vitalno Žensko vprašanje, je vse prej negi —duhovita! Najbrž goso. pisatelj s.-, n o š>j > .Narobe i leala" mej najboljSs p!odove svojega cirm. Igralo se jo še precej dibro. V prvi vrsti ee jo odlikovala gs oli'ni Nit iU Zabredova (dr. E a Kovač), ki je s svojim premer-jsnim, elegantnim nastopom in s svojo dobro igro rečila, kar je bilo na jelaodejanjki še sploh resti. Pohvaliti moramo tudi gdč. 2^leznik»«rjdvo itud. jur. M ra G^bro'.šok, k: ]8 ž*)a vabko zasluženega priznanja. O »tali igralci, gispa L^ndov^sk (ir. Ma rička Pot kar), gič. Loua^si (Nadina Pogačnik) g. S*-rjan (Rijkt), g. Š-šek (L^jze Jagovec) iu gosp. Prezelj (A lam Kovač) so ls^otako vzbujali občno zadovoljstvo, dasi ne vsi z isto pravico. Jako N-žavno ulotjo je imel seontertje tudi — sufe! D» je igra kljub vsem ttm ned jstataostim več ati maaj v [r 'a, temu se ne čudimo, saj smo v tuj-m dc-cela nemškem mestu veseli, ako im<>mo kda' pri liko izpregoveriti nekaj slovenskih besed, kaj torej sela, ako viiimo in čujemo izvirno slovensko veseloigro . . . N.-rod :a navdušenost pri takih prilikah zaarori vssk pojav trszoe kritike in tako tudi včer-ij ploskanja ni bilo ne konca-ao kraja, dikler se na ndru ni pokazal tudi g. pisatelj. — Po igri smo čuli še oktet .Pogled v nedolžno oko", pri katerem ee je poeebno odlikoval g. mod. Miks Pragi. Nato se js pričela prosta zaba t. j. vesel, Živahen pl«8, ki je trajal do ran ga jutra. 12. Dnevae vesti* ? Ljabjjaai, 16 novembra. — (Dopolnilna deželnozborska volitev iz trgovske in obrtniške zbornice) na mis- o umr* lega coslanca J rta Kersnika se je vrSila dines ia je bil izvoljen dež. pos'aocem zbornični podpredsednik, g. Anton Klein. — (Repertoir slovenskega gledališča.) Dines ss bode pela opera .Fra Diavolo", katero ima občinstvo iiza lanske sezone v najboljšem ipominn. Rodoljubkinjiao kr t kaitrstvo je značilno za ves način kritikovanja, ki je pri nas navaden, menda že odkar se sploh p:i nas kaj slovstvenega p-r d Likuje in kritikuje. Da, v upravičenje in zadoščenje rodoljabkinji naj odkrito povemo, da je po niš;h mislih to kritikastrstvo celo naravna posledica in veren odsev naših slovstvenih odnošajev, ki eo tako bedni, kakor vee drug« prosvetne razmere. Treba le pomisliti, da so se obračali vsi naši slovEtveni peskusi, od brižinskih spomenikov po čanši pa do Prešerna, izključno le do preprostih, zlasti kmetskih slojev nafiega naroda, ustrezajoč njih primitivnim dušnim potrebam. Do koga naj bi se bili elovstveniki tudi obračali? Mari do meščan* Btva — da ne govorimo o plemstvn? Meščanstvo je takisto kakor plemstvo obrnilo plašč po — nem škem vetru, in cvlo .purgarji" bala Ljubljane so s« šteli — izimši vrle Krakove« in Trnovčans — od 15. stoletja pa do najnovejših časov za Nemce. V Tej dolgi debi je bil pač slovenski narod — slovenski kmet, in iz našega kmetijstva ee je izvršil ves nad preporod, is njega sta se preporodili meščanstvo in razumniStvo. Da li se je ponemčil naš kmet, endaj bi bili dandanes mi vsi — Nemci. Kaj li je torej naravnajse, nego da je služilo saše slovstvo od prvega početka pa do najnovejše — (Iz o. kr. eolskega sveta.) O redai seji mestnega šolskega aveta, ki se je vrSila v tor ik dne 9. t. m. smo prejeli nastopno poro5ilo: Potone ki prsdsednik progiisi sklepčnost, poroča zapis* nikar o kurenoijab, ki sa vserruS b;oz ngivort na znanje. Poročili c. kr. okrajoih šolskih nadioraikir, profesorjev Frana Lavca in Ivana H s n d e o stanja slovenskih in dvojezičaih Ijadskih ia mi-šč«n8kih šol ljubljanskih, oziroma nsm^kih IjaJikih in meščanskih Šol ljubljanskih v šolskem leta 1896/97 se viameta na snanie ia se skleae, da se imata ti poročili predložiti viiokenu c. kr. Jižd-nema šotakema sveta v končno odobrsaje. Izorasaei otroški vrtnarici OlgiDevovi se dovoli, da nraš sko« nekaj časa hospitovati na I. maitneoa ehovea8kem otroškem vrtca. — (Postaja pri klavnioi.) Stati ia opravičena želja, o kateri se je tato v d '.*■»!-r-oa zbora kakor v obč. sveta je večkrat govorilo, naj bi si namreč poleg klavnice naoravila poataj* dolenjske železnice se menda uresaiči. D mol ss je že vr)il komisijski ogled na lici (mn ia ofl p >i ! v vse gladko, se r.ačao d iti Via -1- \ \ že prihodaj > pomlad. — (Hitra pošta) Pi^ise nam: Miaoli torek, dne 9. t. m., odpoilano je bilo iz Ptuja pismo ua moj naslov. Pismo bi bd moral dooiti že 10. t. m, a danes, 15, ga še nis^m dobil, pač pašen prejel neko drugo, v Ptuja posae*e od i.a no p smo. I-i'o tak) ni na noko drago oseb) v Ljabljaao 11. t. m. v Pcaji odlaao pismo prišlo adrenca v roles. Kam pridemo, če bodeaao morali vi* pisna m ko maadirati ? — (Mrtvega otroka) so našli včaraj popo-ladae v gre^aioi K nt jo -.cj i /i hiši aa Karlo/aci cd)ti. Stvar ss je takoj nazniuila policiji, ki je po-mvsdsla, da j s ot^ka povila v hi^i stanujo';« d *kla Frančiška Zapeo. Žipej ie slutita pri A ti Ristihtr šele dva mesaca in ie proti dom i jim prikrivala, da je v dragem stana. Ztiaja d ji je talila o bjleiiaatl v križa in jej jo gospodinja valil togi n divolila, da je snela v njeni sobi spati. V ni5i ol 15 na 16. t. m. je okolo 3 nre šla is sobe ia se j) Šale čes dlje časa vrati« Mij tem časom, ko je bila odsotna, je na stranišči porod Ia i a otroka spaitila po cevi v straniščno jamo. Kaj so je zgodilo, ni povo-dala nikomu in šale potem, ko so donači aa$!i sledove poroda, je priznala, da so jo n« stranišči poprijeli popadki, da pa ni vsd Ia da je porodila, ia da je otrok padel v straoišče. Policijski zdravnik dr. lllner, ki je otroka pregeial, js konštatoval, da je otrok mrtev rojsn, da pa ima na sjbi sledova, kakor da bi bil a silo potiš i jen v straniščno ca v. Pri razparanji otroka se bode pokasalo, če se j« stezi) zločin ali n«. — (Železnioa Trebnje-Tržišče ) Na podlagi generalnega projekta za zgradba lokalne železnica od Trebnjega čez Mokronog v Tržišče, kateri so predložili grof Birbo in tovare , js ministarstvo odredilo, da je izvršiti revizijo proga. — (Državno podporo) v znesku 2750 gld. je dovolilo poljedelsko mimsterstvo za napravo vodove d a v Vrhovljah v kamniškem političnem akraju. — (Agrarske operacije) Uradni posli kraj« nih komisarjev za agrarske operacije ao sa tako razdelili, da bode iste opravljal v političnih okrajih Kranj, Radovljica, Kamnik, L;tija, Novo mesto, Črnomelj in Kočevja gosp. c. kr. okrajni glavar Rudolf jnrref Margheri kot krajni komisar s sede« žem v Ljubljani, v političnih okrajih Ljubljana, Logatec, Postojna in Krško pa gospod c. kr. okrajni dobe skoro brv« izjeaae verskim in praktičnim potrebam naših najnižjih stanov. V .protostantovski" in v dolgi ia dolgočasni .katoliški dobi" ni imelo slovstvo dru toga namena, nego širiti, oziroma izpodrivati verska ideje. — Šale iaza Prešerna so se jeli posamezni redki elovstveniki obračati tudi do višje izobraženih meščanskih krogov, ki ao bili dotlej in so še deloma dandanes navajeni, zadoščati svojim duševnim potrebam is nemških jasli. Ia redkim pisateljem, ki so ss porajali ia meščanskih krogov, je bilo piaataljevnnje vedno le nekak šport, n« pa plod notranjega nepremagljivega nagona; bik) jim j« nekako igraokanje, češ, ali se na bi dalo to, kar s« tako lepo čita v nemščiai in v klasičnih jezikih, povedati tudi ,in vernaculo — v jezika, ki so ga morali govoriti s avojimi posli in zaradi le teh tudi a svojimi otroki — ali pa ao se taki meščanski pisatelji iz gotovih namenov obračali do preprostega naroda ter se pri tem vedoma naivno vedli, heteč se ponižati na priprosto njegovo stališče. Kmet pa si je seveda moral v veliko čast šteti, kadar se je gosposki meščan ponižal ter ma napisal ali zložil, pa si bodi v še tako okorni obliki, kako mrvico v domačem jeziku, ia ti patrijarhalni odnošaji mej nemškim ,purgarstvom'. in Blovensko ,pleba( niso morda že davno pretekli. komisar Franc« Ž n p ne k kot krajni komisar to. Ji , sedežem v Linbijani. — (Parobrod na Ljnbljanioi.) V nedeljo 14 t- m., popoludne plol je prvikrat za poeknSnjo firobrod g. Kotnika po Ljubljanici od Vrhnike do ,>rjpeči in nazaj. Prva vožnja izvršila se je pri flpdaj p ko nizki vodi nppri akovato dobro. Oivo-dočil sa je vsakdo, da bi lahko tcdi večji parobrodi !pluli po Ljubljanici, ne le mali .Jazou" g Kotnika. Radovednega ia za parrbridstvo unetega občinstva je bilo nabralo na Vrhniki in Pcdpečjo jako ve like. Občinstva je pozdravljalo z največjim veeefjem najnovejše prometno sredstvo na Kranjskem. — (Denunoijaoija.) „Tageapcšta" pri« jena na odličnem mesta celjski glavni davčni nrad, ker je na neken opomina bilo zapsano „Slossbirg" in ne S ihloss^erg", fi«i, to dokataje, kakega poli tirnega mišljenja so dav'mi uradniki v Cilji in kako aad >iki roko v roki s Slofunci delujejo na po 1j-venjenje nemških krajevnih insea na Spodnjem Štajerskem 1 — (Akad tehn. društvo »Triglav" v Gradcu) u»» svoje III. roduo obč. zborovaaje dne 20. t. m ob pola 8. nri zveč*r v gostilni „N u graza z nnstopaim dnevnim rudom: 1. Ći a j • za panika; 2. poročilo odhorovo; 3 proračun za zioski ts^aj 1897/i>8; 4 poočlo gospodari«vo; 5. porcČdo revizorji* ; 6 poročilo sablj«škega klaba ; 7. volitev čaetut-g« soda; 8 slučajnosti. Gostje dobzo doeli! — (Učitelj Golja — oproščen.) Ci afelji naši se gotovo as Bpomin'ijo dernonttrucije, katera se je povodom d-žev-iozborakib volite / na Gor š tem prinit-riia bliza Gorici ie vsiHd kaere je hila obuo jena cela vr.ita al lvnugkib fantov. O osojen je i 1 tudi u6tel| Gola. M jž je bil obdolžen, da je povodom rečem demonstracije nekje zaklioat sLshi mislijo, da ho zmagali z \ šitit Sat, ali mi j dni razpravljal, K«sac jsk: dvor je spo-ziel v formalnem nzitn, d-, je bilo postopauje go tiftkega oirožonga sodišča pomankliivo in površno, ker več vainih prč ni bito zaslišanih, v m r torneaa oiiru pa je spoznal, da e izrečena cbiodba krivična, ker učitelj G I a, tudi ču je res izrekel imputirane mu besede, na n b>n način ni grabil prot' § 303 kaz. zak. in bi ga radi teb beped mogla k večjemu kaznovati pr 1 tična oblast po § 11. znanega cesarskega patenta iz I. 1854., po katerem patentu pa političan oblatit lahko kasnnje vse kar hoče. Z ozi rom na to je kasao jeko sodiš'e učitelja Goljo po polnemu onrostilo. — (Št ajk v Trstu) Včeraj zjutraj so vsi kočijaži tržaškega tramvaja, katerih je 83, radi nekih diferenc z vodstvom z č-li štrajkat', vsled iV ar ae je moral ustaviti ves obrat. Mej vodstvom ia štrajkaj r>čia> i krč j*ž< so ss začt-la pogajanja. — (Ženska v plamena ) I) ?kla Ana Simoačič v Škorpiji pri Trato je te dni v svoji robi posta vila svečo na tla. Hode po sob*, je prišla njena obleka v dotiko s plamenom sveče in se vaela. Simonoič j« bila n: krat vsa v plameau. N« njooo klioanje se sicer takoj prihiteli ljndjs in so ogenj pogasili, teda Simončič js ži bila tako opečena, da je malo upanja, da bi okrevala. * (Stroški za srednje in visoke šole) Stmški za nemško gimnazijo v Calju zn>š»jo 26 645 gld., mariborske gimnacija stane 35 474 gld.. v Celovca 36 612 gld., v Beljaka 24 546 gld., v Ljubljani 49.704 , v Novem mesta 25.175 gld. itd. Slovensko-nemška gimnazija v Calja bi stala I« 12.500 gld. Prva gimnaaija v Gradcu 51.262 gld., draga ondi .19 654 gll. itd — Vseučilišč« dunajsko Rtsne nad 1 mihi< n gld. vsako leto, vseučilišče v I omostu 346 780 gld., v G-«dcu 472 853 gld, vseučilišče v Piagi (iemško) 294 248 gld, vseuči-liščs v Pragi (češko) 482 166 g!d., v L?ovu 263 103 »H, v Krakova 415 600 k >.. v timovi cah 145 100 g'd , tehničoa šola oa I) .naju 319 800 g'd, tabnična šola v Gradcu 115 100 gld., nemAka tebničaa *ola v Pra«; 116 341 gld., češka t^hničra šola v Pr»gi 199 652 gll. iti. Vse vi°oke šole stenajo 4 128 597 gld., tri kat.l.ške bogcs'ovn« šole * Siln«mgrada. 01 j maca in na D maju 59.000 gd. Vae sredaie šole (« ■, br-z očal t^r sa svoje prat-klusi natunko STimioja, manj se sa pOTsuj, kar se godi sedaj. Vsako leto pri le v Pe terbur^; letos v aprila se je prtditavil carju ter d b:l 200 rnbljev. Starec živi pri «v j n 60 letnem sinu. V mladosti je bil v d«/eb vejnah. * (Doktorica ) L' H ing Tecb^og je imonovid pdčD.i. Hu K'n< Ivi f svojim — h dnina zdravnikom. H u King Eng je d^ljvala do'gi časa na >■ n m bcloioi v Tutftu. V Kini vLdi;o ginde žensk b zdrivnikov skoro Ae isti nazori kakor pri nas. * (Odvetniki v Ameriki) „Scietific Ame-nra?t* pripoveduje, d* je v Z edmj^mb državah — 90 000 rd**-toikov. Na vsakio 800 pr^bvalciv pride jed n advokat. S«mo v Coicagn je 5000 odvetnikov, dočim jih ima vsa Francija s s/ojimi 40 milijoni prebivalcev I« 6O0O Da so vsled ogromnega števila odvetnikov v Ameriki njih dohodki vedno maajši, je lehko nnaevno. * (Nenavadna nprega) V Donveru v Ameriki se vezi bogata Amerikanka z vozom, pred ka terjan je oprezen — noj. Oia jo tudi jed na žeiska na svetu, ka'era ima zoolugičeo vrt, katerega »trna nadzoruje. * (Amerikanski dvoboj ) eTatsa Verne je v Rvoji pove-iti p\ 80 doeh okoli zemlje" popisal tudi d /oboj, ki ee je vrSil v velikfm železniškem vozu tekom vožnje Nedavno sa js vršil tak dvoboj v istini. Neki aradnik S\v,fF nI in bogat m^š'an Green, oba ia S k ona. ki eta bla smer pr jatelja. sta se mej vožnjo z izleta sporakla. Nakrat sta si otiJa r di dragib popotaikov z revolvorjem nasproti . . . par strelov in dvoboj je bil končan, uba pa opasno ranjena. Seveda je bil mej sopotniki str*h k. Teleftinična in brzojavna poročila. Vipava 16. novembra. Pri današnji dopolnilni volitvi v vipavsko idrijskem okraju je narodna stranka sijajno zmaga 1 a. Oddanih je bilo 43 glasov. Kandidat narodne stranke Ivan Božič je dobil 32 glasov, klerikalni kan didat Lavrenčič samo 1 1 glasov. Navdušenje je veliko. Slava vipavskim in idrij skim možem! nego ao trajali celo v sedanji metropoli slovenski do najnovejših časov, in ,Vodnikov spomenik1, iiza katerega še ni preteklo 40 let (iaeel je I. 1859), is kateri j« osnovan popolnoma po načela, ,miza — Tisch, riba — Fisah1, j« vsrao in pristno njih nrcalo. — Da so te klaverno-smešae literarne razmere nplavale tndi na kritiko, je celo naravno. L* ta js bila po jedni strani panegirska ter je bizantiniški hvalisal i vsaki proiavod umetniškega in pesniškega diletantizma, ki so nam jih iz visokostne naklonjenosti privoš'ili ob slavnostnih prilikah nemški ,Špi sarji' kot aUi>fiilligkeit88lovsnens; po drogi strani Pa je ista kritika nvedla jako strogo cenzuro, češ, *aj je slovensko slovstvo namenjeno samo nižjemn ■erassodnenau narodu, kateremu treba liki nedolst sina otrokom neprestanega varuh o van ja. Tako se je naravski razvilo in utrdilo pri nas prepričanje, da ss ne sme vse povedati ali napisati *k* čitati slovenski, kar se sme neruski. Prav te tananere ao predmet krasni satiri Stritarjevi .Tri glavan s Posavja". Toda bridko bi se motil, kdor bi mislil, da se že do dobra otresli teh otročjih nazorov; prav ,rodoljubkiujina* famozna kritika je nov živ dokaz, da še vedno do grla v njih tičimo, in prav ta kritika nas js vnovič overila, kako resnična js opomba prijatelja, ki nam js o priliki Govškarjeve gonje slavnega spomina pisal: ,I)a s« čaji jo glasovi, ki vale, da je pripovedovanja Govćkarjevo škandalozno pohu j Šljivo, tema je vzrok otročja doba našega narodnega življenja. Kdor bi to nemški čital, ss ns bi kar nič sgražal; ali ker je slovenski — tedaj postane vsaki Slovenec otroško konservativen hinavski svoti.ic. — To ni individualni isliv jpoedinca, nego je posledica nezrelosti celega slovenskega narodnega življenja, in ps hološko interesantno je, da mnogi — inače svatovno naobraženi Slovenci takoj nataknejo ozkoobzorne naočnike, bržko začitajo kaj slovenskega . . Zal, da ta nafia ozkosrčnost in borniranost v slovstvenih vprašanjih ni brez nemilih, silno škod Ijivih posledic . . . Kaj porekć neki na ta .Zvonova0 miraotrezna izvajanja slovstveni Terziti in Hirostratke kitoh kriče* o literarni slovenski Sodomi in Gom.ri?! *** Dunai 16. novembra. Zasedanje avstrijske delegacije se je otvorilo danes ob 12. uri opoludne Kot starosta je predsedoval član go spodske zbornice baron II e 1 f • r t Zastopnik npozicije ia sicer II o f ra a n W e 1 1 e n h o f v imeni nemških nacijonalcev, dr. Scheicher v imeni krščanskih socijalistov in dr. G r o s n v imenu nemške napredne stranke so izjavili, da se volitve predsednika ne ude!e/o in označili svo;e stališče glede nagodbe. Potem se je vršila volitev predseduika in je bil izvoljen član gospodske zbornice, bivši Češki namest ik grof T h u n Dobil je le 34 glasov, ker opozicijo nalci niso glasovali, mlad' češki del^gatje pa so od dali prazne glasovnice. Predsednik grof T h u n se je zahvalil za izvolitev in v svojem ogovoru po-vdarjal zlasti soglasje evropskih velesil, katero se je najbolj pokazalo pri kretskem vprašanju. To soglasje opravičuje, da se velesilam posreči izposlovati mir v Orijentu in sicer mir, kateri bo časten za vse prizadete faktorje. K temu je največ, pripomoglo ugodno r&SlneTJe, katero se je doseglo sosebno glede orijenta mej Avstrijo in Rusijo. To razmerje je najboljše jam stvo mini, a zahvaliti se je zanj v prvi vrsti cesarju. Predsednik grof Tlum je končal s tem, da je cesarju trikrat zaklical Slava, kateremu klicu so se delegatje z navdušenjem od/.vali. Potem se je vršila volitev podpredsednika in odsekov. Podpredsednikom je bil izvoljen posl. J a w o r s k i. Dunaj 16 novembra. Vlada je v da našnji seji predložila delegaciji skupni državni proračun, lledne potrebščine znašijo 145 milijonov gold , izredne potrebščine 15 milijonov gold. Za vojaške namene tir ia vlada 7Vi milijona gold. več, kakor doslej, mej drugim za puške in za trdnjavsko topništvo 4Vi milijona gold., za fortitlkacijske namene 1,700 000 gld. Te terjatve motivira vlada s tem, da so na stale na Bil kanu posebne razmere, vsled katerih je treba kompletirati vojni materijal. Dunaj 16. novembra. Cesar vzprejme avstrijsko delegacijo jutri ob 1. uri popoldne v slavnostni avdijenciji. Dunaj 16 novembra. Delegacija je volila v peticijski odsek dra. Šusteršiča. Dunaj 16. novembra. Proračun za Bosno in Hercegovino, kateri je Kallav predložil delegaciji, izkazuje precejšen prebitek, namreč 580.000 gld. Dunaj 16. novembra. Na vseučilišči se je primeril danes pretep mej češkimi in nem škonccijonaluimi vseučiliščniki. Nemci so Čehe provocirali s tem, da so zahtevali, naj mej seboj nemški govorč, češ, da se sme na nem škim vseučilišči samo nemški govoriti. Nastal je pretep, Čegar konec je bil ta, da so Čehi dva nemška burša vrgli po stopnicah. Dunaj 16 novembra. Avstrijski poslanik baron Calice je bil v zadevi Llovdovega agenta Brazzafollija zahteval, da mora Turčija dati do četrtka zahtevano zadoščenje, sicer da on nemudoma odpotuje. Pr*d Adono stojita dve vojni ladji avstrijski, kateri imata določni ukaz, da sami dobita zadoščenja avstrijski zastavi, ako ga Turčija ne bi dala, da namreč bom bardirata Adono. Carigrad 16. novembra. Razni listi so poročali, da je sultan že ugodil zahtevi Avstrije in odredil, da se jej da zadoščenje. Ta vest je neosnovana. Turški listi pišejo jako ostro in izzivajoče proti Avstriji. Avstrijski poslanik pa je že pripravljen na eveutuvalnost, da bodo moral odpotovati. Rim 16. novembra. Parlament je sklican na dan 30. novembra. Pariz 16. novembra. Afera Drevfuss še vedno razburja vse javno mnenje. Zdaj se trdi, da tistega pisma, s katerim se je Drevfussn dokazalo, da je vojaške tajnosti izdal agentu neke velesile, ni pisal obsojeni Drevfuss, ampak bivši major avstrijskega pešpolka grof Esater-htis/.y, katt-ri je bil sekundant židovskega čast nika Crčmieuxa v dvoboju, kateri je ta imel 1. 1892. z vodjo protisemitskega gibanja nu Francoskem, Drnmontom. Grof Es*terkazy pro testuje proti tej obdolžitvi in zahteva, naj se ga postavi pred vojno sodišče. I/ ur^dijciva lista. l«\r*»iiii. k I i ■ itiiiitn«* drnibet Janeza SI rniika posestvo v Č i mor nem , cenjeno 1300 gld. in 1*>.~» gld.. dne 19, novembra in 17. decembra t RttteCah. Mihaela Jamarja posestvo *> OorjnSah, cenjeno ITiO pld., in Valentina Smnkavca posestvo v Bohinjski Ćeftniici, o R 'i itM 8645 gld., oba dne 19, novembra in '20. decembra v Radovljici. U in rs i *o "% l.iuoi jam: rtu«'« Vi. novembra . Vid .Izvornik, kurjartev sin, 6 mesecev, I)un:,|sk.i . ,^ta st .'l">, božjast. Dnž 14. novembra: Hetema Jesih, kuharica, 12 let, Kongresu ti'/ '.t -v. »; pljnftajca I>ne 1>. u i\4'iulira: Al jzij Rus, trgovec, 70 let, Poljanska oeteta Itev. BI, nartvond, V deželni bolnici: l>ne 1 !. novi inbra: Marija Maralo, dninarcu, 19 let, jetika. - Valentin 1'n.MČar kajzar, -iS |(>t. jctika. Dm- novembra: II za Tuftar, delavka, 41 let. vsled raka — Ifatije Hrtu, goatač, sl let, ostarelost. — Lorenc Orum, sedlar, lo |t t. jotika. Meteorologično poročilo. Vidina uad morjem 909*9 m. November Čas opazovanja Stanje baro* metra v mm [ttmpt-ralurs v »C Vetrovi Nebo P.ti.niiu v min. v -4 nrah i:>. i»i. ■ S. zvečer 7. zjutraj 2. \-"\ "1 74 f 7 742 7 743 7 10-9 10*6 i2-y sr. jzah. bi\ jzah. sr. jzah. oblačno oblačno skoru obl. 00 Srednja včerajšnja temperatura 10 0°, ia rt'3° nad normalorn. dn» 16. novf mbra 1897 Skupni državni dolg v notah..... 102 gld. Skupin državni (l>!^ v srebru .... 102 , Avstrijska zlata reota....... 122 n Avstrijska kronska renta 4° „..... 102 „ Ogersk* zlata renta 4U n....... 122 9 Ogeraka kronska renta 4°/-..... 99 « Avstro-ogerske bančne delnice .... 9")l , Kreditne delnice......... 3f>2 t London vist*........... 119 „ Nemftki drž. bankovci za 100 mark ... 58 „ 20 mark............ II „ 20 frankov........... 9 , Italijanski bankovci........ 45 „ C. kr. cekini........... 5 , Dru'- 15. novembra 1897. 4n ,dxla*nie srečke iz 1. 1854 po 250 gld. 190 gld. Državne srečke iz 1 1864 p<> loO gld. . 191 , Dunava reg. srečke .">' po 1** I ^rld. . 128 „ Zemlj obč. avstr. 4'/.' „ alati laaf, listi . 98 „ Kreditne srečke po 100 gld...... 199 „ Ljubljanske srečke......... '24 n Rndolfove srečke po 10 gld...... 24 , Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. . . 11} l n Tram\vay-drust. velj. 17o gld. a. v. . . . 422 , Papirnati rubelj.......... 1 , kr. 45 35 95 05 25 b5 75 75 85 76 r»2' , 20 6G — kr. 40 „ 70 » t>0 „ 50 50 SO 2 M Učenca kateri ima veselje do trgovine, s primerno Šolsko oliko, vzprejme takoj v aćenje Jernej Sbil (1719-2) trgovec v Mokronogu. Isti odda tudi v najem, oziroma na račun gostilno v Mokronogu. Globoko užaljenim srcem naznanjamo, da je nas iskreno ljubljeni soprog, oziroma oče, tast in stric, gospod Ivan Robavs posestnik in ur sar v Šioartnem pri L'tiji danes zjutraj ob 4. ari po kratki in mučni bolezni, previdni s sv. zakramenti za umirajoče, v 57. letu svoje dobe n ntio v (loxpndu zaspal. Truplo predragega pokofnika bode v četrtek, dne. 18. listopada, DO 1 uri dopolndne v hiži žalosti v Smartnem pri Litiji blagoslovljeno ter na ondotnem pokopališču k večnemu počitku položeno. Svete mase zadušnii e se bodo brale \ KHtl cerkvi v Sinaitnem. Dragega rajnika priporočamo v pobožno molitev in prija/.en spomin. Šmartno pri Litiji, dn6 16, listopada 1897. (nuj) Žalujoči ostali. BMesto vaacega posebnega naznanila. Ceneno gosje perju tuni I«* TO 1*1*. * «'-.l*o «.'*«» gosje perje, zajamčeno, gotovo po pol« it fin im»»o. z roko mcii(1uim», velja funt :' , kile) lo 7(1 kr. Poštne zavoje po 5 kil pošilja proti povzetju denarja firma .T. liniHu, trgovina s posteljnim perjem v l"rj»nl 630 I. CeŠko . Premenjava dovoljena. (1759 Naznanilo in priporočilo. Psojam si p. n. občinstvu uljudno naznaniti, da sem odprl svojo i 1758—1 ključavničarsko delavnico v Konj u š ki h ulicah št, 9. Prevzemam dela vsake vrste v to stroko spadajoče ter jih izvršujem dobro, hitro in ceno. Za mnogobrojna naročila se priporočam Konrad Kermelj ključavničarski mojster, Konjuške ulice štev. 9. Resnica zmaga! Preverjenje stori resnično! Geslo: „Rrn.it int das L>ibea, Heiter ist die Kunst!" Miss !!tVCa,r3r ni kaka nfara ženpka ali kvartna ved*ievalka, temveč ibiIoiIomIiiu, nii»-loviioilnuia blatrovJđltaa (cbirornantinja) ki vsakomur more r^zodeti preteklost, sedanjost in bodočnost iz ort na rokali i ti iz lobanjske oblike. Njo čarobni e.il. n je (1757) v hotelu „Pri slonu", I. nadstropje. salon St. 33 ~o4. More se govoriti vsak dan ud 10. ure zjutraj do 10. ure zvečer. Vstopnina 50 ]cr« fes, br. aretriiske državne železnici Izvod iz voznega reda v~«i0sfc*tris.*»tT4» odL 1.. oletolora. 1897 0. uri 80 m. zvečer mešani vlak. — l'rlliiMl v l.jsiSiji*ti<>. j. k. l*roKn, lx irl)i/a. Ob 5. nrt 52 m, zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, iz Lipskega, Prage, Prancovih varov, Karlo* vib varov, Htdia, Marijinih varov, Pi/.nja, Budejovic, Solno-grada, Linca, Steyra, Ausseea, Ljubita, Celovca, Beljaka, Pran* zensfeste. -- Ob 11. nri 2*) m. dopolnđne osobni vlak z Du-naia via Amstetten, Karlovih varov, Ileba, Marijinih varov. 1'lznja, Budejuvic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza. Oooevo, Curiha, Bregenca. Inomosta Zella ob jezeru, Lend Gasteina, Ljubila, Celosca, Linca, Pontabla. Ob 4. uri b7 m. popolndne osobni vlak z Dunaja. Ljubna, Sel/.tbala, Beljaka Celovca, Pranzensfeste, Pontabla — Ob 9. nri ti m. zvečci: fsobni vlak z Dunaja via Amstetten, Ljubna, Beljaku, Celovca, Pontabla. — l*»o-»* lx No .«^n iii«>m1m in i/, lio«-«'*, ju Ob H. uri li> m. zjutraj mešani vlak. — Ob 2. uri 112 tn. popolndne mešani vlak. — Ob H. uri .'15 m. zvečer mešani vlak. — O'lliotl Iz l.jiiF.i :in,- «1. k. t/ liitiuiilk. Ob 7. uri 23 m. zjutraj, ob 2. uri f> m. popolndne, ob ti. uri 50 m, zvečer. — l*rllio«l v I<|iil»l{nuo d. k. I« Kuuiuikn. Oh ti. uri liti m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopohulnc, ob t i č m c 111 a 3 m i fic! c). avauota t. f. vodo yo$ip6dj6 jn^lič-ni. uta?nilU 0 poč«:tIjoih f. 1S0S. javne oOaao-iknv opravlja t i v (17G1-1) ta ta z j \\ ii v 6 a zc [' 11. s t'j ti v ?ajeva tia Gtaaovofjtto ©nanje, ?a mox*>va lote do 6a v tja 11 po ttaj uiij ik cen a m i»v p to ^ i va a oo pooe> uicidulh c, da vpoHjvajo najino ponudbo, ano si omislijo tal?o ovtcfio. %0, e^tcSintoiv uticc it. o. Izvleček iz razglasa. Glasom ukaza z dno ?2. oktobra 1897, oddelek 13, ste?. 1786. namerava c. kr državno vojno ministerstvo v pn za c. in kr. vojsko v L 1898 nabaviti pri malih obrtnikih. (ilifiv natanonejih pogojev za udele/itev pri tej dobavi se opozarja na razglas, ki je bil polnoglasno prijavljen v štev. 257 tega lista z dno 10. novembra 1897. (1685—8) Prva in najstarejša zaloga klavirjev v Ljubljani, Florijanske ulice št. 50 Bi asoja naznanjati veLcenjenemu p. n. občinstvu v Ljubljani in okolic5, da ima na prodaj po najnižjih cenah od danes naprej kratke klavirje in planine najboljše vrste, ki no danoa doali, iz najholjo renomiranih dunajskih tvrdk : c kr. dvorni dobavitelj BZlitschera, zadruga „Lyra", Stelzhammer.il Popolnoma novi klavirji od 240 gld. naprej s 15letnim jamstvom so oddajajo na obročna plačila; izposojajo se od 2 gld. naprej. Stari klavirji se jemljo v zameno, vbiranja in poprave se izvršujejo najtoSnejfie. Z veleapoBtovanjem Ferd. Dragatin. 1710—3) I Prevzetje gostilne pred Igriščem štev. 1. I H-^ ' W u?* Spoštovanemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem prevzel znano / i gostilno pred Igriščem štev. 11 )0< kjer bodem toči: dobra vina, vedno sveže pivo ter poatrtaal vedno z V V fforlcinil m mrzlimi Jedili po zmerni ceni. Za obilen obisk M priporočam .Tla,Uol> 3L'rrii rudnik: Jo«tp jNoHi Ostanki od ruj a ve koteniue > bele „ 4 „ kretona za bluze 4 „ „ cefira za predpasnike 3 „ , porhata za jopice 3 „ „ „ flanele rucleče 3 n , porhata gradi 3 n modnega cefira za krila . i:2 m. „ B sivega kroize 4 metre „ „ oksforda za krajce 3 n flanelaste odeje za postelje flanelasta spodnja krila rjuhe zarobljene po 80 kr., 90 kr., gld. 1- — in gld. 1-25- Na prodaj pri (175G-1) V I ^jnl>l jsiiii, (xliLvni .*iJ.I7'. IjastniuH ia iisk .Narodna Tiskarne11 n » u n ii n n n ii n —■75 1»— 1 1-40 — 50 -•75 110 — •85