SAMA KRAMA Slovenec je Slovencu - trgovec. Na obroke, tudi s popustom in vsak dan bolj. Po radiu, TV, po pošti in s ponudbo pri vratih. Pismonoša natlači v nabiralnik vse mogoče oglasnike in ponudbe za naročilo atlasa, kuharice in zgodovine krščanstva. Niste jih še prebrali, ko zazvoni pri vratih prvič. Ponudijo vam domačo skuto in žganje. Drugo zvonjenje prinese kasete domače glasbe, treje pa članstvo pri pričah Jehove. Vse po ameriško kratko in po soldaško - stoje. Vmes nabija radio in se ponuja TV, zato se začenjajo reklame prijemati. Vaš odpor se dokončno zlomi ob silovitih bukovniških rimah: Zeta za dekleta! Rum - parfum - bumbum! Kdor kupi štiri kriminalke, dobi peto zastonj. Trgovina Mixi - Muxi vam da dobro, potlačeno, potreseno in zvrhano mero moke, sladkorja in makaronov. Butik Sodček in prekla vas obleče za krst, obhajilo in birmo, za maturo, za cerkev in sestanek, za podnevi in ponoči. Tudi tiste, ki nimate idealnih postav. Poročne obleke posojajo. Zakaj bi si delali stroške: ženite se bodisi samo enkrat ali pa bi vam bila pri drugi poroki stara obleka pretesna. V vsakem primeru vas nategnejo po zadnji modi, tudi na obroke, le olupijo vas skoraj zastonj. V Marketu OHO dobite gate in copate po močno znižanih cenah. Opetnajstijo vas neopazno. Pogrebno podjetje BI M - BAM oskrbi poslednje slovo po konkurenčnih cenah. S smrkanjem ali brez njega. Tudi na obroke. Frizerski salon vam ondulira plešo, s pisanimi barvami se vam prilizuje Slikoplesk - tresk! vas udari podražitev kurjave in kruha pa stanarine in elektrike. Tokrat brez popusta in obrokov. Ko se v soseščini nabere še za pol obrata dedcev, ki čakajo na delo in kolnejo, se svet z glave dokončno spet postavi na noge in Slovenec postaja Slovencu vedno bolj - konkurent za delovno mesto. Aran SPOMNIL SE JE ... ■ - Lej no, skoraj bi pozabil! Kmalu bomo volili nove skupščinske poslance! ./ ^ ^l/*7 .V-L -L. POZDRAVLJENA, V KOROŠKA ^ kjerkoli si že! Tiste Balaševiceve "Računajte na nas..." že dolgo ni bilo slišati. Ljudstvo je nehalo marmrati refren in zgodilo seje, da komaj kdo prisluhne tišini. Res jo tu in tam zmoti dalečodbontona kruljenje kakšnega prebavnega trakta, pa še morda pokljanje členkov v stisnjeni pesti. Toda če si le dovolj odmaknjen, ti je tudi to prihranjeno. In razpišeš referendum! Veliko vprašanje je, koliko bo tišina referendumskih rezultatov segla do živega razpisovalcem. Sicer pa, kdo sploh so? So to skupščine, izvršni sveti, Svet koroških občin, vodstvo bolnišnice? Kolikor vem, se bodo postavili v krog in kazali eden na drugega... Glasno, prepirljivo, češ "saj sem vedel!". In ko jim bo zmanjkalo, bodo pokazali navzgor, na višje sile. Vlado, zavarovalnice, ne-odvisne medije in za navrh zlorabljeni "časninaklonjen". Komu...? Zal postaja vse bolj očitno, da ga živimo vsak svojega, čas namreč. Razslojenost je jasna po višini ali - če hočete - visokosti, ostaja le enosmerna zvočna prevodnost, ko se navzdol sliši proračunsko podprti "DAJ". Navzgor tišina, dalečodbontona kruljenje prebavnega trakta, kakšno pokljanje členkov... groteska. Ljudje so izvolili dr. Drnovška (saj se spomnite, Bulc je bil eden tistih, ki so predstavljali "DAJ"), vrgli z oblasti komuniste (tudi oni so predstavljali "DAJ"), v štirih koroških občinah so 25. oktobra 1992 na referendumu za obnovo in posodobitev slovenjegraške bolnišnice spet enkrat imeli priložnost reči "NE DAMO!". Je kakšna logična povezava, boste vprašali. Daje večini jasna, je pokazal referendum. Fenomen "koroške regije", kije v duši vendarle enotna, je bil potrjen tudi tokrat. Naj si tam zgoraj še tako skačejo v lase in se vlačijo še po časopisih (Prepih ni nobena izjema!), večini spodaj je skupno vsaj to, da se ne pustijo vleči za nos. Kdor je v teh predreferendumskih dneh hodil po "špitalu", mu je gotovo šlo v nos gradbišče pri vhodu. Razširjali so bife... Ali pa poslušal reklame za hotelske bolnišnične usluge (seveda, če DAŠ), ali pa slišal obljube republiške strategije o razvijanju bolnišnične mreže, ali plačal participacijo za kapljice za uho za svojega otroka, ali čakal tri mesece na pregled pri specialistu... Torej - kdorkoli je živel normalno življenje tu spodaj, tega pa živi večina, je samo obnemel. In izkoristil edino priložnost za protest... Ker imamo demokracijo (vsaj polna usta), se seveda sprašujem, če smo jo že uspeli zreducirati na tajne volitve in referendume. Je v tem trenutku med zgoraj in spodaj sploh kakšna vez...? Ali pa vez med časom enih volitev ali referenduma s časom naslednjih? Kaj je vmes? Tiste Balaševičeve "Računajte na nas..." že dolgo ni slišati. Ljudstvo je nehalo mrmrati refren in zgodilo seje, da komajkdo prisluhne tišini. Res jo tu in tam zmoti dalečodbontona kruljenje kakšnega prebavnega trakta, pa morda pokljanje členkov stisnjenih pesti. Toda če si dovolj odmaknjen, ti je prihranjeno tudi to. In razpišeš referendum... Pa pozdravljeni, Korošci, kjerkoli ste že! Edi Prošt IZ VSEBINE Križpotja koroške prihodnosti | str. 6 - 7 ~ 1 Izbor Miss: ' Cirkus pa tak I str. 8 - 9 Radijski festival v Slovenj Gradcu str. U .........................•.■.•.•.•.•.•.•.•.•.•.•.•.•.•.•.v.l I Ob stoletnici Luka Kramolca ■ ■ str. 22 Na naslovni strani: Milan Kučan Foto: Joco Žnidaršič :........................................................................................................................................................................................... k:-:-■ ' ' m:':'-: •C ; ::::::: : : : : i............ vIvXvXvX; MILAN KUČAN 11 predsednik predsedstva ::::yyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyr:\\:<-^^ IH H ■ H H H H H H H H H H H ■ ■ H H H H H « fe H H H H H H H ■ H H H ■ H H H H H H H H H H « H H H H ■ H H H H H H H H H H H H H H H H H H H H ■ H H « H H H H H H H H H H ■ H H H ■ • ■ H H ::::::: ■ H H H ■ H :::::::::: ■ wx:; ^x^x x- ,.i Ili liti! x::: 11 y x-x-;:;:;: , X, x::;x::x XX xxx x xxx ■X'XXX' ...............J w& ::::::::: II ( 2 To je tisti aktualni predsednik predsedtva naše države, ki se ga mnogi Slovenci spominjajo po globokih podočnjakih z nočnih beograjskih sej, novinarji pa po tem, da ti ponudi roko tudi, ko z njim opraviš, nekatere pa njegova priljubljenost preganja kot nočna mora. ■ Gospod predsednik, Prekmurci vas imajo sicer za svojega, kdaj pa ste bili prvič na Koroškem? Moram pomisliti. Ko sem hodil u tretji razred osnovne šole smo bili v Kotljah in na Ravnah, to je bilo leta 1950. m Kdaj pa ste začeli hoditi na Koroško bolj pogosto? Pogosteje? Ja, to pa je povezano z mojo ljubeznijo, zdaj mojo ženo. Seže v leto 1961. m Tu pri nas imate gotovo tudi kaj dobrih prijateljev in znancev? Jih imam, tako kot pravzaprav povsod po Sloveniji. In to nekaj zelo dobrih. U Ne vem, če vam je že kdo povedal, toda ko se letos že drugič niste udeležili srečanja slovenskih državnikov pri Nojevski lipi, je predsednik ravenskega Izvršnega sveta Matic Tasič javno označil to potezo, češ vi se raje udeležujete nepomembnih gasilskih veselic kot srečanja državnikov pri materi slovenskih lip. Prepih vam daje priložnost, da mu odgovorite. Ne čutim potrebe, da bi na to odgovarjal, čeprav ste vi prvi. ki ste mi to povedali. Jaz sem pri Nojevski lipi bil večkrat, preden si je kdo izmislil. da je to primerno mesto za srečanje slovenskih politikov. Pač na ta dan to srečanje ni bilo edina pomembna stvar. Jaz sem bil takrat v Lipi, to je vas v Prekmurju, kamor so me povabili veliko prej. Pač človek presodi, ali je prav, da so vsi politiki na en dan. zaradi nekega ne povsem Milan Kučan definiranega namena na enem mestu, ali pa je prav tri tisoč ali več ljudem ustreči, da počasti njihovo slavje tudi kdo od slovenske politike. Šlo pa je za preprosto odpiranje gasilskega doma, ki so ga zgradili s prostovoljnim delom. To pa je že neka stvar, ki jo je treba spoštovati. m Ne glede na v ustavi zapisano vlogo, ki jo ima predsednik predsedstva oziroma po novi predsednik, je vendarle očitno, da ima vpliv na smer, v katero pluje slovenska politika. Se vi s tem strinjate? Mnogi menijo, da je vaš vpliv še preveč očiten. Takole bi rekel. Po slovenski ustavi je to tipično tista pozicija v slovenskem institucionalnem državnem sistemu oziroma institucionalni zgradbi slovenske države, ki ne daje avtoritete. To je pozicija, ki ji avtoriteto daje človek. Če je v javnosti opažen kakšen vpliv, denimo moj, v slovenskem političnem življenju, potem ni zaradi funkcije, ampak zato, ker mi funkcija samo omogoča, da tisto, kar sicer počnem, spozna in razpozna večji krog mojih sodržavljanov. Ne mislim, da je na tej funkciji treba imeti več pristojnosti, kot jih zdaj določa ustava. m Vseeno vam nekateri kot utež skušajo obesiti okoli vratu vašo politično kariero pred letom 1988. Se ne sramujem tiste politične kariere. Bila je na očeh slovenskih ljudi v tistih najtežjih časih konfrontacij z Beogradom, ko je šlo za slovensko nacionalno, ne državno suverenost. To so poskušali doseči s pritiski, ki so bili takrat zelo realni, ker je takrat deloval še ves represivni aparat zvezne države, od policije, politične policije do vojske. Da bi preprečili sprejem slovenskih amandmajev, kar je bil prvi in odločilni korak v slovensko osamosvajanje. Jaz sem skušal takrat spreminjati stvari po svojih najboljših močeh. Kakšen je bil ta prispevek, lahko bolj natančno in objektivno vrednotijo moji sodržavljani. m Kako ocenjujete razvoj dogodkov po tem letu? Začeli smo z velikimi obljubami, živimo pa v času, ko nam ekonomisti pravijo, da še nismo na dnu gospodarske krize, hkrati pa na veliko ugotavljamo, da strategije za naprej nimamo izdelane. Tudi ni mogoče pričakovati, da bomo čez noč iz enega stanja skočili v drugo in da to ne bo imelo posledic za naše življenje. Tudi ekonomsko in socialno. Meni se zdi seveda veliko večji problem, da ni resnih iniciativ, da bi povezali slovensko pamet in jo organizirali v določenih slovenskih razvojnih vizij in razvojnih strategij, ki bi potem prirejale politike na posameznih področjih gospodarskega in družbenega življenja. Poglavitni razlog za to pa seveda vidim v naši skoraj prislovični zagledanosti v spore, ki so povezani s preteklostjo. To po svoje tudi kaže, da nimamo dovolj ustvarjalnih energij in realnih argumentiranih predstav o svoji prihodnosti. Zato se raje prepiramo o tem. U Del teh neizdelanih strategij zadeva tudi slovenske železarne. Veliko število Korošcev lahko ostane zaradi tega brez kruha. Postale pa so slovenske železarne tema za nabiranje političnih točk. Vaš komentar? Menim, da je to skrajno neodgovorno. Da pa se seveda določiti čas in trenutek, ko se je to začelo. Slovenske železarne niso od danes, so skozi desetletja in stoletja dajale kruh številnim rodovom Slovencev in zato ni vseeno, kakšna bo njihova usoda. Ve se, kdaj je stvar postala predmet predvsem politične razprave, ne pa več neke čvrste strategije države, ki se lahko sicer konča tudi z likvidacijo železarstva na Slovenskem, toda prej je treba odgovoriti na vrsto vprašanj. Kakšne posledice bo imelo to za vrsto industrij, ki temeljijo na metalurgiji, vse do vprašanja, kaj bo s toliko deset tisoč ljudmi, ki neposredno in posredno zdaj od slovenskih železarn živijo. m V zadnjih letih je nekaj strankarskih liderjev reševalo problem ravenske železarne v nekaj stavkih in vse skupaj je izgledalo preprosto, da bolj ni moglo biti. Ali ste se vi tudi zaradi takih strankarskih obljub odločili kandidirati nestrankarsko? Seveda, da se ne bi ujeli v mreže takih obljub. No, najprej glede teh rešitev, ki jih imajo nekateri za problem železarn. Upam, da si bodo ljudje zapomnili, kdo je kaj v zvezi z železarno obljubljal in da jih bodo za besedo prijeli. Problem se mi zdi prekompliciran, da bi ga reševali na volilnih shodih. Moja odločitev pa s tem nima neposredne zveze. Izhajal sem pač iz narave te funkcije in v političnih razmerah, v kakršnih živimo, mora biti ta funkcija tudi navzven razvidno opravljena na način, ki ne pušča dvoma, da se opravlja v interesu, morebiti je to preambiciozno rečeno, vseh državljanov. Ali realnejše - velike večine vseh državljanov. Stranke, takšne kot danes so. vežejo ljudi, želijo posesivno vezati vse funkcionarje na ozko strankarske, operativne, akcijske, dnevne politične programe in stališča. Seveda takšna vezanost človeka na tej funkciji s katerokoli stranko vnaprej razvrednoti možnost takšnega opravljanja te funkcije oziroma ne daje možnosti, da bi tak moj pogled na to funkcijo lahko bil uresničen. To je razlog, da sem se odločil za državljansko iniciativo za mesto, ki je v interesu vseh državljanov te države. ■ Korošci tostran meje smo majhen del vseh Korošcev. Večina jeh je po plebiscitu 1920 ostala v republiki Avstriji. Tako kot oni imamo tudi mi večkrat občutek, da smo od Ljubljane pozabljeni, kar gotovo tudi za narodno samozavest rojakov onkraj meje ni dobro. Ali imamo možnosti, da bi se kdaj spremenil naš občutek, da je Huda luknja za dejanja izvršilne oblasti te države konec sveta? Morda je ta vaša ocena prekritična, verjamem pa, da tako doživljate to zadevo. Problemov je veliko na vseh koncih in zato tudi občutljivosti. Da je ponekod naklonjenost centra nekoliko manjša kod drugod, morda menite prav zaradi težkih gospodarskih problemov, ki vas dajejo in o katerih sva govorila prej. Ali pa cest, ki so tudi slabe. Sicer pa, kar zadeva Korošce na drugi strani meje - moje stališče je: oni so Slovenci! In odgovornost matične države do njih je odgovornost matičnega državnega telesa do tistih svojih nacionalnih delov, ki ne živijo v svoji matični državi. Tu simpatije ne bi smele iti niti po politični niti po strankarski pripadnosti, ki jo Koroški Slovenci živijo kot državljani avstrijske države. To je druga raven. Naša odgovornost seže do njih kot do celote in oni morajo biti tudi tako organizirani. da se ta pomoč, ali pa ta podpora in sodelovanje lahko odvija. Kaj imajo stranke med sabo, je povsem drug nivo tega sodelovanja. Jaz govorim izključno o odgovornosti slovenske države do te svoje manjšine in te odgovornosti se ta država ne more odreči. Na kakšen drug način je pa tudi realizirati ne more. ■ Pa še vaše sporočilo posebej za Korošce? Korošci so po naravi optimizma polni in veseli ljudje in jaz vam želim, da s tem optimizmom vztrajate. Po dežju pride vedno sonce, čeprav je seveda res tudi obratno. m Hvala. Edi Prošt III : lllll KAJ VE, SLOVENIJA O KOROŠKI REGIJI - IN T^AT ATT Q A ATT JV/YJ 1V11 L5/V1V11 ^ I iil! flf llilllllli .*.ipl VSE NAJSLABSE • Sredi oktobra je vsa država nekaj dni na 1. strani Dela brala nadaljevanko o Železarni Ravne in se spraševala: bo tisoč delavcev več na čakanju ali ne • Še vedno imamo dolino smrti v Žerjavu in precej poškodovane gozdove • Dva kraja v regiji sta še zmeraj na seznamu možnih odlagališč jedrskih odpadkov • Po zaslugi Koroških solzic v Delu ob petkih se zdi, da je v štirih koroških občinah Butalcev in Tepanjčanov na kvadrat MALO BOLJŠE • Šentanel in Ivarčko sta se z nekaj glasovi pojavila na seznamu znanih slovenskih turističnih krajev • Gostoljubni Korošci znajo tudi skregane slovenske politike spraviti k eni (Nojevski) lipi • Slovenj Gradec, znano mesto kulture in miru, domala vsako leto odkrije slovensko pomembnega rojaka. Lani je bil to Hugo Wolf, letos Ljuba Prennerjeva VEC IMEN IN SREDIŠČ Naša krajina nima niti enotnega imena, kakršni sta npr. Prekmurje ali Bela Krajina, niti nima naravnega središča. Geografi so jo enkrat poimenovali jugovzhodna Koroška (v tem primeru so izpustili občino Radlje ob Dravi), drugič pa so jo prišteli k Pohorskemu Podravju. Ime koroška regija je politična skovanka, ki je bila zmeraj samo delno ustrezna zato, ker sta od štirih občin le Ravne in Dravograd zares in v celoti koroški, medtem ko se večina občanov Radelj in precej ljudi iz zgornje Mislinjske doline ima za Štajerce. Ce bo združba sedanjih štirih občin v prihodnje ostala, reklo pa se ji bo okraj, bo pravda okrog imena kmalu preteklost, saj se okraji imenujejo pač po svojem sedežu. OZAVEŠČENI POLICENTRIZEM Vsakdo, ki se je šolal v času, ko je bil dialektični materializem edina priznana idelogija, seveda ve, da je bila od začetka sveta vsepovsod najprej bit in šele iz te je nastala zavest. Tudi v koroški regiji. Ko so torej L 1955 po ukinitvi okraja Slovenj Gradec nastale sedanje štiri občine Dravograd, Radlje, Ravne in Slovenj Gradec, jim je bilo določeno, da morajo delovati in se razvijati samostojno. Zdaj so občine že 37 let, kar je obilo več kot obdobje ene generacije. V tem času je po svoji razvitosti, gospodarstvu in strukturi prebivalstva vsaka od njih postala svojstvena, bolj ali manj zaključena zemljepisna celota, ki ji geografi pravijo submezoregija. Da se je v skoraj štirih desetletjih iz teh občinskih biti razvila tudi določena občinska (samo)zavest, je razumljivo. Razlika je le v tem, ali jo imenujemo ozaveščeni policentrizem, lokalpatriotizem, butalska zaplankanost ali kako drugače. To je odvisno pač od dobronamernosti tistega, ki o tem pojavu govori ali piše. Dejstvo pač je, da so se ves čas v regiji opravljale določene funkcije za vse občine, le da v različnih občinskih središčih in šele v zadnjem času je opazna težnja, da bi se naj te funkcije koncentrirale bolj v Slovenj Gradcu. KRIŽPOTJA PRIHODNOSTI Regijsko gospodarstvo je v krizi, še posebno v občini Ravne. Vendar se zdi, da bodo tako v Mežici kot na Ravnah preživeli zdravi obrati in da bo tudi kaj bolnih uspelo sanirati. Tako bomo torej tod zanesljivo še v prihodnje vsaj predelovali svinec pa železo in jeklo, če že nekdanjih več deset- in stotisočtonske proizvodnje ne bi moglo več biti. Prav tako bo seveda ostala predelava lesa. IB Toda ko človek po eni strani gleda razcvet najrazličnejših trgovin v regiji, in ko je jasno, da te ne bodo mogle dati dela nekaj tisoč brezposelnim ter mladim, ki še hodijo v šolo, bi želel od kompetentne ustanove v regiji (upam, da jo imamo) čimprej odgovor na eno samo vprašanje: Koliko ljudi lahko s sedanjo pa s prestrukturirano in sanirano industrijo ta regija (prihodnji okraj) preživi danes in jutri? Svetovno znana farmacevtska firma Bayer bo v nekdanji NDR gradila tovarno, vredno 750 milijonov DEM in bo s tem ustvarila - 750 delovnih mest. Jasno je, da ne v Nemčiji ne pri nas vsako delovno mesto ne stane milijon DEM, toda ah stane manj kot sto tisoč? Za kolikokrat po stotisoč DEM jih torej potrebujemo v regiji? Pa še - kdo ima te marke in kdaj nam jih bo dal? Dotirana hribovska kmetija na Salzburškem (koliko jih nima raznih olajšav?) ustvari okoli 226 000 šilingov letnega dohodka. Pri tem ima potrebno mehanizacijo, cesto v dolino pa sorodniki pridejo pomagat v času košnje in žetve. Za njihove pojme znesek ni visok, a se z njim da živeti. Ali je kdo izračunal, koliko bi stala obnova opuščenih hribovskih kmetij v naši regiji (imamo jih v okolici Črne, na Tolstem vrhu, v okolici Podgorja, Ožbalta in Ribnice na Pohorju), koliko ljudi bi lahko potem preživljale in ah bi bilo sploh vredno vlagati vanje? Zelo veliko drugih naravnih rezerv namreč ta hip ni videti. Za Javorški diabaz, za josipdolski tonalit pa za marmore in gnajse, ki jih premoremo in bi bili primerni za okras fasad, še ni pravega zanimanja. Kakor da se zdaj, ko smo se enkrat temeljito opekli z rudarstvom in industrijo, nekaj časa ne želimo ukvarjati nanovo ne z enim ne z drugim. Ko so se nekoč na Ravnah pripravljali na gradnjo nove osnovne šole, se nikakor niso mogli sporazumeti o tem, koliko otrok se bo približno rodilo v naslednjih nekaj letih in kako velika torej naj bo nova šola. - Zares je bila potem kmalu premajhna. Upajmo, da bomo danes znali izračunati, koliko mladih, ki zdaj hodijo v šolo (ločeno po razredih osnovne šole pa srednjih šol), bo potrebovalo čez eno leto (dve leti, tri leta) toliko in toliko novih delovnih mest. In kje jih bomo dobili. Če na ta vprašanja imamo odgovore, jih povejmo. Če jih nimamo, naj jih naši poslanci postavljajo v Ljubljani. In naj zahtevajo odgovore čimprej. Marjan Kolar "CIRKUS PA TAK !." Bili smo na Bledu, v dvorani Kaziita, kjer so v soboto, 17. oktobra med šopkom cvetov slovenskih deklet izbirali najlepšo Slovenko... Čeprav je bil izbor Miss Slovenije že 29., pa je bil vendarle prvič v samostojni državi Sloveniji, priznajmo - s pomembnim poslanstvom, pa čeprav smo udeleženi čutili ob blišču in lepoti tudi vonj cirkusa, negotovosti, nedoslednosti itd... Prireditev sama, pa tudi TV prenos sta na pogled uspela prvovrstno, gotovo na evropski ravni; organizatorji - časnik KAJ, agencija Geržina Videoton, Slovenska TV, Blejsko turistično gospodarstvo in Casino Bled - so se potrudili, svojevrstno "piko na i" pa je gotovo dal voditelj - šarmer uglajenih potez Sandi Čolnik, ki je s svojevrstnim, preprostim in vendarle "gala" tekstom pripomogel k okrasku “evropsko". Lepotico Slovenije je imenoval ambasadorko očarljivosti in mladosti promocije slovenske države. K popolnosti blišča celotne prireditve so svoje prispevali tudi pevci slovenske estrase: Helena Blagne, Irena Vrčkovnik, Oto Pestner, Ditka Haberl, New Swing kvartet in Alenka Godec ("lepa Helena" po mnenju mnogih ni bila prav nič lepa in so jo mlajše kolegice zasenčile). Toliko za uvod, zdaj pa delček zakulisja, vonja po tekmi, pričakovanju, vtisi in izjave... Dekleta, finalistke (12. kandidatka Vlasta Jevnišek iz Žalca, ki je bila izbrana tudi v Črni, se je tekmovanju odpovedala iz osebnih razlogov) so se na tekmovanje pripravljale na Bledu že od četrtka. Kot so povedale, so se med seboj spoprijateljile, pa čeprav so bile tekmice. Vsaka, ena (Maddalena de Andrea iz Kopra) pa še posebej, je bila prepričana v zmago, nekatere pa vendarle vse skupaj vzele za zabavo in izkušnjo več v življenju, tudi naša Andreja Petrovič. Sicer pa pred prireditvijo finalistk ni bilo mogoče videti, je bilo pa zanimivo in živahno v Hotelu Park, kjer je bilo tiskovno središče in kjer so se zbirali znani in manj znani novinarji Slovenije. Novinarski izbor je bil na Bledu res prvovrsten! In potem, se je začelo. Pred dvorano blejskega Casina so se zbrali povabljenci, navijači, novinarji in med njimi tudi minister za informiranje, predvsem pa predsedniški kandidat Jelko Kacin, za katerega se je med obiskovalci šušljalo, da je s tem opravil zelo dobro delo. Dvorana Casina je bila pretesna za vse, ob začetku spektakla pa smo vsi pozabili na mračen, turoben in deževen jesenski dan. V dvorani so zasvetili reflektorji in kljub vsemu hvaljenemu in dobremu smo dobili vtis, da je ves cirkus šele "v pleničkah", V začetkih elitnih pričakovanj. In prišlo je 12 finalistk v soj oderskih luči, z naučenim nastopom in presenetljivo prvič že kar v kopalnih kostimih - občinstvo je bilo nadvse navdušeno, pa vendar so se spraševali, ali bo še kaj videti. No, pa je bilo... Pa tudi slišati! Voditelj Sandi Čolnik je ob predstavitvi naše kandidatke Andreje Petrovič samovoljno vehementno komentiral njeno radijsko delo na Radiu Velenje. Pot je bila sicer težka, pa vendarle je z našo pomočjo utegnil napako popraviti, v naslednjem izhodu lepotic se je galantno opravičil Andrejinim poslušalcem, da je vendarle voditeljica Koroškega radia Slovenj Gradec, kar lahko razumete tudi kot reklamo, brez nje ne gre, seveda! Čeprav je še pred tekmovanjem bilo slišati o kuhinji in že o vnaprej določeni mišici (to je pričakovala kasneje vsa solzna Maddalena de Andrea iz Kopra), je komisija vendarle izbrala "nepričakovano" Miss Slovenije, Natašo Abram iz Kopra, s čimer je mnogim dokazala, da kuhinje ni bilo. Komisija v sestavu: Srečko Logar - novinar Kaja, Jure Cekuta -slikar, Ivan Balič - modni fotograf iz Zagreba, Enzo Sirimarco - modni stilist iz Rima, Ludvik Kerčmar -ekonomist iz Bleda, Stane Sumrak -TV režiser, Bojan Križaj - smučar, Martina Plestenjak - svetovalka za modne zadeve iz Munchna in Stanko Belšič - slikar iz Zagreba, je odločila. Najlepša Miss Slovenije je Nataša Abram, dijakinja iz Kopra, visoka 181 cm (najvišja), težka 62 kg, z merami 92-70-92, z zeleno - rjavimi očmi in dolgimi rjavimi lasmi, sanjavo, romantično dekle, ki želi postati fotomodel in manekenka. Njena prva spremljevalka je Metka Klajderič, študentka iz Hoč, druga pa Mihaela Kolarič, dijakinja iz Maribora. Tako, in se je končalo, za prve tri pravzaprav začelo, za druge pa ostaja upanje, za tretje solze razočaranja. Miss Slovenije, Nataša Abram pa bo prvič zastopala neodvisno državo Slovenijo na tekmovanju za Miss World 92, ki bo 12. decembra v Sun Cityu v južni Afriki. Nas so zanimale še izjave prisotnih korošcev, finalistke Andreje Petrovič in srečne izžrebanke nagradne igre Kaja Marije Kristan. Franjo MURKO: "Končno se je v Sloveniji začel pravi izbor. Smo na pravi poti, do še boljšega oziroma pravega izbora, tako kot je to zunaj. Letošnji izbor že da vedeti vsem potencionalnim kandidatkam za Miss Slovenije, da gre vendarle za resne stvari, ki se lahko močno obrestujejo. Prihodnje leto pričakujem večji odziv na predtekmovanjih, tudi takšnih deklet, ki se za izbore ne odločijo. Prepričan sem, da izbor pridobiva na kvaliteti in bo z leti dosegel visok nivo." Niko R. KOLAR: "Z ženo Martino sva bila več ali manj naključna obiskovalca finala Miss Slovenije 92. Moje videnje tega spektakla je dosti deljeno. V vsakem primeru sem pristaš teh tekmovanj, že zaradi šarma, lepote in žensk nasploh, seveda pa istočasno ugotavljam, da je v tem tekmovanju tudi dosti krutosti, saj se po zaključku finala kar lepemu številu udeleženk v nič razblinijo iluzije o svojih perspektivah na področju manekenstva, modne fotografije, filma itd..." Andreja PETROVIČ: (finalistka iz Velenja) "Zame je predvsem pomembno sodelovanje in ne zmaga. To je bila moja prva takšna preizkušnja in ni mi žal zanjo. Predvsem mi nekaj pomeni že samo to, da sem se uvrstila v finalni izbor, srečala sem se z drugimi dekleti in spoprijateljile smo se. Nobeni nisem želela nič slabega, sama pa tudi nisem pričakovala kaj posebnega. Vesela sem za izkušnjo več v svojem življenju, ki ima kljub sladkosti vendarle grenak priokus. Vesela sem, da so me prijatelji pri vsem tem spodbujali in mi stali ob strani." Irena Fasvald Foto: Jože Miklavc 100.000 tolarjev v Slovenj Gradec Takoj po izboru so v prostorih Casina izžrebali nagrajenko, ki je sodelovala v Kajevi akciji "Uganite, katera bo najlepša". Izmed množice pravilno izpolnjenih kuponov, je Nataša - Miss Slovenije izvlekla kupon , ki ga je na akcijo poslala Marija Kristan iz Maistrove 7 v Slovenj Gradcu. Mariji je Verna iz Maribora podelila nagrado - 100,00 SIT vrednostni bon. Marija je povedala: "Upokojena medicinska sestra sem, ob prostem času pa rada prebiram Kaj, tudi zaradi križank, ki jih rešujem. Nikoli se nisem zanimala za takšna tekmovanja, niti si jih nikoli nisem ogledala, po sliki v Kaju pa sem se tokrat prvič odločila sodelovati v akciji in sem izbrala Natašo. Kdo bi si mislil, da bom zadela, sploh pa, da bom ravno jaz izžrebana, kje pa! V nedeljo zjutraj so me Kajevci prijetno presenetili, jaz pa sem tako lepo nagrado dobila prvič v življenju. Kupila si bom televizor na daljinsko upravljanje, končno, kajti boli me hrbtenica in težko kar naprej vstajam. To bo kot nalašč zame, si bom privoščila!" prva dama izbora 92’ Andreji Petrovič je stal ob strani tudi Koroški radio Vsem so dodobra poznane težave in odmevi nanje v največji koroški tovarni, v Železarni Ravne. Prav zato nas je zanimalo poslovanje bivšega tozda Železarne, Armatur Muta, delniške družbe, ki ima že kar lep čas samostojno upravljanje glavnih in pomožnih služb, ima svoj upravni odbor, ki je edini odločujoč, s podjetjem Armature Muta pa upravlja direktor, g. Alojz Karničnik. Medtem, ko se rušijo veliki gospodarski sistemi, so se nedavno tega na Muti v Armaturah dobro odločili in zavzeli svojo pot in strategijo proizvodnega programa. In kar je še pomembno, na programu proizvodnje armatur za kemijo, petrokemijo in del za prehrambeno industrijo, ni poleg njih drugega podjetja v Sloveniji. Danes ugotavljajo v Armaturah na Mutim da si izbrali pravo pot, kar se vidi v tem, da imajo dovolj naročil, da so bili vsaj doslej polno zasedeni, v celotni proizvodnji ustvarijo kar 85% izvoza. Ta sicer ni dobičkonosen, vendar zagotavlja dobro likvidnost, ki jo v današnjih časih ne gre zanemariti. Mesečna realizacija Armatur je povprečno 1 milijon 200 tisoč mark v obsegu 60 ton proizvodnje, Armature Muta danes zaposlujejo 192 delavcev, opremljene so s sodobnimi numeričnimi stroji, ki omogočajo normalno in dokaj ekonomično srednje serijsko proizvodnjo. Veliko pomenijo tudi osebni dohodki, kajti Armature Muta so med redkimi podjetji, ki redno izplačujejo osebne dohodke na dan izplačila, osebni dohodki pa so v povprečju 600 mark na zaposlenega. So tudi eni redkih, ki so pravi čas uvideli, da v bivši Jugoslaviji in tudi v Sloveniji nimajo tržišča, zato so se lotili izvoza na zahodni trg, v Nemčijo, Avstrijo, Ameriko in Rusijo. Spopadli so se s svetovno konkurenco, kvaliteto in s svetovnimi cenami. Na področje Rusije dobavljajo Armature v manjših količinah že vsa leta, razlog za to pa je možnost plasmana armatur za kontra dobavo zemeljskega plina za proizvodne potrebe. Prav tu vidijo možnosti in rešitve za naše gospodarstvo, kajti mnoga podjetja niso več sposobna QMdM90swlaisti/G V najem dajemo opremljene prostore za gostinsko dejavnost z možnostjo koriščenja gostinskega vrta. Prostori so v dvorcu z urejenim parkom ob križišču ceste Maribor > Dravograd in Radlje - mejni prehod Radelj. Informacije dobite na Gozdarstvu Radlje, Koroška c. 68,62360 Radlje ali po telefonu 0602-71-421 vsak delavnik od 6h do 14h. plina plačevati. Imajo tudi jasno perspektivo, v prejšnjem mesecu so jih obiskali lastniki njihovega največjega odjemalca iz Zahodne Nemčije - firma Krombach, ki je pokazala dolgoročni interes za nadalnje sodelovanje, ki teče že 10 let, možnosti sovlaganja ali drugega načina sodelovanja in sovlaganja možno le, ko bo sprejet zakon o lastninjenju in privatizaciji. Na vprašanje, ki smo ga zastavili direktorju Armatur Muta, gospodu Alojzu Karničniku, kako osebno vidi perspektivo podjetja, je odgovoril takole: Pozitivno ocenjuje prehojene poti, ko so našli pravo tržišče, kar jih je prisililo dosegati zanesljiv nivo kvalitete, ki je poleg cen odločujoč faktor uspešnosti podjetja. Imajo torej možnost, da se dolgoročno povežejo z nemškim partnerjem, za katerega danes namenjajo 65% proizvodnje in je pripravljen sovlagati v to podjetje. Kako, o tem še ni bilo odločitve, pa vendarle. Osnovni problem, ki je neposredno v Armaturah povezan z Železarno, pa je dobava materiala iz Jeklolivarne na Ravnah, kjer kvaliteta v popolnosti ne odgovarja zahtevnim trgom, problematične pa so tudi že nekaj časa motnje v proizvodnji obratov Livarne, ki so vezane na težki ekonomski položaj Železarne Ravne. Po porušitvi jugoslovanskega trga so zadrževali prodajo armatur tudi slovenskemu prostoru, kjer sodelujejo na vseh tehnoloških sejmih v Sloveniji. Tako so na letošnjem kranjskem sejmu Slovenia Qualiti dobili Znak slovenske kakovosti. Irena Fasvald i DE PRORMDiS. d.d. Tel: 0602/20-161, 20-162, 20-163 Fax: 0602/23-023 TURISTIČNA AGENCIJA DE PROFUNDIS Prežihova 7, 62390 Ravne na Koroškem • prodaja letalskih kart • rent a car • zimski aranžmaji • ugodne toplice • prodaja smučarskih sezonskih vozovnic OTROŠKA KONFEKCIJA BIM - BAM VAM PONUJA VSA OTROŠKA OBLAČILA PO UGODNIH CENAH LAHKO KUPITE OTROŠKE HLAČE IN SRAJČKE ZA VAŠE MALČKE MAURIČ LJUBA MEŠKOVA 6 62380 SLOVENJ GRADEC Mežica, najlepše urejen kraj Koroške TURIZEM SMO SPET SAMO LJUDJE Letošnje priznanje za najlepši In najbolj urejen kraj Koroške regije je prejelo mesto Mežica. Res, da tega še malokdo ne ve, zato smo hoteli izvedeti kaj več in se o tem želeli prepričati. Poiskali smo g. Jožeta ULCEJA, predsednika Turističnega društva Mežica in pokramljali z njim. “Komisija je po ogledu praktično vseh občin bila enotna, da se priznanje za to podeli nam, Mežičanom. Prijetno smo bili presenečeni, res, s tem pa so se nam hkrati postavile nove naloge, načrti, ki nas čakajo za naprej. Še bolj se bomo povezali s KS Mežica in poskušali izboljšati razmere vseh vrst v domačem kraju.“ Dodal je, da jih čaka mnogo dela, najprej pa bi radi polepšali in uredili sam center, tu je vrsta pomanjkljivosti, ki jih je treba odstraniti, npr. stare zgradbe -Karicljeva hiša, podreti na črno zgrajene neurejene garaže in objekte za rejo živali, ki niso v ponos ne kraju, ne krajanom. Vsakdo ve za razpadajoči Narodni dom, ke je potreben celotne obnove, športnikom pa zagotoviti vadbo na dokončanem stadionu. "Žal,” pravi g. Ulcej, "se pri delih in aktivnostih našega društva pojavljajo vedno eni in isti ljudje, ki imajo voljo in željo, da se nekaj dogaja, drugi pa mimo stojijo ob strani. Ena izmed glavnih nalog našega društva je, da skuša vplivati na te ljudi, razložiti, da smo vendarle turizem vsi ljudje, skupaj bi naredili več in mnogo bolje." Pogovarjali smo se pe o načrtih za prihodnje mesece, najprej pa smo se us- tavili in spomnili na oživitev starega običaja "Zeleni Jurij", ki je k nam prinesel pomlad in razveselil tako otroke kot odrasle. Po imenitnem programu so se obiskovalci še zavrteli na plesu, pogostili pa s pristnim taborniškim pasuljem. Omeniti moramo še 7. tek v spomin Borisa Keršbaumerja, ki vsako leto privablja več športnikov tekačev in je postal eden izmed znanih maratonov pri nas. Kako pa je kaj s finančnimi sredstvi? "Pomagajo nam sponzorji - večji del privatnikov, brez katerih res ne bi šlo. Veseli smo vsake pomoči, saj denarja vedno primanjkuje. Treba je kupovati material, pa pokale, skratkavse, dar je potrebno za delo društva." Izvedeli smo tudi, da poskušajo do Božiča zagotoviti in izdelati nove razglednice z motivom Mežice, kasneje pa izdati še prospekt s turistično ponudbo kraja. "Vzporedno s tem pa že razmišljamo na božično - novoletni teden, ki je lani krepko popestril novoletne praznike. Tako bo tudi letos Božiček obiskoval otroke na trgu, program pa bomo še izboljšali in bo v veliki meri namenjen najprej najmlajšim, ki ga najbolj spremljajo in sodelujejo pri sami izvedbi." Zahvalili smo se za razgovor in v imenu uredništva iskreno čestitali za laskavo priznanje. Hkrati s tem smo jim zaželeli uresničitev vseh načrtov po načelu: Turizem smo ljudje. In naj bo res tako! Klavdija Garbus "LE DOMOV BI RADA..." Utrinek z obiska pri begunskih otrocih v Mežici Ko sem vstopila v visoko stavbo bivšega samskega doma, zdaj pa zbirnega centra v Mežici za begunce, me sprva sploh nihče ni opazil. Otroci so hiteli mimo mene, starejši pa so tu in tam pogledovali proti meni, češ: še ena iz socialne službe ali pa Rdečega križa... Vstopila sem v sprejemno pisarno in povedala, kaj bi rada. Prijazna delavka mi je takoj ponudila prostor v jedilnici in poklicala nekaj otrok k meni. Radovedno so prišli, prestrašeno ozirajoč se okrog sebe, njihove otožne oči so povedale, da jim nejcaj manjka, Predstavili smo se in Haris, Željko, Eldina, Nerma, Anela in Selma so začudeno pogledovali mene in moje liste. "Se nikoli nismo sedeli skupaj pri mizi - mi in kdo od vas. Zakaj ste pa prišli?" "Spoznala bi vas rada," sem jim dejala na kratko. "Bi šlo?" In smo začeli. Povedali so, da so se včeraj razveselili prvega snega, a da nimajo sank in smučk, vendar pa so pridne roke mamic že začele izdelovati rokavice. "Doma, v Bosni, smo se vedno veselili zime." Bili so oblečeni v doma spletene puloverje, a jih je vseeno zeblo. "V domu še ne kurijo, zdaj zidajo dodatni dimnik in ne vemo, kdaj bo gotov," je povedal Haris, šestnajstletni fant, zgovoren, a presenetljivo miren. Nisem jih hotela spominjati na dom, a so vseeno začeli: “Ko bi vsaj vzel zraven bundo, ki sem jo imel doma v omari. A ni bilo časa. V eni uri smo morali biti pripravljeni za pot. In vzeli smo se najnujnejše. Saj so nam rekli, da gremo le za kak teden!" In so govorili napjej, Vsak se je vrnil z mislijo na svoj dom. "Se stoji naša hiša? Bom le še našel košček doma, ko se vrnem?" "Se boste vrnili?" jih vprašam. "Da, pa čeprav na pogorišče tistega, kar je ostalo. Samo, da bom doma. Tako pogrešam dom..." In kot nalašč je takrat prispela pošta. Vesele, Žalostne novice, vmes pa iskrice v očeh in solze: "Še je živ. Mama, oče je še živ!" Mlajši otroci so nekaj časa samo strmeli in molčali. Nato pa se je oglasila Eldina in rekla: "Teta, jaz pa bi rada šla v šolo. V čisto tapravo šolo. Tako rada sem imela matematiko..." "Ja, pa jaz tudi," je rekla Nerma. "Zdaj bi šla že v prvi razred in pisati bi se naučila. Tako pa še ne znam. Bi mi ti pokazala?" Otroci v domu so po zajtrku prepuščeni sami sebi. Nobene organizirane dejavnosti ni, kar dolgčas jim je. Radi bi se učili, kaj postorili in bili koristni. Nikogar ni, da bi jih peljal na kakšno predstavo, za urico v telovadnico ali morda v kino... Pa televizija? "Oh, zmerom se pokvari. In je tu spet en prazen večer. Pač gremo spat, da prej mine noč." Domačini jih sprejemajo kot del njihovega življenja. Nekateri paludi ne. Slednji so zaprti in nihče se noče pogovarjati z njimi. Pa so otroci najmanj krivi, da so tu, kajne? "Lepo poletje je bilo, hodili smo na bazen in na igrišča. Kar zmanjkovalo je časa za igre. Zdaj pa ne_ moremo ven. Mrzlo je in pusto," je potožil Željko. "Vidim otroke, kako hodijo v telovadnico na treninge. Tudi jaz bi, veš, včasih smo bili dobra odbojkarska ekipa. Se spomniš, Haris?" Sedela sem in poslušala, vmes pa premišljevala o teh ljudeh, odmaknjenih od sveta, na hitro odpeljanih od doma, ki ga tako zelo pogrešajo. Imeli so vse, zdaj nimajo ničesar. Samo svoja življenja. Sobico si je vsak uredil čisto po svoje, vsak si je sam vnesel košček doma in spomin nanj. Skodelico, pa prtiček, ročko za kavo, ki se je tolikokrat kuhala doma. "Saj je tudi tu dobra, a doma je bolj dišala..." Gledala sem po sobicah in se pogovarjala z njimi. Vsak se je znašel po svoje. Načelo ti meni - jaz tebi je še vedno prisotno, Drugače ne gre. “A se kar dobro razumemo," so mi povedali. "Zdaj smo ena sama velika družina. Vsak problem skušamo rešiti skupaj." Ko so mi v eni od sob ponudili kavo, sem sedla z njimi in jim malo pripovedovala, skušala sem jim vliti malo upanja, pa ne vem, če so mi verjeli. Težko je človeka točažiti, če ne čutiš z njim. In ko sem odhajala, so me spremljale otroške oči. Pri zadnjih vratih me je ustavila majhna deklica, pocukala in rekla: "Teta, vzemi me s sabo. Daj imam le dve želji: da se vrnem domov in da bi imela gumi tvist elastiko..." Prve ji žal ne morem izpolniti, z drugo pa bo malo lažje. Pogledala sem na uro in si dejala: "Saj je še ena trgovina odprta..." Klavdija Garbus Ena najstarejših šol V Dravogradu, ob farni cerkvi, nekako tik ob cesti, ki vodi proti Viču, stoji zanimiva stavba. Ta čas jo obnavljajo, le malokdo pa ve, da je tudi to ena izmed najstarejših stavb tega kraja s prav posebno zgodovino. Ce že ni drugega, je znano vsaj to, da je bila to njega dni, bilo je v Terezijanskih časih, že urejena šola tega obdravskega trga. Doživljala je mnoge prezidave, vendar je na zunaj ohranila v grobem svoj prvotni videz. Tukajšnji dekan, gospod Franc Hozjan, pa ta čas pravi, da imajo resnično voljo in hotenje, da objekt ohranijo, predvsem kot pomemben kulturni spomenik nekdanje prosvete v teh krajih in kot potreben prostor za potrebe duhovne vzgoje in verouka v kraju . k. volti Je nemara to ena najstarejših šol na Koroškem? Nekako kar v senci mnogih dogodkov ob prvem radeljskem jesenskem sejmu je bila tudi predstavitev znaka Zgornje Dravske doline. Avtor znaka, ki naj bi odslej nekako simboliziral, predstavljal ta prelepi del naše pokrajine, je akademski slikar Peter Vernik. Znak je grafično lep, vtisne se človeku v spomin, pa kljub temu vidno daje emocijo Pohorja in Kozjaka in naše doline. Seveda se bo znak uveljavil in šel v svet, vabil domala le toliko in tako, kot ga bomo znali častno zastopati na slehernem koraku. Z znakom na našem blagu, z našo prijaznostjo, čistočo in odnosom do soljudi in tistih, ki prihajajo v našo Dravsko dolino. kv foto k vaiti Akademski slikar Peter Vernik (levo) in Lojze Gačnik, ki je odgovoren za turistično dejavnost pri IS občine Radlje, ob predstavitvi znaka FESTIVAL RADIJSKIH POSTAJ SLOVENIJE V SLOVENJ GRADCU Pika na i ob zaključku akcij ob 30. obletnici Koroškega radia Od 22. do 24. oktobra je v Slovenj Gradcu potekal 3. Festival radijskih postaj Slovenije. V imenu Združenja radijskih postaj v Sloveniji, ki združuje lokalne in regionalne postaje - izven sistema RTV Slovenija - ga je organiziral Koroški radio. Namen festivala je dvojen, tekmovalen in družaben. Tekmovalni del je kar strogo zastavljen in ga določa poseben festivalski pravilnik. Radijske postaje lahko nastopajo v sedmih kategorijah oziroma zvrsteh oddaj: v dnevnoinformativni oddaji, komentarju, reportaži, glasbeni oddaji, kontaktni oddaji, ekonom-skopropagandnem in samoreklam-nem spotu. Izdelke ocenjujeta strokovni žiriji, v kateri morajo biti neodvisni strokovnjaki. Letos so izdelke ocenjevali, v skupnini informativnih oddaj dr. Manca Košir, profesor na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, Dušan Rogelj, glavni in odgovorni urednik Slovenske tiskovne agencije in Janez Novak iz dnevnoinformativne redakcije Radia Slovenija; v skupini bolj zabavnih oddaj pa Tomo Pirc iz glasbenega programa Radia Slovenija, Ivanka Mulec - Plo[ iz podobne redakcije Radia Maribor ter Andrej Šifrer, glasbenik. Skupno so ocenili kar 86 prispevkovm ki jih je v oceno poslalo prav tako rekordnih 16 radijskih postaj ali 3 več, kot jih je sodelovalo v lanskem festivalu v Murski Soboti. Po tekmovalni plati je bil torej festival rekorden, prav tak pa tudi po drugih merilih. Morda najbolj odmevna je bila zamisel, da bi festival začeli z okroglo mizo, ki bi jo prenašale vse lokalne in regionalne postaje. Zadeva je uspela; pogovor predstavnikov postaj s predsednikom Kučanom so prenašali vsi sodelujoči, povrhu pa še Radio Kranj in Radio Tržič, ki sicer nista nastopala v uradni konkurenci. Po grobih ocenah je prenos dosegel 1,5 milijona poslušalcev, sistem prenosov pa sploh ni zahteval posebnih tehničnih sredstev, ampak le kanček domišljije. Le - te pa Koroškemu radiu ni zmanjkalu tudi, ko je bilo treba kolege iz vse Slovenije (kulturno) zabavati. Začelo se je v četrtek takoj po okrogli mizi, ko so si gostje ogledali muzej, v katerem je postavljena razstava ob 30. letnici radiodifuzije na Koroškem in Galeriji likovnih umetnosti, ki jim jo je vehementno razkazal prof. Pečko. Pozdrav ministra za informiranje Jelka Kacina Nato so udeleženci prisostvovali sprejemu, ki ga je pripravil Svet koroških občin, s svojo navzočnostjo pa počastil predsednik Kučan. Naslednji dan so jim gotovo ostale v spominu dragocenosti Koroške osrednje knjižnice na Ravnah, nič manj pa tudi večer pri Plodru v Šentanelu, kjer so jih zabavali Milan in Toni iz dua Kora ter harmonikar Čekon. Zadnji dan so si prizorišče festivala ogledali še od zgoraj, na programu je bil namreč obisk letališča v Turiški vasi in vožnja z letalom. Kljub obilnemu programu pa je ostalo dovolj (natanko 10 ur časa) za poslušanje prispevkov. Strogi žiriji sta na zaključni prireditvi v Hotelu Kompas objavili rezultate. Minister za infor- miranje Jelko Kacin je za laskavi naziv Najboljše radeljske postaje v letu 1992 čestital kolegom z radia Murski val iz Murske Sobote. Popularni Mureki so ta naziv osvojili že tretjič, ali z drugimi besedami, zmagali so na vseh dosedanjih festivalih. Drugo in tretje mesto sta si z enakim številom točk razdelila Radio Celje in Koroški radio. Nič manj se četrtega in petega mesta nista razveselila Radio Trbovlje in Radio Študent iz Ljubljane. Po posameznih kategorijah pa so bili najboljši: pri dnevnoinformativni oddaji Radio Celje, v komentarju Dušica Jurman iz Radia Žiri, v reportaži novinarka Koroškega radia Irena Fasvald, v kontaktni oddaji Radio Trbovlje, ista postaja je imela tudi najboljšo glasbeno oddajo, v ekonpm-skopropagandnem spotu Radio Študent, najbilj uspel samoreklamni spot pa je poslal Radio Glas Ljubljane. 3. Festival je še utrdil to najpomembnejšo akcijo Združenja radijskih postaj. Festival je bil glede na prvega v Trbovljah in drugega v Murski Soboti daljši za dan, poleg že omenjenega prenosa okrogle mize je prinesel še par novih kvalitet; to so bile tri okrogle mize, na katerih so se udeleženci seznanili z uporabnostjo javnomnenjskih raziskav pri trženju na radiu, z novostmi na ameriških postajah, direktor ameriškega informacijskega centra v Ljubljani g. Eugene Santoro pa jih je povabil k sodelovanju s postajo Voice of Amerika. Najpomembnejša strokovna novost pa je bila, da so žirije pismeno obrazložile svoje odločitve in s tem vsakumor pokazale pot za kvalitetnejše delo. Udeleženci festivala so iz Slovenj Gradca odšli z najboljšimi vtisi, za nami pa je ostalo izjemno naporno organizacijsko delo. Treba je bilo poslati razpise, razlagati pravilnik, najti žirijo, razposlati kasete na prave naslove, zagotoviti tehniko za prenos in poslušanje, protokol, zabavati goste itd. Nenazadnje je bilo treba celoten festival finančno spraviti pod streho. Pri tem so nam poleg drugih najbolj pomagali Racionajles iz Slovenj Gradca, Bramac Škocjan in Otiški vrh, Zavarovalnica Triglav, območna enota Koroška in Nova oprema iz Slovenj Gradca Marko Vrečič Zmagovalci festivala PREPIH GTC KOPE GLAVNI TRG 41 SLOVENJ GRADEC PREDPRODAJA SEZONSKIH SMUČARSKIH VOZOVNIC ZA SEZONO 1992/93 REDNA CENA • ODRASLI 17.000 SIT • OTROCI 12.000 SIT (do 14 let) • DRUŽINSKA (najmanj trije člani) 20 % POPUSTA CENA S POPUSTOM (LASTNIKI VOZOVNIC V SEZONI 1991/92) • ODRASLI 15.300 SIT • OTROCI 10.800 SIT Ob nakupu vozovnic v mesecu oktobru vam omogočamo odloženo plačilo na 4 čeke, v mesecu novembru pa na 3 čeke. ČAS PREDPRODAJE OD 20.10.1992 DO 30.11.1992 na Glavnem trgu 41 v Slovenj Gradcu NOVO na RAVNAH ČEČOVJE 5 (Hotel Merx) Ravne na Koroškem BOGATA IZBIRA OKEN, SENČIL, VRAT, MONTAŽNIH STEN in HIS! 10 - 35 % popusta ob takojšnjem plačilu pridite: vsak dan od 800 do 15'^ in prvo ter tretjo soboto od 800 do 12° Tel.: 0602/ 20-175 Omorika d.o.o. drevesnica Koroška cesta 44,62366 Muta Telefon/Telefax: 0602/61 319 Nudimo vam po ugodnih cenah: sadike za pogozdovanje, pestro izbiro okrasnik sadik (cvetoče grmovnice, okrasne grmičke, okrasna drevesa), sadike za žive meje, sadno drevje starih sort,... Izdelujemo tudi načrte za ureditev okolja hiš in parkov. Izbrane oz. načrtovane sadike po želji tudi dobavimo in jih posadimo. Najdete nas na Koroški cesti 44, Muta, na Caravaningu, nasproti prodajalne Gorenje in tovarne Muta. Pokličite in obiščite nas, vsak delovni dan od 7.00 do 15.00, v soboto od 8.00 do 14.00, ne boste razočarani! t ituX* lut~ TO JE ŠPORTNA REVIJA ■KIPA IZHAJA VSAKO SREDO IN JO LAHKO KUPITE TUDI V VAŠEM KIOSKU! DOGODEK V VASICI LIBELIČE Libeliče so ob 7o.obletnici, odkar so spet postale del Slovenije, pripavile slavje, ki ga bodo dolgo pomnili. V gasilskem domu se je zbralo toliko ljudi, da v njem ni bilo godbe na pihala. Če bi hoteli spraviti vanj godbo, bi morali izprazniti dvorano in zato so himno zaigrali kar pred gasilskim domom. Sicer pa so v ta kraj ob meji prišli Milan Kučan, Ciril Zlobec, dr.Matjaž Kmecl in Ivan Oman, torej sklepčno predsedstvo Republike Slovenije. Glavne organizacijske niti je imel v rokah Adrian Zalesnik, bodoči župan občine Libeliče, ki je tudi iz Čirila Zlobca naredil doktorja. To na Korošekm ni prvič, saj so ga tako povišali že pred leti v Radljah ob Dravi. In zato Kraševec Zlobec tako rad prihaja na Koroško. Libeliške gospodinje so pripravile nadvse bogato obložene mize. Seveda tu ni manjkal tudi krompir, ki ga je pekel mladi Buč. Menda je krompir in sposojena pesa velikanka najbolj zanimala Ivana Omana, kajti kaj tako obilnega na njegovi posesti doslej še ni zraslo. Podžupan Dravograjski se je vseskozi vrtel okrog Milana Kučana in dobro razpoložene Štefke in tako se je Dušan Kudrnovsky tudi največkrat znašel na fotografijah. Sicer pa je Kudrnovsky svojčas živel v Libeličah in tokrat ne bi o tem, kdaj in kako je ta kraj zapustil. Tudi Mirko Kotnik je vabil Kučana v Dravograd, vendar bo predsednik predsedstva raje počakal, da se v Dravogradu pomenijo, kako bodo v prihodnje vladali brez zdrah. Novinarji nd družabni del v novo odprto gostilno nismo smeli, razen seveda Lojzeta Kosa, častnega občana Libelič in scenarista drame, ki so jo zaigrali domačini. Lojze pa skrbno skriva, kaj se je dogajalo za skrbno zastraženimi vrati nove gostilne. Vplivni koroški policist pa nam je zaupal:"Najbolj se razveselim, ko po UKV dobim sporočilo, da se je pomemben obisk že odpeljal skozi Hudo luknjo." Sicer pa bo najbrž minila še kakšno okrogla obletnica, da bodo Libeličani dobili to, kar si želijo in zahtevajo in za kar je menda nekam tudi že bil nakazan denar. To je dostojno cesto in kanalizacijo. Morda ob 80. letnici, ali pa tisti okrogli sto letnici. Mnogi so na Libeliče namreč pozabilj tisti trenutek, ko so se pripeljali do Črneč. (ek) FotografijeiFranc Jurač Otvoritev gostilne, potem pa... ... rahel prigrizek Pred pol leta so koroški policisti po nalogu javnega tožilstva v gostilnah sirom po Koroški pobrali igralne avtomate. Več kot 40 jih je v nekem policijskem skladišču, vrli gostinci pa so se odločili za drugi sistem iger na srečo, sicer iz časov Kremečkovih: tnalo,kladivo in žeblji. Tudi znana Koroška policista-komandir Željko Kljajič (levo) in kriminalistični inšpektor Boris Raj (desno) sta poskusila, kako sploh izgleda ta način iger na srečo. Bralcem lahko zaupamo, da se bi lahko zgodilo, da bi v prihodnjih dneh zasegli tudi vsa tnala. Kdor še ni nasekal drv za zimo, naj pohiti. PREPIH IN PROSTITUCIJA NA KOROŠKEM Prepihov zapis o prostituciji na Koroškem je dvignil precej prahu, kar je seveda čudno, kajti prostitucija je nekaj povsem običajnega, predvsem tista v politični sferi. Koroška pač leli blizu zahodne meje in če se že toliko oziramo proti zahotu, bomo pač morali sprejet) tudi ta pojav. Kot je znano, smo v Dravogradu odprli prvi slovenski sex shop že pred dvema letoma In nihče sl ni o tem belil glave. Celo lokalni lopovi so Imeli zaradi tega nekaj več zadovoljstva, ko so vanj vdrli In sl naredili zalogo umetnih tičev, plšk In še česa. Legalizacija prostitucije je pred vrati In v Prepihu smo pregledali svoje podjetniške spise in ugotovili, da smo poleg pestre založniške in časopisne dejavnosti,trgovine, izvoza In uvoza na koncu registrirani tudi za tako imenovane "ostale storitve.” Seveda je Prepih časopis, ki estetiko postavlja na prvo mesto, pa naj bo to v politiki, kulturi ali pri - dekletih. Nataša Abram (levo) je v oddaji "Poglej in zadeni" dokazala, da je lepota vendar le naključje. To pa ne velja za Andrejo Petrovič (desno), ki bi Nataši lahko bila inštruktorica za javno komuniciranje, kar pa ni naključje. GOSTINSKE VERIGE Na Prevaljah obvladujeta gostinstvo dve veliki verigi: Škufca in po novem tudi Drago Delalut, ki je poleg Vaukana najel še Brančurnika. Delalut je dobro zastavil svoje delo, kar dokazuje množica avstrijskih avtomobilov pred Brančurnikovo gostilno. Pri Brančurniku pa Drago nima le dobre kuhinje, ampak tudi dobro glasbo, za katero skrbi znani glasbenik in playboy Benedikt Kopmajer, sicer na začasnem delu v dravograjski občinskik upravi. VOLILNI OBETI Franc Jure Juričan, znan Korošec in profesor na Štajerskem, bo na letošnjih volitvah adut socialistov za republiški parlament. In gospod Juričan ima resnično realne izglede, da pride v republiški parlament, kajti računa lahko na armado volilcev, ki jih je v šolskih klopeh poučeval. KOROŠKI POLICENTRIZEM Župan Slovenj Gradca Ivan Uršič je ob nedavnem zborovanju slovenskih zgodovinarjev v Slovenj Gradcu poudaril policentrizem v koroški regiji. Povedal je, da je v Slovenj Gradcu sedež koroške banke, sodišča, tu je bolnišnica, koroški radio, sedež koroške pošte, sedež enote zavoda za šolstvo. Ravne na Koroškem ima regijsko ustanovo kot je študijska knjižnica in Ciglerjev zavod za zdravstveno zavarovanje,posebej pa je poudaril, da je na Ravnah sedež regijsekga magazina Prepih, za kar se mu uredništvu toplo zahvaljuje. Tretji koroški center, to je Dravograd, ima inšpektorje, pri Radljah ob Dravi pa se je nekoliko zataknilo. Pa se je župan znašel-Radlje pa ima sejem. Sicer je bil letos občinski, vendar ima ambicije postati regijski. Gospod Uršič pa je pozabil omeniti regijsko ustanovo, ki jo predsednik IS Radlje ob Dravi Franc Fras večkrat poudarja:disko Jolly, sedaj pa še britof za crknjene živali. ZGLEDI PA TAKI Iz diskretnih virov smo izvedeli, da so koroški stomatologi, ki so se nedavno udeležili tridnevnega seminarja na Bledu, vsi po vrsti pozabili doma - zobne krtače. Res nerodno. Kaj bodo k temu rekli naši osnovnošolci, Id jim taisti zdravniki stalno vbfjajo v glavo koristnost ustne higiene ? ČUDNI ČASI Se še spomnite, tovariši? Pred nekaj leti smo se borili, da bi iz železarskih dimnikov bilo čim manj dima. Ekologija pač. Časi se spreminjajo in danes smo vsi veseli, če se iz dimnikov kadi. Če se kadi, potem je plin, če je plin, je v železarni življenje in delo.Če je delo, je tudi zaslužek. In tako dalje... IZREDNO STANJE V POLITIČNI HIŠI Prežihova 24 na Ravnah na Koroškem je bila svojčas politična kovnica kadrov. Danes je tu podjetniška hiša. Oglejmo si samo zgornje nadstropje. Obiskovalec lahko začne v studiu Varia, kjer si naroči načrte za hišo. Tiste, ki bi ob tem želeli dokončati osnovno šolo, čaka na drugi strani ljudska univerza. Za pravdanje poskrbi ugledni advokat Miran Ocepek, vmes se lahko postanete še dvajseti član socialdemokratske stranke. Vaše težave bo popisal novinar Večera, rdeči križ pa bo poskrbel za begunce, ki jih inrate v svoji garsonieri. Ker ste podeželski človek, bo za razvoj vaše okolice poskrbel najbolj znani studio podeželja v Mežiški dolini, ki ga najdete na koncu hodnika. In razen gospoda Ocepka, ki je po naravi zelo previden in razmišljujoč človek, so prebivalci zgornjega nadstropja pred meseci pisali protestno pismo na naslov stanovanjskega podjetja. V njihovih pisarnah je namreč bilo poleti več kot 5o stopinj v senci. Stanovanjsko podjetje je njihovi prošnji po hladu ugodila šele sedaj in sicer na ta način, da v zgornjem nadstropju nekaj dni niso greli radiatorji. L j i j PREPIH industrijska prodajalna V NAŠI PRODAJALNI LAHKO PO UGODNIH CENAH KUPITE: • AKUMULATORJE VSEH VRST • ELEKTRO IN VODOVODNI MATERIAL • BARVE IN LAKE • ORODJA • ČISTILA • ŠPORTNE ARTIKLE NA VAŠO ŽELJO NAROČIMO MATERIAL VSEH VRST OBIŠČITE NAS! RUDNIK MEŽICA, 62392 Mežica. Polena 5, Tel, 0602/35-110, Telex 33124 rudme, Fax 0602/35149, 35203 Mdkc (g) lek PROIZVAJAMO IN PRODAJAMO aparate in materiale za zobozdravstvo s področij: PREVENTIVE KONSERVATIVE PROTETIKE ORTODONTIJE lek d.d. Bpfelpiraa tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov d. d. 61117 Ljubljana, Verovškova 57, p. p. 81 telefon: (061) 182-161 telex: 39403 telegram: Lek Ljubljana telefax: (061) 183-517 OPREMA VAM V MESECU OKTOBRU NUDI NAJNIŽJE MOŽNE CENE SEDEŽNIH Nova Oprema, Slovenj Gradec, Stari trg 304, tel.: 0602 44-185, 41-144 ME Mercator - Trgoavto CANKARJEVA 21, SLOVENJ GRADEC TEL.: 0602/ 42-903, 42-904 NUDIMO VAM KVALITETNO TER CENOVNO KONKURENČNO BLAGO IZ PROGRAMOV: VSE REZERVNE DELE IZDOBAVIMO V NAJKRAJŠEM ROKU PO ZELO KONKURENČNIHCENAH. GUME SAVA PO NAJUGODNEJŠIH CENAH Z BREZPLAČNO MONTAŽO (15 % POPUSTA)! IZREDNA PRODAJA ANTIERIZA ŽE OD 137 SIT DAI JE, TER SNEŽNIH VERIG OD 1.991 SIT DALJE. VELIKA IZBIRA: >- KOLESA ROG ŽE OD 21.593 SIT »- MOTORN A KOLESA ŽE OD 49.558 DALJE i- MOTORNE ŽAGE TOMOS-HUSQUARNA OD 36.874 DALJE AVTOPRIKOLICEIMV POCINKANE OD 34.575 DALJE 5^ ČRPALKE, ŠKROPILNICE > MOŽNOST NAKUPA NA ČEKE BREZ OBRESTI, TER UGODNI KREDITNI POGOJI,: NA 5 OBROKOV Z MINIMALNO OBRESTNO MERO. PONUJAMO VAM TUDI OBŠIREN PROGRAM KMETIJSKE MEHANIZACIJE. ZA VSO KUPLJENO BLAGO VAM IH) 31.10.1992 NUDIMO 10%. DELOVNI ČAS: od 02.10.92 od 7 h do 18 h' sobota od 8 h do 12 h. LANI smo koroški liberalni demokrati pripravili okroglo mizo O REGIONALIZMU LETOS O PREOBLIKOVANJU OBČIN LDS- stranka, ki se ne ustavlja pred koncem poti. LIBERALNO-DEMOKRATSKA STRANKA KOROŠKE Aprila nas je obiskal dr. Janez Drnovšek Okrogle mize koroških liberalnih demokratov na Rimskem vrelcu seje v soboto udeležilo precej pomembnih ljudi. Prišli so nekateri župani in predsedniki občinskih vlad, gospodarstveniki in podjetniki, med njimi je bil tudi Herman Rigelnik, podpredsednik vlade Republike Slovenije. Stranka pripravlja še razgovor o prestrukturiranju in zagonu gospodarstva. LsOS LIBERALNO-DEMOKRATSKA STRANKA SAJENJE SADNEGA DREVJA Piše: mag. Jože Pratnekar Uvod Nekoč je veljalo pravilo, da mora človek v mladosti posaditi sadno drevo, če želi na starost uživati plodove. Slovenski pesnik Valentin Vodnik je zapisal: "Jablane, hruške in druge čepe, cepi v mladosti za stare zobe!" Danes je to bistveno drugače. S selekcijo in sodobno tehnologijo rodi jablana prve plodove že prvo leto po saditvi. V naših krajih sadjarstvo zaradi neugodnih naravnih pogojev sicer nima večje perspektive. Kljub temu pa skoraj vsak lastnik hiše načrtuje tudi sadni vrt. Zaradi tega ne bo odveč nekaj strokovnih napotkov za uspešno sadjarjenje. Vloga tal V tleh imajo sadne rastline shrambo vode in hranil; tam so različni mikroorganizmi, ki predelujejo hranila v tako obliko, da jo korenine lahko vsrkajo. Za normalni razvoj korenin sp najbolj odločilne fizikalne lastnosti tal. Če imajo dobro strukturo, jim lahko dokaj enostavno dodamo manjkajoča hranila z vodo. Za uspešno rast sadnega drevja morajo biti v tleh rastlinam dostopna hranila. Rastline najbolj potrebujejo dušik (N), fosfor (P), kalij (K), nekoliko manj potrebujejo kalcija (Ča), magnezija (Mg) in žvepla (S), še manj pa železa (Fe), cinka (Zn), bakra (Cu) in man-gana(Mn). Pomembno je, da so hranila v tleh v pravilnem razmerju. Če je preveč enega, lahko ta preprečuje ali otežuje sprejem drugega hranila. V Sloveniji je npr. precej nasadov jablan, ki imajo zaradi enostranskega gnojenja v tleh preveč kalija. Posledica tega je nenormalen pretok kalcija v rastlino. Če pa je nasprotno v tleh preveč apna (Ca), korenine večine sadnih vrst ne morejo sprejemati dovolj železa. Listi postanejo bledi in rumenkasti. Temu pojavu pravimo kloroza. Priporočamo, da pred saditvijo sadnih dreves vzamemo vzorce za kemično analizo. Okvirno lahko rečemo, da je v tleh dovolj hranil za uspešno rast sadnih dreves, če le-ta vsebujejo naslednje količine hranil: P205 15-20 mg/100 g tal K20 20-30 mg/100 g tal Mg 10 -15 mg/100 g tal Poleg založenosti tal s hranili pa je pomembna tudi kislost tal, ki jo merimo s pH vrednostjo. Za večino sadnih vrst ustreza rahlo kisla reakcija tal (pH 5,6 -6,8). Prekisla tla lahko izboljšamo z.ap-nenjem. Za apnenje uporabimo mleti apnenec ali pa hidratizirano apno. Vloga korenin Korenine črpajo vodo in hranila iz zemlje ter jih prenašajo naprej v zgornje dele rastline. Tu se s fotosintezo predelajo v organske snovi. Del teh snovi gre nazaj v korenine, del pa se vskladišči kot rezerva za naslednjo rastno sezono. Korenine potrebujejoza normalno delovanje in rast dovolj zraka in vlage. Najbolj zračno zemljo zahtevajo korenine marelic, sledijo breskve, češnje, jablane, hruške in slive. Če koreninam primanjkuje zraka, sta otežena sprejem in transport hranil. Drevesa slabše rastejo in rodijo. Zadostna količina vode je bistvenega pomena za normalno rast in rodnost sadnega drevja. Sadne rastline potrebujejo različne količine vode. Največ je potrebujejo kutine in jablane, sledijo orehi, slive, hruške, češnje, breskve in mandelj. Voda je transportno sredstvo za rastlinska hranila. Sadno drevje potrebuje največ vode v času cvetenja, med oblikovanjem plodov in tik pred zorenjem. Pri saditvi se moramo zavedati, da podlage z dobro razvitim koreninskim sistemom (npr. sejanci) manj prizadene suša kot tiste s slabim koreninskim sistemom (npr. M 9, M 27, kutina). Gosti nasadi rabijo več vode kod redko sajeni. Talne zahteve, razdalje sajenja in razrast korenin pri posameznih sadnih rastlinah. 1. Jablane Jablanam najbolj ugajajo ilovnato -peščena, rahlo kisla tla (pH 5,5 - 6,5), ki vsebujejo približno 3% humusa. Jablane, cepljene na sejanec ("divjak, semenjak"), bujno rastejo in imajo horizontalno razporejene, močno razvite korenine. Največ korenin je v globini od 10 do 80 cm. Sadimo jih 5 do 6 metrov narazen. Vegetativne podlage za jablane (M 27, M 9, M26, MM 106, MM 111) imajo večino korenin od 0 do 40 cm globoko. M 27 je trenutno najšibkejša podlaga. Vse življenjsko obdobje potrebuje oporo. Sadi se na dobro, spočito zemljo tako globoko kot v drevesnici. Sadimo v razdaljah 3,2 x 3,5 m. M 9 je šibko rastoča podlaga, ki vse življenjsko obdobje potrebuje oporo. Že v drevesnici jo sadimo bolj plitvo, da napravi močnejše korenine. V peščenih tleh pa jo lahko sadimo nekoliko globjje. Bujno rastoče sorte (jonagold, mutsu, elstar, grany, rdeči boskop) sadimo 3,2 x 1,2 m narazen, šibko rastoče sorte (idared, zlati delišes, jonatan) pa 3,0 x 1 -1,2 m narazen. M 26 je med šibkejšimi podlagami najbujnejša. Lahko jo sadimo nekoliko globlje (vendar samo, če je dovolj visoko cepljena). V tem primeru opora ni potrebna. Sadimo jih v razdaljah 3,5 x 1,3-1,5 m narazen. 2. Hruške Hruškam ustrezajo nekoliko globlja tla. Ker imajo hruške relativno manjšo potrebo po kisiku kot jablane, jih lahko gojimo tudi v težjih tleh. Na kutino cepljene hruške zahtevajo dokaj globoko, rahlo in humozno zemljo. Humusa naj bo vsaj 3% in pH tal 5 do 6.5. Hruške, cepljene na sejanec, imajo bolj navpično rastoče korenine, ki so slabo obraščene. Večina korenin je od 0 do 95 cm globoko. Sadimo jih 3,8 x 4,0 m narazen. 3. Breskve Breskve, cepljene na breskov sejanec, zahtevajo zračno, propustno zemljo. Težjo zemljo prenesejo breskve, ki so cepljene na slivo. Breskve zahtevajo v tleh 2 do 5% humusa in pH 6 - 6.5. V tleh, kjer je preveč apna, se večkrat pojavi kloroza. Breskve sadimo 3,8 x 4 - 5 m narazen. 4. Slive in češplje Za zemljo niso preveč izbirčne, vendar bolje uspevajo na dobrih tleh. Humusa naj bo 2 - 3% in pH 5,5 - 6,6. Slive in češplje potrebujejo precej kalija. Korenine rastejo precej globoko. Največ jih je v globini 10 do 75 cm. 5. Marelice Marelice dobro uspevajo le v zračnih, rahlih, propustnih in primerno vlažnih tleh. Na težkih, mokrih, slabo zračni tleh drevesa hitro propadejo. Pravimo, da jih je zadela kap. V težjih tleh sadimo marelice, cepljene na slive ali češplje, pH naj bo 6 - 7,5. 6. Češnje Češnje, cepljene na sejanec, najbolje uspevajo v globokih, zračnih, dovolj humozniih zemljah. Kjer uspeva šipek, uspeva tudi češnja. V mokrih ali preveč apnenih tleh rada smoli. Češnje ne smemo saditi tam, kjer smo prej gojili češnje ali višnje, cepljene na enake podlage, kot jih imajo nove sadike. Sadimo jih na razdalji 4,5 - 7 x 4 - 6,5 m. Priprava tal za sajenje Velikost sadilnih jam je odvisna id tipa tal, priprave zemljišča in lastnosti korenin poleg sadnega drevja. Na splošno velja: čim slabša je zemlja, širša naj bo sadilna jama. Jablane, cepljene na šibko rastoče podlage, naj bi imele 40 cm široke in 40 cm globoke jame, na bujno rastočih podlagah pa 1 - 1,5 m široke in do 60 cm globoke. Jame so lahko okrogle, ovalne ali kvadrataste. Izkopljemo jih vsaj mesec dni pred sajenjem, da se dobro prezračijo. Ob izkopu pazimo, da damo zgornji sloj zemlje (živico) posebej, spodnji sloj (mrtvico) pa posebej. Jamo zasujemo tri tedne pred sajenjem, da je zemlja v času sajenja dobro uležana in se ne poseda več. Kupu mrtvice pred zasipanjem primešamo tri petine izračunane količine gnojil, petino posujemo na dno jame, ki ga prekopljemo 15 - 20 cm globoko, petino pa potrosimo v času sajenja. Če nimamo analize tal, potem vsakemu drevesu pognojimo z 1 kg mineralnega gnojila N:P205:K20 -0:20:30. Zivico bomo uporabili za zasipanje korenin. Še preden jamo zasujemo, moramo pomisliti na oporo in zaščito proti voluharju. Drevesa na šibko rastočih podlagah morajo vse življenjsko obdobje rasti na opori. Ta je lahko lesen impregniran kol, ki naj bo visok 2,5 metra, zgoraj naj ima premer 4 - 6 cm, spodaj pa 7 - 8 cm. V sadilno jamo ga zabijemo do globine 50 do 70 cm, še preden smo drevo posadili. Sadna drevesa z močnim koreninskim sistemom potrebujejo oporo samo prvih 4 -5 let po sajenju. Namesto kolov lahko uporabimo tudi žično oporo. Postavimo 2,5 - 2,7 m dolge stebre iz prenapetega betona, debeline 8x8 cm. Med stebri napeljemo le eno pocinkano žico debeline 2,8 - 3,4 cm, na višini 1,8 nad tlemi. - nadaljevanje prihodnjič Letos se je Slovenj Gradec predstavil v dveh knjigah. Prva je reprezentativna Monografija Slovenj Gradec in Mislinjska dolina, druga pa Vodnik po Mislinjski dolini. Obe je izdal Izvršni svet skupščine Slovenj Gradec, založila pa ju je Galerija Niko R. Kolar. Monografija z vsemi zunanjimi lastnostmi opozarja na to, da hoče učinkovati lepotno tako po formatu kot po papirju, razkošnem tisku, slikovnih prilogah in opremi, ki jo je oskrbel Studio Breg rojaka Haralda Draušbaherja. Uredil jo je Tone Turičnik, obsega pa 72 str. besedila in 85 str. slikovnega gradiva. Literarizirane uvodne besede je prispeval predsednik izvršnega sveta Janez Komljanec, geograf prof. dr. Ivan Gams pa poljudnoznanstveni članek Mislinjska dolina in njeno mesto v Sloveniji. Sledijo besedila Jožeta Potočnika Od davne preteklosti do danes, Marka Košana Naravna in kulturna dediščina ter Toneta Turičnika Občina Slovenj Gradec danes. Mesto in občina sta v knjigi predstavljena vsestransko in večplastno. Avtorji so črpali iz obsežne literature, kraj in dolina pa tudi nudita izredno bogato gradivo, saj sta naseljena že od kamene dobe naprej in je težko presoditi, ali je v njuni zgodovini pomembnejše obdobje Rimljanov ali srednjega veka, ko je bil Slovenj Gradec nekaj časa celo samostojno ozemlje sredi znanih pokrajin in eno redkih slovenskih mest, ki je smelo kovati denar. Do podrobnosti je seveda raziskana tudi zgodovina NOB, skrbno pa dokumentiran ves povojni razvoj gospodarstva in kulture. Tako bogato snov je objektivno težko obdelati in zgostiti v harmonično celoto. Pasti je kar nekaj: najstarejša obdobja med seboj niso povezana drugače kot zemljepisno, dogajanja v srednjem in novem veku tja do sredine 19. stoletja pa so v glavnem določali tujci. Pisci so nelahko delo opravili korektno, moti le to, da med seboj niso bolj usklajeni in se zato marsikaj brez potrebe ponavlja. Za drugo izdajo velja tudi premisliti, ali morda ni bolje kakšno drobno zoprno resnico izpustiti kot jo podati polepšano. Primer: šola v Šentilju med vojno ni kar tako pogorela, kot piše v monografiji, ampak so jo zažgali par- tizani enako kot vrsto planinskih koč in še kaj. Res pa bi v takem primeru moral avtor še razložiti, zakaj se je tako početje v tistem času morda zdelo celo smiselno. Fotografski del je urejen zelo skrbno in tisk je kakovosten. Stvar uredniškega koncepta pa je, če je med dokumentarne fotografije uvrščenih razmeroma veliko tipično slovensko pokrajinskih, ki bi zato lahko bile prav tako objavljene v monografijah občine Ravne, Radlje, Velenje itn., imajo pa tudi podpise: Travnik in njiva, Pomladno valovanje travnikov, Sadovnjak pred cvetenjem itn. Enkraten dokument časa je fotografija o procesiji, na kateri se vidijo obrazi otrok, od odraslih pa samo - noge, ki pač niso mogle nikogar kompromitirati. Če se je o monografiji nabralo nekaj pripomb, pa nasprotno Vodnik po Mislinjski dolini avtorjev Staneta Berželaka in Karle Zajc - Berželak zasluži v celoti oceno odlično, v posameznostih pa nič manj. Urejen je pregledno, sistematično, besedila informirajo jedrnato, a ne suhoparno. Podatkov je obilo, vendar nikdar ne nastane vtis natrpanosti. Besedila in slike so blizu skupaj in v simpatičnem sorazmerju. Knjiga je oblikovana z izrednim posluhom za barve, okusno in nevsiljivo - spet se je izkazal Draušbaherjev Studio Breg. Človek si tudi mimogrede zapomni, da so v jami Špehovki našli ostanke jamskega medveda, da je v šentviški cerkvi vzidana nagrobna plošča rimskih zakoncev, da je v Mislinji imel fužinte Žiga Cojz, da je Marovškov kozolec v Turiški vasi eden najimenitnejših v Evropi, da imajo v Radušah najdebelejšo smreko v Sloveniji in da je ponarodelo pesem Kje so moje rožice na Selah napisal župnik Valentin Orožen. - Stari trg, Slovenj Gradec in Gradišče so pa tako poglavja, ki jih je treba prebrati večkrat. Ali spadata na seznam Ljudje iz Mislinjske doline pesnik Jurij Vodovnik (doma iz Skomarij) in prevajalec Janez Gradišnik (rojen v Stražišču pri Ravnah na Koroškem), je najbrž lahko stvar diskusije. Ker pa je ravno aktualna razprava o Trdinovem vrhu in Sv. Jeri, bi se lahko kdo spomnil kaj podobnega tudi za Uršljo goro. Namreč: ali poteka "meja" med občinama Slovenj Gradec in Ravne med cerkvijo in TV stolpom pa na kateri strani je planinska koča, ki jo je dogradilo PD Prevalje. Toda vse to so malenkosti, ki nič ne spremenijo dejstva, da so Slovenjgradčani lahko na ta Vodnik upravičeno ponosni. Marjan Kolar Slovenj Gradec v 30. letih . .v.v • '.V.V..v -.v.v.v.-.v. STOL T I TX^ A LUlv/V. i\ ETNICA RAMOLCA • . .•.-.•.w.- .v.v.v. ' “To so kraji, ki so dali slovenski kulturi pomembne ljudi," je pred časom dejal o krajih Mežiške doline profesor Primož Ramovš. Tak dar naših krajev je tudi Luka Kramolc, skladatelj, zbiralec ljudskega blaga in glasbeni pedagog. Rodil se je leta 1892 v Šentanelu kot sin organista in cerkvenega pevca. Po nasvetu župnika F. Ksaverja Meška je ta svojega glasbeno nadarjenega sina poslal naprej v orglarsko šolo v Celje, nato pa še na glasbeno akademijo na Dunaj. Prvo svetovno vojno je preživel na vzhodni in soški fronti, po razpadu Avstro-Ogrske pa je sodeloval v pripravah na koroški plebiscit. Ko je bil izgubljen, je odšel v Ljubljano in na konservatoriju Glasbene matice leta 1924 opravil državni izpit. V naslednjih desetletjih je poučeval glasbo na ljubljanskih srednjih šolah. Njegovi učenci se ga še danes spominjajo kot dobrega učitelja, ki je snov suvereno in zanimivo podajal. Svoje bogato znanje je posredoval tudi odraslim, predvsem zborovodjem, ter organiziral množična zborovska srečanja, s čimer je vplival na priljubljenost zborovske dejavnosti v Sloveniji. Čeprav se je ustalil v Ljubljani in se tudi dobro vrasel v tamkajšnje kulturne kroge, je v srcu vedno ohranil svojo Koroško. Zbiral je koroške ljudske pesmi in proučeval življenje in delo koroških bukov-nikov in vižarjev. O njih je pisal v Koroškem fužinarju, pesmi z lastno harmonizacijo pa je izdajal v pesmaricah, pevskih vadnicah in učbenikih za glasbeni pouk. Sam ali s sodelavci je izdal nad 30 knjig. S temi izdajami ne omogočil, da se je zborovska dejavnost na Koroškem po vojni znova močno razmahnila. Njegovo knjigo Mladina poje so avstrijske oblasti priznale kot šolski učbenik, druge zbirke koroških ljudskih pesmi pa še danes uporabljajo ljubiteljski zbori. Stoletnico rojstva Luka Kramolca, ki je umrl leta 1974, so koroški zbori dostojno proslavili spomladi, ko so mu posvetili pevski srečanji Koroška poje in Od Pliberka do Traberka, ob obletnici v oktobru pa so se ga sponili v rojstnem kraju in na Prevaljah. Razstava ob 100 - letnici rojstva Luka Kramolca KOK Dr. Franc Sušnik V Šentanelu so se mu v soboto, 17. oktobra, poklonili zborovedje in glasbeni pedagogi, ki so jim o življenju in delu Luka Kramolca govorili Cvetko Budkovič iz Ljubljane, dr. Pavle Zablatnik iz Celovca in domačin Mitja Šipek, zapeli pa so jim Šentanelski pavri, zbor, ki si ga je zamislil prav slavljenec. Naslednji dan je bil v dvorani pri Riflu v Šentanelu koncert, ki sta ga pripravila oba šen-tanelska zbora - Pavri in mešani zbor pod vodstvom Marjana Gerdeja. Na Prevaljah je bil isto soboto zvečer koncert, na katerem so nastopili Šentanelski pavri, MePZ Strojanska Reka in Vres. V avli Družbenega doma je bila na ogled razstava o življenju in delu Luka Kramolca. Pripravila jo je Koroška osrednja knjižnica Dr. Franc Sušnik, gradivo pa bo odslej razstavljeno v njegovi spominski sobi v Šentanelu. Mojca Potočnik Kmetijsko gozdarska zadruga Prevalje, Trg 67, Prevalje obvešča vse interesente, da daje v najem poslovne prostore v I. etaži na Trgu 54 na Prevaljah. Poslovni prostori predstavljajo pisarniške prostore bivše TZO "TRATA" Prevalje. Sestavljaj ih 13 pisarn v skupni izmeri 213 in z ustreznimi sanitarnimi prostori v izmeri 13 m . Pisarne so opremljene z ustrezno opremo in telefonom. Ogrevanje je centralno. V primeru, da niste zainteresirani za najem vseh prostorov, nudimo možnost najema posameznih prostorov. Vse podrobnejše ingormacije lahko dobite v tajništvu zadruge ali na telefon štev. (0602) 31-781. IN MEMORIAM PRIMARIJU DR VLADU WEINGERLU Večni mladenič smo mu rekli, našemu primariju; tako je živel, vedno v gibanju. Užival je v sončnih žarkih, znanilcih življenja, na smučeh pozimi in kolesu poleti. Veselil se je življenja in to veselje prenašal tudi na svoje bolnike. Zanj lahko rečemo, da jim je bil na razpolago štiriindvajset ur na dan. Tudi če ga niso klicali, jih je obiskal, povprašal po počutju, svetoval, napisal recepte in odvihral. Vedno v gibanju, dolgih štirideset let. Rodil se je 15. 2. 1921 v Otiškem vrhu, v železničarski družini, ki se je kasneje selila v Radgono in nato v Celje. Tam je končal gimnazijo in 1940. leta začel s študijem medicine. Vojna je razbila mladeniške iluzije, prekinil je študij in se preživljal kot železničar - izgnanec v Avstriji. Jeseni 1944 se je pridružil partizanom in kot bolničar pomagal pomoči potrebnim. Po vojni je nadaljeval študij medicine, od leta 1950 do 1953 delal v Topolščici in nato v ZD Slovenj Gradec. Okrajni zdravnik, upravni sektorske ambulante in pozneje ZD, šel' okrajne sanitarne inšpekcije je bil dopoldne, v popoldnevih je delal v otroški posvetovalnico, šolski ambulanti, dispanzerju za žene, ponoči je dežural. Ko so prišli na pomoč mlajši kolegi, je 1965 končal specializacijo ttiziologije in se oh direk-torjevanju posvetil pro-tituherkuloznemu dispanzerju in službi varstva borcev na Koroškem. Dovolj za večino, za marsikoga preveč, toda ne zanj; oh tem je še redno dežural in zdravil svoje bolnike na domu. Družba se mu je od- dolžila s štirimi odlikovanji, stroka mu je 1969 dodelila primaria!, sodelavci smo ga spoštovali in imeli radi, njegovi varovanci so videli v njem skoraj božjega poslanca - in vsi skupaj smo ga izkoriščali, kot da je neuničljiv. Saj tak je bil naš primarij, velikan s stotimi rokami, obrnjenimi stran od sebe in vedno v gibanju. Tudi v tem poldrugem letu upokojitve. Hrast pač ne pade kar tako ob prvi burji in zdravnik ne preneha biti zdravnik. Do zadnjega atoma moči. Ko ga je pokosilo, smo vsi čutili, da gre zares. Čutili, a ne verjeli, zato so se njegovi kolegi še trudili, še postorili kar je v človekovih močeh, a žal so te le drobec v mogočnem vesolju. Odšel je naš primarij brez slovesa - morda zato, da ne bi opazili njegovega odhoda. Pa ne pomaga, saj čutimo, da smo izgubili del sebe in vidimo veliko praznino, ki je ostala za njim. Franc Ivartnik, dr. stom spec. soc. med. "TEDNU OTROKA "" na rob Da otrokom dandanes skušamo nuditi res vse.kar-potrebujejo, se zavedamo skozi celo leto. Vendar pa se šele ob 'Tednu otroka11 malo globlje spomnimo na njih in otroških želj. Tudi letos so se vzgojiteljice v vrtcu Mežica krepko pripravile na te dni. Vsak dan je bilo v vrtcu razgibano in pisano, dejavnosti pa so razporedile na vsa področja. Otroci so ustvarjali v igralnicah, risali, pisali in slikali, v glasbenem dopoldnevu pa izpeli vse svoje pesmi, Ti je bila še igrica o Debeli repi, pa prisrčna povest o Kužku in muci, ki sta šla na izlet. Vreme je vse dni nagajalo, a en sončen dan so le ujeli. Takrat so povabili starše in skupaj z njimi pekli kostanj in jabolka, domov pa se vrnili s polnim naročjem izdelkov iz papirja in sadežev. Moto tega tedna - nuditi otrokom vse, se je pokazal za uspešnega. Seveda pa so vzgojiteljice potrdile, da je to le začetno geslo, saj je njihov cilj povsem drugačen. Otrok naj bo celo leto srečen, varen, predvsem pa naj rad prihaja v vrtec k prijateljem in svoji tovarišici. In zaključek? Sprašujem se, kaj je z otroki, ki nimajo možnosti hoditi v vrtec, s tistimi, ki jih doma čuvajo babice ali pa celo starši sami, ki so na čakanju... So res prikrajšani za tovrstvo otroško veselje ali pa jim topel dom in mamin objem doma pomeni več kot te igre? Slednje se mi zdi še najbolj primerno in sprejemljivo - mame ne odtehta niti tako dobra vzgojiteljica. Mar nimajo ti otroci vsak dan - Dan otroka? Klavdija Garbus PREPIH Trgovsko podjetje "KOROTAN" Ravne na Koroškem ■ vam še nadalje nudi za dokup ozimnice prvovrstna jabolka, ETA konzervirano zelenjavo po tovarniških cenah. ■ Čebula in zelje (uvoz iz Nizozenske) samo po 39 SIT za kg. ■ Izjemno ugoden nakup svinjskih polovic (Nizozemska) po konkurenčnih cenah. ■ V mesecu novembru in decembru pripravljamo za svoje kupce več akcij z najcenejšo ponudbo vseh vrst blaga za predpraznične nakupe. Obiščite nas, zadovoljni boste! B A Abanka d. d. Ljubljana 61000 Ljubljana, Titova 40/tel. 061 112 112/fax. 061 314 535 ABANKA P.E. MARIBOR AGENCIJA SLOVENJ GRADEC Šolska 5 / tel. 0602 42-116, 42-117 fax. 0602 41-012 BANKA PRIJAZNIH IN PODJETNIH LJUDI KRANJSKA GORA • KOPER slovenj gradeč UKV 97,2 IN 88,9 MHz STEREO Avstralsko združenje SLOVENSKIH POSLOVNEŽEV vabi k sodelovanju podjetnike in obrtnike iz Slovenije, ki se želijo poslovno uveljavljati na avstralskem tržišču. Informacije: ASTOR d.o.o., Prežihova 24 p.p. 12 - Ravne na Koroškem Tel.: 0602/ 23-094, Fax: 0602/23-599 TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE SMOLČNIK d. o. o. Meškova 28 Se priporoča za obisk v novo odprti prodajalni brezalkoholnih in alkoholnih pijač po ugodnih, diskontnih cenah. Večje količine vam dostavimo na dom. Pokličite na telefon: 41-432 in nas obiščite! SLOVENJ GRADEC ZDAJ! KONVEBCIJA STRANKE SDP je bila dne 21. 10. 1992. Konvencije se je udeležil predsednik stranke SDP Ciril Ribičič. Prisotnih je bilo okroglih 90 članov in simpatizerjev strank združene liste SDP, DSS, SDU, DeSuS. Ciril Ribičič je odgovarjal na vprašanja in videti je bilo, da je program SDP tisto, kar potrebujemo na naslednjih volitvah, saj vključuje dober socialni program. Na tem shodu smo nominirali kandidata za državni zbor ing. Janeza Komljanca, dosedanjega predsednika IS občine Slovenj Gradec. DSS DeSuS SDU SDP ING. JANEZ KOMLJANEC KANDIDAT ZA DRŽAVNI ZBOR Bistvenega pomena za občino Slovenj Gradec in za našo stranko samo je bila ohranitev kontinuitete dela IS in skupščine tudi po volitvah leta 1990. To je s ponovno izvolitvijo predsednika J. Komljanca tudi uspelo. Prevladal je interes za občino Slovenj Gradec in ne ozek interes ene stranke. Obrestovalo se nam je tako, da smo med vsemi Koroškimi občinami edini takoj po volitvah pričeli z delom, ne pa s politiziranjem. Vse od volitev pa do danes smo člani skupščine lahko pobliže spoznavali, kako dela predsednik IS Janez Komljanec. Na vsakem koraku je čutiti, da se v občini nekaj dogaja. Čutiti je samozavest, ki veje iz opravljenih nalog; urejeno šolstvo, reorganizacija občinske uprave, telefonija, plinifikacija, pričetek izgradnje poslovnega centra in še bi lahko naštevali. Seveda pa je slabo to, da je Janez Komljanec preveč delaven in zato ne da dihati drugim, slabo je to, da misli predvsem na občino Slovenj Gradec, šele nato na Ljubljano. Slabo je to, da je uspel s projektom obvoznice in s tem oropal nekatere, da bi o njej sanjali še nadaljnih deset let. Seveda so v resnici te slabosti prednosti našega kandidata. Mogoče bi rekli še nekaj besed o obvoznici, s katero sije baje Janez Komljanec nakopal tudi "sovražnike". Projekt je potrdila skupščina, zavedajoč se tudi negativnih strani. Vsi smo se zavedali, da je to poseg v naravo, da bo to spremenilo utrip mesta. Vendar je bil seštevek plusov večji od seštevka vseh minusov. Ukrepati je bilo potrebno tako), če smo hoteli rešiti ogroženo prelepo mestno jedro. Pa še to je res, kar govorijo ljudje; če si v Slovenj Gradcu rojen na levi strani mesta, do svoje smrti ne prideš na desno (zaradi prometa, da ne bi kdo pomislil, da imajo stranke kajzraven !). Če bi imeli Slovenjgradčani tak narodni dohodek na prebivalca ko Japonci, bi bil Janez Komljanec prvi, ki bi speljal obvoznico pod zemljo, saj je sam izreden ljubitelj narave in planin. Glede na to, da je trenutno zelo moderno vedeti, v katerem znamenju so rojeni voditelji, povejmo, da je Janez Komljanec OVEN z vsemi odlikami vztrajnosti in odpornosti ter trpežnosti, kar bo še posebno pomembno za borbe v novem parlamentu, ko se bo boril za SLOVENJ GRADEC ZDAJ. "Slovenski zdravniki so zelo uspešni triatlonci - Na nedavnem svetovnem prvenstvu so dosegli visoke uvrstitve, dr. Brane Breznikar pa je celo zmagal -Nasploh je izjemen rezultat dr. Breznikarja zelo odmeval, težko bi kje našli njegovega vrstnika, ki bi se lahko meril z njim In tako dalje - osrednji slovenski dnevnik Delo ni skoraril s pohvalami našemu koroškemu kirurgu, zaposlenem v slovenjgraški bolnišnici. Prav je, da tudi Prepih ne gre mimo njegovega uspeha, zato smo dr. Breznikarja povabili na kratek pogovor. • Kje, kdaj in kaj se je torej zgodilo? %. svetovno zdravniško prvenstvo v triatlonu je bilo 6. septembra v Nieder-bergu na Bavarskem. Na njem je sodelovalo 398 zdravnikov in farmacevtov, od tega nas je bilo 12 Slovencev, Korošec sem bil edini. Pomerili smo se v plavanju na 1500 m, kolesarjenju na 40 km in v teku na IO km. V svoji kategoriji od 40 do 45 let sem osvojil naslov svetovnega prvaka. Generalno sem bil četrti, v plavanju pa sem osvojil absolutno prvo mesto, in to suvereno, z več kot minuto prednosti. Rezultat dve uri in tri minute je do sedaj tudi moj najboljši triatlonski rezultat. • Čemu ga pripisujete? Za datum svetovnega prvenstva sem planiral vrhunsko formo. Tako sem res imel v slovenski turneji vedno boljše rezultate, saj sem v štirih tekmah dosegel 7., 6., 5. in 4. mesto, a kljub temu sem v "špico" prišel nekoliko prehitro. Vseeno sem bil za svetovno pn/enstvo izvrstno pripravljen. Za letošnje prvenstvo sem bil še posebej motiviran, ker so me mnogi po prometni nesreči že odpisali; ne le kot športnika, tudi profesionalno. Vztrajno sem vadil in se po šestih tednih rehabilitiral, kar je znak, da sem delal prav. • Tudi s prejšnjih zdravniških prvenstev beležite lepe rezultate. Bil sem že svetovni prvak v smučarskih tekih. V triatlonu sem bil svetovni prvak, sicer pa za svoj največji uspeh štejem drugo mesto na avstrijskem odprtem prvenstvu. • Koliko je vaše prvo mesto vredno glede na rezultate, ki jih dosegajo profesionalci? Razlika med mano in absolutnim svetovnim zdravniškim prvakom je takšna, kot med mano in najboljšim slovenskim triatloncem, ki pa spada v svetovni vrh, če pod tem razumemo prvih 20,30 na svetu. « Koliko ste lahko boljši zato, ker ste bili včasih dober plavalec? Ko sem se pred desetimi leti začel ukvarjati s tem športom, sem dosegel dobre rezultate, ker sem bil dober plavalec; danes jih dosegam zato, ker imam ogromno izkušenj in ker znam delati. Menim, da danes v triatlonu nobena panoga ni favorizirana; mogoče imajo rahlo prednost dobri kolesarji. V vseh treh disciplinah moraš biti dober. • Triatlon potemtakem ni zgolj za "odslužene" športnike? Je, ker ti športniki znajo delati. Pri triatlonu je namreč največji adut volja do dela. • Kako je triatlon razvit v Sloveniji, kako na Koroškem? Ni mi jasno, zakaj se v Sloveniji ta šport v desetih letih ni bolj razvil. Sama oprema, ki je zelo draga in jo je pri nas zelo težko dobiti, ne more biti razlog za to. Napor? Tudi ne, saj so tudi maratoni več kot dveurni, pa je na njih vseeno veliko tekmovalcev. Res ne vem. Sama "špica" je v Sloveniji že nekaj pokazala, za njo pa je že vsa leta zelo poprečna masa. Na Koroškem triatlon še ne živi, poskušal pa ga bom oživiti v okviru svojega podjetja Medicorekreacija. • Ali ste razmišljali, da bi ob Ivarčkem lahko organizirali kakšno tekmo? Na avstrijskem Koroškem jo imajo skoraj na vsaki luži? Razmišljam o tem, a bi me morali podpreti širši forumi. Ideja je vsekakor že dozorela. To so lahko pomembne, zelo donosne prireditve. Za Avstrijo pa drži: že pred leti so imeli več kot 50 triatlonov. • In v prihodnje: še bo triatlon način vašega življenja? S triatlonom se bom ukvarjal, dokler se bom mogel, ker se ne da opisati občutka, ko si poln energije, ki ti jo ta šport da. • Je priporočljiv tudi z medicinskega vidika? Triatlon je izjemno koristen šport. V teh disciplinah enakomerno obremeniš telo, samo panoge v kombinaciji pa so za športnika prav zanimive; ni tako dolgočasno kot ena panoga. Hvala za pogovor in v imenu uredništva Prepiha čestitke za uspeh. Če bo kdaj na Koroškem triatlonska tekma, pa bo gotovo tudi - s Prepihom! Helena Merkač BOGAT PLEZALNI SEPTEMBER Tako kot v avgustu, so bili koroški alpinisti in športni plezalci aktivni tudi v mesecu septembru. Pravzaprav gre v tem članku za ista imena kot v prejšnjem, torej lahko govorimo o "ekipi", ki ne počiva in ji plezanje nikakor ni stvar trenutnega navdiha. Dani Vezonik iz Alpinističnega odseka Ravne je konec septembra splezal smer Dular - Juvan v glavi Planjave (ocena VI, AO), sestopil pa je po Smeri zadnjega srečanja. Dan zatem je v Ojstrici solo prosto ponovil Herletovo smer in Zmaja (VII -), kar je šele tretja prosta solo ponovitev! Brane Vezonik je bil bolj aktiven v športnem plezanju in opravil nekaj odličnih vzponov. V Bodešču pri Radovljici je na pogled splezal smeri Trije zeleni vragci (Vlil / Vlil +) in Čarovnica (Vlil + / IX -), v Libojah pa prav tako na pogled Mravljinčarja, (Vlil +). Poleg tega je Brane Vezonik v Bohinju splezal tamkajšnjo najtežjo smer Kravji bal (IX -) in še več smeri na pogled z oceno Vlil. Minuli mesec je vrsto alpinističnih in športno - plezalnih vzponov beležila uspešna slovenjgraško -ravenska naveza, ki jo tvorita Sašo Prosenjak in Zala Žaže. Sredi septembra sta v Julijcih splezala naslednje smeri: Aschenbrenner (Področje: Travnik, ocena: VI, višina stene: 700 m, Čas plezanja: 5 h), Zajeda šit (Site, VI, 600 m, 6 h), Kunaver - Drešler (Sfinga - Triglav, VI, 1100 m, 7 h), Peternelova (Triglav, VI +, 500 m, 4 h) in Helba s Čopom (Triglav, VI +, 1200 m, 9 h). Niti Prosenjak, niti Žažetova pa nista zanemarila športnega plezanja. Slednja je v plezališču Kotečnik pri Libojah splezala Frančkovo skušnjavo, Rjavi steber in Mandoline in kitare (vse z oceno VII -). Prosenjak je v iistem plezališču na pogled splezal naslednje smeri: Vamp (Vlil -), Pink Panter (Vlil -), Oliva (VII + /Vlil -) in Kitajka (VII +/Vlil-). dr. Brane Breznikar Rok Tamše POŠKODBE NAREKUJEJO REZULTATE Trener odbojkarjev Fužinarja Adi Urnaut Ali se odbojkarjem Fužinarja obeta težka sezona? Prav gotovo, kajti če sodimo po porazu v uvodnem srečanju proti Vigrosu iz Murske Sobote na domačem parketu z 1:3, potem se ravenskim odbojkarjem ne piše nič dobrega. Toda, če je optimizem v vrstah našega prvoligaša po nenadejanem porazu doma splahnel, ga je bilo pred prvenstvom v ravenskem kolektivu povsod dovolj. Kako tudi ne, ko pa so v klubu uspeli zadržati vse igralce, ki so preteklo sezono nastopali v prvi državni ligi. Tudi Maučnika, Grosa in mladega Kokota, ki so pred tem nameravali drugam. Zares je šlo v začetku vse po načrtih, saj so v klub pripeljali kakovostnega odbojkarja Dejana Fujsa, ki je predtem nastopal v vrstah ljubljanske Olimpije, po enoletnem igranju v Vuzenici pa se je v klub vrnil tudi Tomaž Gačnik. Poleg okrepljenega igralskega kadra so v klub pripeljali še priznanega odbojkarskega strokovnjaka Adija Urnauta, ki je pred leti že vadil tako žensko kot moško ekipo Fužinarja. Vse te spremembe so razumljivo narekovale optimistično gledanje na bodoče prvenstvo, saj je bilo realni pričakovati, da bo ekipa veliko močnejša od lanske. Toda med pripravami so se zvrstile poškodbe ključnih igralcev ekipe. Danilo Maučnik in Drago Popič "vlečeta" poškodbi ramen že od lani, med pripravami pa se je stanje le še poslabšalo, medtem ko si je Dejan Fujs zlomil prst na roki. "Seveda se te poškodbe močno poznajo v igri naše ekipe. Fantje sicer igrajo, toda le s polovično močjo. Liga bo izjemno kakovostna in izenačena, kar se je pokazalo že na štartu. Večina klubov se je okrepila, toda menim, da kljub težavam, ki nas pestijo, lahko posežemo po visoki uvrstitvii v prvenstvu. Prvidve mesti v ligi sta bržkone oddani za odbojkarje Salonita in Pionirja, mi se nadejamo uvrstitve na tretje mesto, kar bi nam navrglo nastop v končnici prvenstva v gornjem play -offu. To bi nam omogočilo tudi nastop v evropskem pokalu. Seveda so želje eno,ali lahko to dosežemo, bodo pokazale tekme z našimi nasprotniki. Prvenstvo je še dolgo,” pravi Fužinarjev trener Adi Urnaut, ki ima na voljo naslednje igralce: Filipančiča, Fujsa, Grosa, Popiča, Maučnika, Toreja, Legana, Gačnika, Drevenška, Kokota, Zmagaja in Verbiča. Uspešen start kegljačev Fužinarja v državnem prvenstvu "GRADIS" NA KOLENIH Kegljači Fužinarja so odlično štartali v prvenstvo prve državne lige, ki letos šteje 8 klubov. Potem, ko so v preteklem prvenstvu enotne slovenske lige z veliko prednostjo osvojili prvo mesto v ligi in se uvrstili med najboljše klube v Sloveniji, so bile želje ravenskih kegljačev bolj skromne - zagotoviti si obstanek v družbi najboljših. Ne gre namreč prezreti, da v naših klubih nastopajo izjemno kakovostni kegljači, ki so nastopali tudi v izbrani slovenski vrsti, ki je_ maja letos osvojila naslov ekipnega svetovnega prvaka. Že ta podatek zgovorno priča o visoki kvaliteti lige. Toda skromne želje ravenskih kegljačev so kaj kmalu prerasle v višje ambicije, ob spoznanju, da so zmožni doseči kaj več, kot le obstanek v ligi. Že v prvem kolu so namreč Ravenčani doma visoko premagali trboveljski Rudar, pri tem pa dosegli nov ekipni klubski rekord. Ta sedaj znaša 5471 kegljev, kar je skorajda 912 kegljev po tekmovalcu. Sledil je nastop v Medvodah, kjer se je Fužin-arju izmuznila iz rok ena točka proti tamkajšnjemu Donitu. Tesen, sicer pričakovan poraz v Medvodah, ni pustil sledov pri igralcih, ki so v tretjem kolu gostili na Ravnah drugo najboljšo slovensko ekipo - ljubljanski Gradis. Ljubljančani, čeprav izkušena ekipa, ki je pred dnevi zastopala našo državo na tekmovanju za evropskega pokalnega prvaka v Romuniji, ni bila dorasla kegljačem Fužinarja, ki so visoko zmagali. Čez teden dni pa so Ravenčani dosegli novo zmago, potem ko so doma visoko premagali Brest iz Cerknice. Ravenčani so trenutno uvrščeni na drugo mesto na lestvici, takoj za mariborskim Konstruktorjem, ki je četrta najboljša ekipa v Evropi. Doseženi uspehi fužinarjevih kegljačev nedvomno potrjujejo dobro delo v klubu v zadnjem obdobju. Trener ima na voljo širok izbor kakovostnih kegljačev, med njimi kar nekaj mlajših perspektivnih tekmovalcev. Samorastnik drugi na Madžarskem V Nagykanizsi na Madžarskem je bil četrti tradicionalni turnir invalidov v sedeči odbojki. Slovenijo je zastopal naš državni prvak, ekipa Invalidskega športnega društva Samorastnik Ravne. Naši odbojkarji so dosegli še en mednarodni uspehm saj so osvojili 2. mesto med 11 ekipami iz Nizozemske, Finske, Madžarske, Hrvaške in Slovenije. V finalu je najboljša Madžarska ekipa Piremon iz Nyiregyhaze, četrto uvrščeno moštvo letošnjega evropskega prvenstva, premagala Samorastnik z 2:0 v nizih. Ivo Mlakar TM ČRNA KRONIKA Socialno stanje kaže zobe Počasi, toda vstrajno se tudi pri nas potrjuje, da je črna kronika pravzaprav odraz socialnega stanja neke družbe. Torej ni nič čudnega, če vse bolj tonemo - seveda gledano širše - v tako imenovani drobni kriminal. Seveda bi -za zdaj - bilo še pretirano reči, da ljudje že kradejo zaradi preživetja, a nikoli ne vemo. kašnih dejanj so sposobni ljudje v globoki socialni stiski. Tudi na Koroškem je bilo v obdobju, ki ga zajema moje pisanje spet največ tega. čemur bi lahko - nekoliko poenostavljeno - rekli drobni kriminal. Druga značilnost, ki pa sočasno velja tudi kot opozorilo, je. da se bo treba spet prilagoditi spremembi vremena. Zima počasi, a vztrajno trka na naša vrata. In - to vzemite zelo resno - v minulih dnevih smo imeli zaradi vremenskih razmer že nekaj prometnih nesreč. Ena med njimi - pripetila se je ob prvem, letošnjem snegu - je terjala celo človeško življenje. In še ena značilnost: na meji (mejna problematika) se organi (policijski žargon) ukvarjajo zlasti z Bosanci. Kazniva dejanja Preden se lotim nekaterih značilnih primerov iz minulih dobrih desetih dni. kratko opozorilo. Neznane storilce, ali storilca, bom tudi tokrat označeval z inicialkama NN. Zdaj pa k primerom. NN je iz Šolskega centra v Slovenj Gradcu odtujil (saj veste: policijski žargon) ženske čevlje, last L.K. iz Dravograda. Lastnica vljudno naproša storilca (-ko), da ji prihodnjič, ob enakem dejanju, v zameno pusti- vsaj svoje pošvedrane čevlje, da ji ne bo treba domov v copatih ali kar bosi. Pri sedanjih cenah zdravstvenih storitev si namreč nikakor ne more prevoščiti prehlada ali gripe. Hudo "osamljen" je moral biti neznani storilec, ki je s Tolstega vrha nad Mislinjo. iz hleva L.Š. meni nič. tebi nič (njemu pa) odpeljal telico, vredno 4o.ooo SIT. Morda pa gre za jeznega bralca Prepiha, ki je "na kraju samem" ugotovil, da v Pirševem domu nad Mislinjo v resnici ne more dobiti "prijateljico za čez noč" (opozarjam na članek v prejšnji številki Prepiha) in je iz bližnjega hleva odpeljal "nedolžnico". Pacek nemarni! Delavec D.M., iz enega izmed koroških podjetij, je s službenega vozila odtujil smerni kazalec. Bojda ima za to pripravjen že ustrezen izgovor: v njegovem podjetju naj bi šlo v glavnem vse navzdol, pa potemtakem smernega kazalca sploh ne potrebujejo! Kratko policijsko poročilo: v gos- tinskem lokalu Medeni raj je J.V. razbil telefon. Slišali smo. da je to storil vsled tega. ker ni dobil zveze z rajem. Sitno je, da je dobil zvezo s policajem, čaka pa ga še "vroča linija" s sodnikom za prekrške. Ostajam pri kratkih (poročilih): v gostišču Pod Uršljo na Ravnah je K.K. vrgel pepelnik proti M.M. Podatka o tem. ali ga je zadel, v policijskem poročilu nisem zasledil. Slišati pa je. da se za dejanje K.K. zdaj zanimajo koroški trgovci, ki bi v svoj izbor blaga bojda radi vključili nov artikel: leteči pepelnik! Ponovno NN je 19.lo. med 16. in 17.45 iz prodajalne Varteks v Slovenj Gradcu odtujil (-jila) črno žensko bluzo. Bodite sicer pozorni, vendar vam zaradi tega ni treba na najbližjo policijsko postajo pripeljati sleherno žensko v črni bluzi. Hlevi so. kot kaže. bili v minulem ob-doju kar nekajkrat tarča dol-goprstnežev. Tatinska duša (NN) se je tako splazila skozi okno hleva L.S. in odnesla 35 kilogramov težkega ovna. L.S. je bil tako oškodovan za dobrih 10 tisoč SIT. Sicer mi ni povsem jasno, kaj bo storilec naredil z ovnom, možno pa je, daje v svojem horoskopu prebral, da se mora v prihodnjem obdoju pogosteje družiti z ovni. Tudi. če bo sodnik rojen v tem znamenju, tatu kazen za storjeno dejanje ne uide. Do tedaj pa naj skupne dneve z ovnom dobro izkoristi. Šele te dni se je izvedelo, da je B.P. storil kaznivo dejanje, ker je v gozdu J.M. aprila letos posekal bukev. Pričakujemo lahko hudo zimo, če "divji olcerji" že aprila sekajo za ozimnico. NN je spet udaril. Iz ravenske železarne je odtujil diolen bundo z emblemom te tovarne. Ob sedanjem "ugledu" tega podjetja je pričakovati, da bo kmalu vrnil - emblem. Iz iste fabrike je nekdo s službenega vozila ukradel prednji levi žaromet in bočna smernika. Kaže. da je storilec narobe razumel lastninjenje in si je želel pravočasno zagotoviti svoj delež. In končno je neznani storilec preko balkona splezal v notranjost brunarice last S.R. Odnesdel je daljnogled. Bojda so mu že na sledi. Gre za človeka, ki še iz časa realsocializma rad zre v lepšo prihodnjost. Orožarne Nekatere zadnje akcije naše policije kažejo, da je tudi med Slovenci precej ljudi, ki so prepričani, da "sovražnik še pride". Tako so na Prevaljah v hišni preiskavi odkrili človeka, ki se ga ne bi sramoval niti Silvester Stalone - alias znameniti Rambo. Pri bojevitem Prevaljčanu so našli namreč kar večjo količino nabojev različnih kalibrov, malokalibrsko puško, dva samokresa, revolver, ročno bombo M 75. daljnogled in vojaški bajonet. Prevaljčani so kot kaže nasploh bojevito ljudstvo. Še ena hišna preiskava je namreč odkrila pri enem izmed krajanov 200 komadov vžigalnikov (za eksploziv in ne za cigarete). 50 metrov vžigalne vrvice. 10 dkg razstreliva amonal in komad sredstva za uklepanje in vezanje (lisice). Premalo za svetovno, a dovolj za lokalno vojno. In za sodnika za prekrške. In še zadnji "koroški Rambo": v vozilu A.M. so policisti odkrili potezno puško Maverick. nabito s štirimi naboji ter dva večja Jaguar noža. Če bi A.M namesto avtomobila imel helikopter, bi bil verjetno "najpopolnejši Rambo na Koroškem." Sicer pa je za vse tako ali tako kriva "ta prekleta satelitsko -kabelska televizija". T.I. ii« r ‘V DO IJr? teklž 7T O S. -c ||si Suhi iiiii ■■ «G :: « bo tjič V svoji objavi ste dne 1. 10. 92 objavili, da sva bili moja soseda in jaz napadeni "še isti večer", to bi bilo tedaj, ko sva se vračali, toda jaz sem napisala, da sva bili napadeni 26. 9.92 okrog 22. ure zvečer. Ker se ta dneva ne pokrivata, preverite moj članek in objavite v prvi številki popravek. K članku Milana Poberžnika v Prepihu (brez datuma), ki je izšel 16. 10. 1992, pa navajam, da je pisec g. Poberžnik površno prebral sodbo Vrhovnega sodišča Slovenije, št. II Ips 37/91 z dne 11. 7. 1991, ker v njej ni napisano, da to sodišče zavrača tožbeni zahtevek, temveč, da je za zadevo pristojen upravni organ, ki je pa svoj postopek za razglasitev že pričel. Stranka Poberžniu doslej vedno trdi, da je sporno ploščo postavila z dovoljenjem, nikdar pa ni takega dovoljenja pokazala ali se sklicevala nanj iz občinskega arhiva. Logično torej sledi, da tako dovoljenje za ploščo ni bilo izdano, sicer bo pa o tem odločal občinski upravni organ. Pisec članka v Prepihu "V potoku Suhi bo tekla kri...?" torej napačno informira bralce Prepiha in s tem povem bralcem resnico. Marija Tomc Štefka Javornik Na željo g. Tomc in g. Javornik objavljamo njuni javni vprašanji, ki sta ju naslovili na poslance ravenske skupščine: Delegatsko vprašanje v zvezi Poberžnik -nadaljevanje črne gradnje, odstranitev vezne plošče ter mejni spor - ponovno vprašanje glede postavitve mejnikov ob cesti KOKAL - ČAPENIK - TOMC. Dne 13. 6. 91 in 1. 10. 91 smo naslovili na skupščino RA VNE delegatsko vprašanje, na katerega še do danes nismo prejeli odgovora, zato ponovno postavljamo vsa ta vprašanja. Temeljno sodišče Slovenj Gradec je dne 4. 6. 92 izdalo sklep, da je odstranitev vezne plošče UPRAVNI postopek ne pa PRAVDNI postopek. Dokaz: Sklep P 669/91 z dne 4. 6. 92. Mislimo, da je timesečno mirovanje tega sklepa dovolj pravnomočno, da se izda odločba o rušenju. To odločbo naj izda CESTNI inšpektor (cesta je javno dobro, zakon o cestah pa že od leta 1965 določa: Nad voziščem mora biti prostor v višini 4,5 m, ne glede na to, kdaj je ta del ceste prišel v družbeno lastnino), KOMUNALNI inšpektor (odvoz smeti, pluženje snega, dovoz materiala itd) in URBANISTIČNI inšpektor - nikjer v urbanistični lokaciji ni vpisana ali vrisana vezna plošča, zato je gradnja črna - nelegalna, prenizka in dovolj dober razlog (argument) za odstranitev. Da se bo zakonito izpeljala vsa ta stvar, pa ima največjo moč IZVRŠNI SVET OBČINE RAVNE ob soglasju delegatov skupščine. Mislimo, da se tudi delegati skupščine strinjajo, da se ta vezna plošča (črna gradnja) poruši, saj bo le tako zadoščeno zakonu in v premislek vsem črnograditeljem. Pravimo, da je Slovenija demokratična in pravna država, da so v tej državi zakoni za vse enaki. Tako mislim tudi jaz, Marija Tomc, s svojo družino in vas ponovno, tokrat pisno prosim: OMOGOČITE NAM NORMALNI DOVOZ DO HIŠE Z VSEMI VOZILI. Glede zahtevka o legalizaciji objekta na parceli št. 860/2 je bila izdana odločba št. 350-02/A-417/91 z dne 27. 7. 92 je zahtevek zavrnjen (niso upoštevani odmiki od parcelnih mej ter odmik od roba vozišča, nima soglasja sosedov). Odločba Sekretariata za varstvo okolja in urejanja prostora št. 351-19/86-4/3 z dne 12. 7. 92 se odpravi in zadeva vrne organu prve stopnje v ponovni postopek (IZDAJA DOPOLNILNE ODLOČBE). Obrazložitev lahko da sekretar za varstvo okolja in urejanje prostora, gospod GODEC. Zanima nas tudi, kako daleč je zadeva o prestavitvi in postavitvi mejnikov ob javni cesti KOKAL - ČAPELNIK - TOMC. Prosimo za kopijo zahtevka Sekretariata za družbene dejavnosti in občo upravo REPUBLIŠKI GEODETSKI UPRAVI, da se pozanimamo, kako daleč je vsa stvar. Obenem pa Vas dajemo v vednost, da bomo v kratkem sprejeti na Republiškem izvršnem svetu, kjer bomo dokumentirali ta naš problem OB SUHI. Javno vprašanje skupščini v zvezi z nepravilnostmi pri knjiženju v zemljiški knjigi_______________' Na osnovi situacijskega načrta v zemljiški knjigi - Načrt novega stanja št. 1307/91 z dne 6. 3. 1991 - sva ugotovila, da je uradna oseba z geodetske uprave Ravne na Koroškem v situacijski načrt vnesla napačno stanje. In sicer: 1. Črna gradnja g. Poberžnika je dejansko od meje najine parcele oddaljena cca 1,5 m; v načrtu pa je ves objekt manjši kot v resnici, in narisan tako, kakor ka je od najine meje oddaljen dobre 4 m! 2. Popravljena je tudi situacija javne poti. Geometer jo je namreč namenoma zožil in tako zmanjšal za približno 8 m2 (po 4 m na vsako stran), s tem pa je povzročil cestni zamašek. Zanima naju, kot uporabnika cestišča in kot neposredna soseda, kdo bo prevzel odgovornost za tako nepravilnost in kdo je kompetenten, da se stvari v zemljiški knjigi postavijo na pravo mesto - prejšnje stanje. Ni nama jasno, kdo je dal uradni osebi z geodetske uprave pooblastilo, da lahko svojevoljno spreminja številke parcel, prestavlja mejnike, spreminja situacije in povzroča samo nered? Meniva, da to ne more in ne sme biti samo na zahtevo (ali željo) gospoda Poberžnika. Prosiva, da se zadeva čimprej preveri, pošteno razreši in da nama tudi pismeno odgovorite. Marija Tomc Štefka in Vinko Javornik TUS - KOSI podjetje za proizvodnjo netkanih tkanin Stari trg 6a 62380 Slovenj Gradec telefon: (0602) 42-659, n.c. 43-731 telex: 33450 YU KORAF telefax: (0602) 43-795 DEJAVNOST Razvijamo in izdelujemo vložne materiale za oblazinjeno pohištvo in vzmetnice na osnovi naravnih rastlinskih in živalskih vlaken. Prednost naših prizvodov je v tem, da so izdelani iz pretežno naravnih materialov, kar omogoča našim kupcem proizvodnjo visokokvalitetnih BIO programov. Proizvajamo tudi BIO izolacijske materiale, ki zagotavljajo zdravo bivalno okolje. /1 S G P KOGRAD DRAVOGRAD GRADBENO PODJETJE d. .. SLOVENJ_________GRADEC IZVAJAMO VSE VRSTE VISOKIH IN NIZKIH GRADENJ, ADAPTACIJE, STROJNE INSTALACIJE, KLJUČAVNIČARSTVO, KLEPARSTVO IN KLIMA NAPRAVE. MALI OGLASI Ugodno prodam APN6, letnik 1986, zelo dobro ohranjen. Cena po dogovoru. Tel.: 0602 38-001 Prodam hišni računalnik COMMODORE 64. s kasetno enoto in igralno palico. Tel.: 0602 20-780 ODPRTI TELEFON ZA OTROKE IN ODRASLE V STISKI (0602) 23-399, 23-004 SREDA: 17.-19. PON.-PETEK: 12.-13. POD ŠIFRO PRIJATELJ KRIŽANKA MIERX Turistično gostinsko podjetje KOŠENJAK Dravograd vam priporača obisk SALONA GALANTERIJE ZA INTIMNO NEGO - S EX SHOPA v objektu hotel Košenjak. Izbirate lahko med izjemno pestro ponudbo za vaše dobro počutje (različnimi intimnimi pripomočki, izbranim erotičnim perilom, kozmetiko, revijami in kasetami, zanimivimi spominki in še marsičem drugim,...) 30 30 Pričakujemo vas vsakdan, razen nedelj, od 14 do 21 ure. Naročilnica Naročilnico pošljite na naslov: Uredništvo Prepiha, 62390 Ravne na Koroškem, Čečovje 5. Naročnino bomo obračunavali tri mesečno vnaprej. Naročam časopis PREPIH Ime in priimek _________________________ Kraj in poštna št. _____________________ Naslov _________________________________ Podpis _________________________________ Naročilnica velja za leto 1992 in do preklica. KRAJ PRI KRIZEN STREŠNIKI IZUMET. S KRI LOVCA GOJIJELJ DOLOČENE VRSTE SADJA VZKUK PRI BIKOBOR- BI ; ■ : .VRSTA ŽITARICE KRAU ERVIN SUH (LAT.) LJUB M. IME NIZEK Ž. GLAS NADA SLAVNI ARGEN- TINSKI NOGOMET PIRNATA ŽIVAL OVINKI IZMETAČ vrrovEC PRI$: TANISCE TURKU TONE ANOERUČ VZGLAVNIK SREBRO TONE BRITOVŠEK lili XvXjXv:::::::;: NEGATIVNA ELEKTRODA ŽAR OKLJUKA. RIDA PQLIT1K ŠEŠERKO MESTO 06 NERETVI IZRASTEK V USTIH ST. SLO. SM SKAK. KRATICA ZA NETTO REG. TONO STIK, SPOJ VODNA ŽIVAL ČRNEC KUNTNER TONE IMEVEC KRAJEV V SLOVENUI QRSKA ČRKA VULKAN NAF1UP MARX OSLOVSKI GLAS VRSTA SODOBNE GLASBE ZVEZNA DRŽAVA V BRAZILUI .RUDI ŠELIGO ENAKA VOKALA POK- RAJINAV GRCUI SUKANEC KR. SLOV. STRANKE DVOŽIVKA KAMBOŠKI GENERAL INDUS RASTLINA KRAJ PRI CELJU ANDREJ JEMEC KOPRIVEC IGNAC KRATICA NEKD. NASE VOJSKE GORAOB VZOBAU INDIJI SLOV. FILMSKI KRITIK VIKTOR lllllll JANEZ JALEN STANKO CAJNKAR VEZNIK FIGURA PRI ČETVORKI PREPIH Rgcionalle^ d.o.o. SLOVENJ GRADEC VEDNO NAJCENEJE - OKNA-POLKNA-ROLETE -VRATA FURNIRANA - GARAŽNA IN VHODNA VRATA - FURNIRANE STENSKE OBLOGE -PARKETI VSEH VRST - LADIJSKI POD IN MASIVNE OBLOGE -OSTREŠJA VSEH VRST -TEGOLA »CANADESE« IN »BRAMAC« - VSE VRSTE REZANEGA LESA ZA GRADITELJE ZA GRADITELJE ČE SE DOBRO KUPI, JE ŽIVLJENJE LEPŠE! KLIČITE-PRIDITE-ODPELJITE INFORMACIJE: TEL. 0602 41-160, 41-941, FAX 41-063 [TRGOVSKO PODJETJE^ SLOVENJ GRADEC VAS VABI, DA OBIŠČETE • blagovnico v Mislinji, kjer se lahko po opravljenem nakupu ob bogato založenih policah, tudi izdatno in poceni okrepčate • gradbeni servis Slovenj Gradec s popolno ponudbo vsega gradbenega materiala po najugodnejših cenah. • tekstilne trgovine: Elegance, Vesna, Ciciban in Konfekcijski čevlji, kjer so odlično založeni z vsemi artikli za prihajajočo zimo. Pridite, pričakujejo vas! ŽILA DANES - ZA VAŠ BOLJŠI JUTRI! MARIBOR POSLOVNA ENOTA SLOVENJ GRADEC (Avtobusna postaja) Tel.: 0602/41-595, 41-813 PREDSTAVNIŠTVO: - RADLJE OB DRAVI, Tel.: 0602/71-941 - RAVNE NA KOR., PREŽIHOVA UL 24, -Tel.: 0602/21-346 - DRAVOGRAD, TRG 4. JULIJA Tel.: 0602/83-071 V 365 DNEH JE LAHKO SAMO EN DAN NESREČEN. NE PUSTITE SE PRESENETITI! ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI . ■ suvel rnmmrniimmmmmmmmmimmmmmmmmmmmmiimii •' ' 'i:. • ' B: Ji:;:, iitiMgim ■ ■ Sj:: S;:; : ' 'T:'' TV"::: : :M . "Si ' S* -i:i S; . . ,, • ■ : TRGOVINA NA DEBELO Z ŽIVILI IN PREDMETI SPLOŠNE RABE Nudi svojim odjemalcem pestro ponudbo: • VSEH VRST PREHRAMBENIH IZDELKOV • ALKOHOLNE IN BREZALKOHOLNE POJAČE • ČISTILA, PRALNE PRAŠKE, GALANTERIJO Dejazmost opravljamo v Koroški regiji in izven Se priporočamo: vsem trgovskim podjetjem, gostinskih podjetjem in družbenih prehranam. S u V< L TRGOVSKO PODJETJE d.o.o. Celjsko 33, Slovenj Gradec 0602/ 41-157, 41-267 računovodstvo 42-404, k» 42-264 POSLOVNA ENOTA KOROŠKA Slovenj Gradec Vorančev trg 2 Tel.: (0602) 41-842, 41-843 PREDSTAVNIŠTVI: Ravne na Kor.: 23-759 Radlje ob Dravi: 73-025 11UU1U SAMOPOSTREŽBA: • kompoti mešani 140.20 SIT • kompoti sliva 88.50 SIT • kompoti češnja 102.80 SIT • kompoti marelica 121.40 SIT • kompoti ananas 149.50 SIT KOZMETIKA: • COVERI KOZMETIKA, od šamponov za tuširanje do parfumov V NAMI Velenje smo vam pripravili posebno ponudbo. ŽENSKA KONFEKCIJA: • Modna konfekcija Le Ona za vse, ki vedo, kaj hočejo. MOŠKA KONFEKCIJA: • Za moške s posebno izbranim stilom modna konfekcija J. Galus. V zalogi ponovno konfekcija RIO Reka. KDOR IŠČE, TA NAJDE... V NAMI VELENJE. PREPIH Od javnosti odvisen časopis. Izdaja ČZP » VORANC « d.o.o. Ravne na Koroškem. Direktor Niko R. Kolar. Glavni in odgovorni urednik Vojko Močnik. Računalniško oblikovanje Toni Pogorevčnik. Naslov uredništva : Ravne na Koroškem, Čečovje 5, tel. št.:(0602) 22-999. Tiska Grafika Prevalje. Na osnovi mnenja Republiškega sekretariata za infomiranje št. 23/105-92 šteje časopis med proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. m