Leto VI . Stev. 105 (1793) PHIMOPSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. '1. gr. TRST, sobota 5. maja 1951 Cena 15 lir GROMIKO ZAHTEVA v PARIZU vedno nove koncesije Vejel bi načrt „A" dnevnega reda, če bi izsilil ugodnosti e v vprašanju oborožitve - Komentar londonskega »Timesa" PARIZ, 4 __ S Na rfanašn'ii se- f L v 2unanjih mini-•PfeimiT Gr°miko izjavil, da Predloži] '>. ki 80 3° dnem- 2a^odne delegacije ttfchk konfemece zu- ministrov, toda to ped 1 svoiL’ zahodni delegati *Prem» '^rani pristanejo na 'Cm V smis,lu nai bi Dr«; " ' V dn€vni redi sovjetski fetiie°Lk?'e^T raz°rožitve (zni-ltu • cr°žitve na prvem rre-fitve) na^° Oadzorstvo oboro- delegati so v -odgd-»jeta,. / '• da že poznajo so-'oJitv* ■ See ° znižanju obo- Va°ke Že 0braZl0ŽiH rejo »vi. ■ . katerih ne ino-drUgiVTe,e^ tega stališča-. Med ^ delCtT'wrl11 da S°Vjet' . sat ' bistvu sprejema -•h a redanie koncesije zahod« '-iaiisk-ega*°v Trstu, o ita-r«ojniiJr!irovni pogodbi i.n o kft>, d- V' ^emdiie) pod pego. *e ltond pristanejo na dru-mislitiCesife, na kar Pa r,i n,iti delegat Ernest Da-»Ploh n,Vprašal Gromika, ali je dfi^’°?e misliti, da sovjet-in 5 , ?acija sprejme 2., 3.. 4, Mfcfe £ ° »rešitve A», tj .i #%’ se nanašajo na -f •tiirovn 9 ^-ntnost Nemčije, Huaij00 p0?°dko z Italijo, Ro. S na' ?ari jo in, Madžar-ap0razuni p Nemčiji, o krjoi ln Trstu. ’ Gromiko ni Vpraša,n 5*^8OVK-«ri 1 na Daviesovo 'dt, da f; ip®e Pa je le pono-^ipravl 'e s°v^ets!ka delegacija Iji Jena sprejeti v celoti **>. A“ dnevnega reda, če •“»jetsit ®’'egacije sprejmejo 5,0t°žitLb^edil0 o “.zanju 'ežer,. Nato je bila seja doživela sovjetska politika med konferenco namestnikov precejšnjo izpremembo. Ob začetku konference so pripisovali Sovjeti največ važnosti razorožitvi Nemčije. Zdelo se je, da gre sovjetski vladi resnično najbolj za to, da bi preprečila oborožitev Zahodne Nemčije in da je pripravljena na določene koncesije, z namenom, da bi jo preprečila. Ko pa so zahodne velesile pristale r.a to, da bi razpravljale o tem vprašanju, ki ga je Gromiko vsaj v besedah prej tako poudarjal, so Sovjeti prenesli poudarek na nekaj drugega. Gro-mika ni nič' več toliko zanimala razorožitev Nemčije, temveč je začel poudarjati zmanjšanje oborožitve štirih velesil. Možr.-o je, da je bila sovjetska vlada dejansko prepričana, da so zahodne velesile odločene oborožiti zahodno Nemčijo in da je za to tako poudarjala to vprašanje. Možno je p? tudi, da so Sovjeti zadovoljni s tem, da so zavlekli oborožitev Zahodne Nemčije, ker so na-glašali, da od tega zavisi uspeh konference«. Se bolj verjetno pa je, da je sovjetska vlada spoznala, da je oborožitev Zahodne Nemčije le postranske važnosti in da predstavlja največjo oviro za vse napadalne namene oborožitveni program Združenih držav in drugih zahodnih sil. Sovjeti ne morejo upati, da bi to preprečili, vendar skušajo izkoristiti položaj do zadnje možnosti v svoje propagandne namene, tako da brez konca razpravljajo v «Rožnati palači«, a če bi bilo potrebno, tudi v Washingto- nu. Ce je zares v tem stržen njihove politike, so prav gotovo precenjevali potrpežljivost zahodnih vlad in razpoloženje zahodnih narodov«. Zaključek razgovorov o japonski mir. pogodbi WASHINGTON, 4. — Predstavnik državnega departmana Michael Medermott je sporočil, da so se razgovori s predstavniki držav, ki se pogajajo z§ sklenitev mirovne pogodbe z Ja* ponsko, danes zaključili. O teh razgovorih ne bodo izdali nobenega uradnega poročila. Predstavnik je izjavil, da so mnogo napredovali, da spravijo v sklad različna stališča, posebno med ZDA in Veliko Britanijo. Kočljiv položaj Anglije zaradi predlaganih sankcij proti Kitajski Londonska vlada ne želi popolnoma prekiniti gospodarskih odnosov med Hong Hongom in Kitajsko - V Franciji so mnenja, da gospodarske sankcije ne bi mnogo spremenile sedanjega stanja NEW YORK, 4. — Takoj po seji odbora za skupne ukrepe je ameriški delegat • Ernest Gross na tiskovni konferenci obrazložil ameriški predlog. Iz. javil je, da sta predlog podprli Filipine in Turčija in da so Francija, Velika Britanija in druge države že začele akcijo, da prepovedo izvoz strateškega materiala LR Kitajski. Gross je poudaril, da gre a-meriška politika za tem, da se popolnoma prepove izvoz na kontinentalno Kitajsko, priznal pa je, da bi posplošitev te politike na druge države naletela na številne težkoče. Pripomnil je dalje, da načrt za sankcije ne pomeni še. da ni več upanja za pogajanja za konec vojne. Ce bi uvedli gospodarske sankcije, je izjavil Gross, bi Združeni narodi pokazali LR Kitajski svojo tozadevno so-glasnost im bi jo morda s tem pripravili do pogajanj. Toda po izjavah neke osebnosti, ki je članica omenjenega odbora, so Nato fta jutri zjutraj. telap-^1 ^aše v sovjetskem Vj^, U v Franciji je danes Vo..... 0V’ • * ■ VIJ* J — • konferenci izjavil, vtfttšoo izjavil, da je spo. \ ° Cevnem redu konfe-2udan.rih ministrov sedaj ^ j,.. stališča treh zahod« do predloga za zrni-itMg °žitve in oboroženih Velikih. Kar se tiče io 'ter ire-nsltpa™. Vendar pa so d dlPloimatski krogi tli> WfrSta S> posveča v, r«nih čiar^ov k sikov konferenci na-^Vj. 2unanjih ministrov C-5'1 vP^1 tr€h zahodnih ■ ^asa ( rizu niso zaprav-’ rude^ se, da bi omo. zaključek “kon- s lttr,c.Us?e8en ji *zbir0 j>nuckli so Gromiku V lahlr U različne osnutke, C dnevr-Predstavljali čist0 Zumir,1 ■ ,red za sa8‘anek l)*l(S So , 1‘N ministrov, če daJh-Ski vladi res kaj Vo, 1 se sporazumeli o * v zanikati, da Važni gospodarski v zvezi s preskrbo ukrepi FLRJ prebivalstva Belgija darovala 1000 ton sladkorja Jugoslaviji - Zanikanje tendencioznih vesti nekega ameriškega lista - Sovjetski državljani v Bolgariji imajo iste pravice kakor bolgarski državljani (Od našega dopisnika) BEOGRAD. 4. Jugoslovanska vlada je z veljavnostjo odi 1. julija ukinila obvezni odkup me*, mleka, krompirja, fižola In krme. Obvezni odkup bo veljal samo še za žitarice, maščobe in vedno. Ta najnovejši go:-podarski ukrep oprošča kmete od obveznega odkuipa, ki so ga Za to leto cenili na- preko 75 tisoč ton mesa, preko 200 tisoč ton krompirja, okoli 50 tisoč ton fižola in preiko 140 milijonov litrov mleka, kaikor tudi velikih količin sena in -damie. Ta novi gospodarski ukrep je vlada izvedla v želji, da bi spodbodla kmete k čim večji proizvodnji na eni strani, in da na dlpugi strani čimbolj poživi tržiišče s poljedelskimi, proizvod1! in zagotovi večjo izbiro in večjo količino teh proizvo- dov za preskrbovanje mestnega prebivalstva. Kmetje bodo odslej prinašali na svobodni trg diakaj večje količine kmečkih pridelkov; cene pa bo na trgih dolcčal-a ponudba in popraševanje. V zadnjem času, odkar so se ma tržišču pojavile kmečke zadruge in državna posestva, se je pokazalo, d‘a cene kmečkih proizvodov stalno padajo. Mestno prebivalstvo bo lahko s posebnimi kuponi kupovalo meso z 80 odstotnim, popustom vsaj za količino, ki jo je dobivalo po zajamčeni preskrbi. Družine z otroki bodlo celo dobile kuponov za znatno večjo količino mesa kot dbslej na nakaznice. Otroci do dveh let fcodo dobili trikrat več mesa, starejiši otrdeft pa dv-a in polkrat več. Po teh najnovejših gospodar- Ameriški strokovnjaki na poti v Iran? Tudi v ZDA se bojijo, da bi zgubili iranski petrolej WASHINGTON, 4. — Iranski poslanik v Washingtonu je danes izjavil, da bo Iran po iz. vedbi nacionalizacije družbe «Anglo-Iranian Qil Company» še dalje prodajala petrolejske proizvode odjemalcem družbe, ki so sklenili pogodbe z njo v času od 1, januarja 1948 do 20. marca 1951. Izjavil je, da bo Iran dobavljal svojim odje. malcem iste količine petroleja, ki so določene v prejšnjih pogodbah, cene Pa se bodo rav. nale po svetovnih cenah. Glede izkoriščanja petrolejskih ležišč je poslanik izjavil, da misli vlada prevzeti osebje petrolejske družbe. V Londonu pa vztrajno krožijo govorice, da so strokovnjaki petrolejske industrije že na poti v Iran, da se stavijo na razpolago tam. kajšnjim oblastem, zato da bi jim pomagali pri izvedbi zakona o nacionalizaciji, j V londonskem sedežu petro. 3ellejske družbe pa izjavljajo, da o tem ne vedo nič, in predstavnik je izjavil, da je govo. rica nastala verjetno zaradi tega, ker so povabili nekega ameriškega strokovnjaka, naj pomaga pri pogasitvi požara v nekem petrolejskem vrelcu, ki je nastal pred nekaj dnevi in ki ni bil še pogašen. Clan železniške komisije v Texasu general Thompson je izjavil: «Ce bi .zahodni svet zgubil iranske petrolejske pro. izvode, bi tp pomenilo izčrpanje petrolejskih virov ZDA«. Po mnenju omenjenega gene. rala bi ameriške dnevne rezerve padle na približno 139.000 sodov, dočim znašajo danes 439-000 sodov; po njegovem ameriški j mnenju so te rezerve najnižje, odkar so jih do sedaj imeli v ZDA. Izjavil je dalje, da je pospešitev proizvodnje v ZDA povzročila v enem letu zmanjšanje ameriških petrolejskih virov, in je predlagal, naj po. spešijo vrtanja, da se prepreči pomanjkanje petroleja. skih ukrepih ostane v zajamčeni preskrbi še kruh mast in sladkor, za otroke pa tudi riž ter kafcao in njegovi proizvodi. Iz Jugoslavije je odpotovala v Ženevo delegacija, kii se bo udeležila IV. rednega zasedanja svetovne zdravstvene skupščine, ki je najvišji organ svetov, ne zdravstvene organizacije. Delegacijo sestavljajo minister-pred-sedoik Sveta za ljudsko zdravje in socialno politiko dr. Pavle Gregorič, dir. Olga Miloševič in dr. Žarkov ič. Svetovna zdravstvena skupščina je bila prvič leta 1938, na prvem zasedanju OZN pa je bilo sklenjeno, dla se y okviru južnih narodov ustanovi organizacija, ki bo pomagala pri reševanju zdravstvenih vprašanj v vseh dlržavaih. Organizacija je dobila svoj statut leta 1946 v New Yorfeu in šteje danes .74 držav-članic. Danes zvečer so izdal; poročilo, ki demantira pisanje lista «New York Herald Tribune«, ki je 3. maj® pod senzacionalnim naslovom objavil dopis svojega dopisnika jz Beograda, ki pravi, da je skupina aretiranih katoliških in pravoslavnih duhovnikov postala žrtev železniške nesreče. Poročilo pravi, da je 28-4. na postaji Plavkovac pri Sremski- Mitroviči prišlo do želežniške nesre. če zaradi trčenja dveh vlakov. V nesreči je bilo 26 oseb ranjenih, 6 pa mrtvih. Med mrt. vimi so bili tudi nekateri kaznjenci, med njimi tudi katoliški duhovnik Mitar Papak. «New York Herald Tribune« je tendenciozno poročal, da sta med mrtvimi tudi dva škofa. Preiskava je ugotovila, da je nesreče kriv vlakovni odprav, nik, proti kateremu je bji uveden sodni postopek. «Borba» piže danes o odredbi, ki jo objavlja številka 260 bolgarskega službenega lista in po kateri so sovjetski državljani dobili v Bolgariji vse pravi, ce in dolžnosti, ki pripadajo bolgarskim državljanom. ((Borba« pripominja, da je bila od. redba objavljena «post fac-tum«, da se uzakoni že dalj ča. sa obstoječ položaj, po katerem lahko sovjetski državljani postanejo v Bolgariji vse, od najnižjega uradnika pa predsednika vlade. Sovjetski državljani, zaključuje list, lah. ko po tej uredbi postanejo tudi člani in funkcionarji družbe, nih organizacij. — Pq potrebi tudi generalni sekretar KP Bolgarije —, so lahko člani ge. neralštaba. ministrstev, itd. Belgijska vlada je sklenila poslati v dar Jugoslaviji tisoč ton sladkorja. R. R. Dobro zdravstveno stanje maršala Tita BEOGRAD, 4. —- Nocoj so sporočili, da je zdravstveno sita. nje maršala Tita zelo. dobro. Zdravniško poročilo javlja, da Po operaciji ni prišlo do nobene komplikacije in da zaradi zadovoljivih zdravstvenih pogojev ne bodo odblej objavljali več poročil. baje številne delegacije, med katerimi tudi britanska, ugovarjale ameriškim predlogom. Ti ugovori so dvojni: učinek sankcij na kitajsko gospodarstvo bi bil zelo omejen in sankcije bi iahko škodljivo vplivale na poizkuse za pogajanja, ki so jih Združeni narodi začeli. Odbor za skupne ukrepe se bo sestal ponovno ss ponedeljek in verjetno bodo ZDA na tej seji predložile svoj predlog v ojjliki resolucije. V Londonu so se danes sestali visoki funkcionarji zunanjega ministrstva, trgovinskega ministrstva in ministrstva za kolonije, da razpravljajo o a-meriških predlogih. Položaj Anglije je precej kočljiv, pred. vsem v zvezi s Hor.-g Kongom. Britanski delegat v OZN sir Gladwin Jebb je že dal zelo jasno razumeti, da politika, ki bi dovedla do popolne prekinitve gospodarskih odnosov med Hong Kongom in LR Kitajsko, presega namene in želje .lor.djmske vlade. Sedanje stališče angleške vlade temelji na sledečih razlogih: tihotapstvo strateškega blaga v LR Kitajsko skozi Hong Kong je postalo neznatno zaradi nadzorstvenih ukrepov; uvedba splošnih sankcij v sedanjem trenutku bi lahko bila v kvar morebitnim pobudam za mir med Zahodom in Kitajsko: upoštevati je treba hude gospodarske posledice, ki bi jih tak ukrep povzročil koloniji v Hong Kongu. Velika Britanija mora sedaj odločiti, ali naj tudi v bodoče izvaja omejeno nadzorstvo nad izvozom strateških surovin Kitajski, ah' pa naj sodeluje pri morebitnem sporazumu v okviru OZN za splošne gospodarske sankcije proti Kitajski. Toda spričo sedanje ameriške politike se zdi težko, da bo Anglija lahko nadaljevala svojo dosedanjo prakso. . . - Kakor je znano, se konservativna opozicija zavzema vedno bolj za splošne sankcije. Churchill ne prikriva svojega namena. pridružiti se popolnoma stališču Washingtonu. Posebno so konservativci razj.arjeni p« včerajšnjih Attleejevih izjavah v spodnji zbornici o izvozu kavčuka LR Kitajske skozi Hong Kong. Prihodnji teden bo novi minister za trgovino Sir Hartley Shawcross podal v spodnji zbornici popolne podatke o pošiljanju britanskega blaga Kitajski v preteklem letu. Zdi se, da Churchill in njegovi prija- telji čakajo s svojo ofenzivo, dokler Shawcross ne poda točnih podatkov v spodnji zbornici. V francoskih političnih krogih pa poudarjajo v zvezi z a-meriškim predlogom, da se z uvedbo predlaganih sankcij ne bi kdo ve kaj spremenil sedanji položaj zaradi velikega pomanjkanja surovin, ki je že praktično spravilo na ničlo izvoz na Kitajsko. Vsekakor se v Franciji ne bi upirali tozadevnim sklepom večine Združenih narodov. LONDON, 4. — Ameriški poslanik v Lonldonu je danes sprejel angleškega zunanjega ministra Morrisona. NEW /YORK, 4. — Glavni tajnik OZN Trygve Lie se je danes z letalom vrnil v New York. Odklonil je vsak komentar o včerajšnjih izjavah generala Mac Arthurja. Oli, ta Bitoraj... Pvav zares ni bil naš mmen še nadalje polemizirati s šovinističnimi m-egalomani od eMessaggero Venetor in «Gior-nale di Trie ste«, če ne bi pivi že tretjič ponovil včeraj svojo noro zahtevo po Snežniku in Bitoraju, « prvi predvčerajšnjim indirektno to zahtevo branil. Oba dnevnika smatrata namreč popolnoma resno da je Italiji dmx>lieno zahtevati zasedbo linije, ki gre čez Slovenijo in Hrvatsko, medtem ko je «incredibilen, «im-prudentei>, «paranoia nazionn-listan, itd. itd., če bi kdor koli, pa čeprav v šali, zahteval neko linijo, ki hi šla čez Italijo; takšen predla-gač je zanje slabši kot ncapi tribii della Africa eguato riale«, časopis ki bi kaij takšnega objavil pa atribuna da cortile di, mani-comio» itd., da ne naštevamo vseh izrazov, ki jih uporablja n. pr. «Giornale di Triešteu. Zdi se, da uredniki obeh omenjenih listov prav resno smatrajo sebe za nekakšne izbrance, ki jim- je dovoljeno neodgovorno hlastati — vsaj na papirju — po tujih ozemljih, medtem ko je kaj takega prepovedano niti ironično pomisliti komur koli drugemu: t> tem primeru zatulijo kot ranjena zver- — kot smo imeli priliko videti pretekli trden. Takole piše včerajšnji «Mes. saggero Veneton: ((-..v ((primeru razkola« med Jugoslavijo in ruskimi sateli. t', ki jih Rusija naganja in pomaga, bi se moral odpor jugoslovanske vojske omejiti na partizansko gverilo v hribovitih osrednjih in južnih pre. delih Jugoslavije ker sedanji M nedeljo voliti/e avstrijskega predsednika Od šestih kandidatov imata samo dva resnejše upe na zmago Možnost okrepitve neonacistov ? - Kandidirajo tudi čudaki DUNAJ, 4. — Danes se približuje h koncu ena izmed najbolj mirnih volilnih kampanj vseh časov. V borbi je 6 kandidatov, toda samo trije imajo za sabo večjo množico volivcev in odi teh imata samo dva resne možnosti za zmago. Ni pa verjetno, da bi že v nedeljo padla odločitev o bodečem predsedniku, kajti za to bi bilo potrebno, da dobi eden ali drugi kandidat absolutno večino glasov. Ce pa nihče ne bo dobil potrebnih 51 odst. glasov, in to je zelo verjetno, bosta ofoa kandidata z najvišjim številom glasov nastopila še enkrat. Te druge volitve se morajo izvesti najkasneje v 35 dneh po prvih. Zelo verjetno je, da bo do drugih volitev prišlo in da se bosta takrat srečala 51 letni Heinrich Gleissner, deželni gjavar Gornje Avstrije, kandidat demokrščanske ljudske stranke, in pa 78-letni Theodor Koerner, socialistični dunajski župan, general in bivši načelnik avstrijskega generalnega » Mac. Arthur še vedno «priea pred senatnimi komisijami Generalova politika vsebuje dve nevarnosti: sprožila bi svetovno vojno in osamila ZDA, piše N.Y.Times WASHIN GTON, 4. — Mac Arthur je danes nadaljeval s svojimi izjavami pred senatnimi komisijami. Senat je z 41 glasovi proti 37 odbil zahtevo republikanske skupine, naj bo tudi občinstvu dovoljeno,, da prisostvuje seji in sliši generalove izjave. General bo jutri nadaljeval s ((pričevanjem«. Na začetku seje je senator Russell zahteval, naj bo Mac Arthurju dovoljepo, da še enkrat govori pred združenimi senatnimi komisijami, potem ko bodo načelniki glavnih stanov že povedali svoje mnenje o eadevah. o katerih diskutirajo. Praktično bi iz tega lahko nastala brezkončna debata, v kateri bi se ena in druga stranka izmenjavali in pobijali trditve nasprotnikov. Danes so nekateri senatorji spravljali Mac Arthurja v zadrego z vprašanji, ki so se tikala nasprotij med njegovimi sedanjimi izjavami in med tem, kar je govoril na sestanku s Trumanom na otoku Wake. Tako vprašanje je bilo o tem, kako ie Mac Arthur nekaj dni do pred kitajskim posegom v ko- rejsko vojsko obljubljal, da bo poslal ameriške čete še pred božičem domov. Vprašanje je postavil senator Macmahon. Mac Arthur je odgovarjal nekaj o »taktičnih okoliščinah«, Q Kitajski je Mac Arthur po-vedal, da bi bila «prava blaznost«, če bi hoteli uporabiti ameriške su/hozemske sile proti Kitajski. Dodal pa je, da bi ((omejen pritisk« mogel ((prisiliti Kitajsko k razumnemu postopanju«. Namigoval je na možnost, da bi suhozemsko vojno lahko izvedel Cangkajšek. Izrazil je nato mnenje, da ne verjame, da bi bili ruski gene-ralištabni častniki v Severni Koreji, im da se ZSSR po njegovem omejuje na pošiljanje vojaškega materiala Kitajski. Nato je Mac Aithur še enkrat ponovil včerajšnjo trditev, da ZSSR ne more intervenirati na Koreji im menil, da bi ukrepi, ki bi jih «mogli podivzeti na Koreji, mogli vplivati na politiko ZSSR«. Senator Fullbright je vprašal, kako si predstavlja zmago nad Kitajsko; ki jo v trinajstih letih Japonci kljub svoji' pomorski in zračni pre- moči niso rgogli doseči. Mac Arthur je odigoivoril, da je mislil samo na razrušeno e kitajskih industrijskih centrov. Full-bright je tudi dejal, da se je zunanji minister Acheson odločno upiral Trumanovemu sklepu, da se general Mac Arthur odpokliče. General je nato zatrdil, da je bil njagiov odpoklic nekaj vrste ((izredno sodišče«. List «New York Times« pravi danes, da pomeni politika, ki jo zagovarja general Mac Arthur dvojno nevarnost za bližnjo bodočnost. Prva nevarnost, pravi list, ki jo skuša Mac Arthur zmanjšati, je možnost ruske intervencije, kar1 bi uteg. rtilo razširiti spopadi ne le na Kitajsko, temveč tudi na Japonsko; to pa pomeni nevarnost svetovne vojne. Druga nevarnost je v tem, da ameriški zavezniki nikakor niso pripravljeni iti po poti, ki jo priporoča Mac Arthur. List pravi, da bi Mac Arthurjeva politika po-vzroči a, da bi se ZDA same zapletle.v morebitno vojno in zaključuje, da si še sam Kremelj ne bi mogel boljšega želeti. K- Franic ^Ui so po. \ ^ ča< borbF v |V y dokaj ostre. . tne.Jša politična S',i.strank;i0clalno?r, w se« __ i. . tud X- lvrzencev, E? tir* ‘traj; Rlasov, v®r; j' °«octlno vlo-^rjetn« bližnjih vo. ^tiumacher, so- Nva ^esecll v°aitelj' že -Vna noVP voi-( Viatno Nil? * Ve v par- 1 orientira. Uniji M ^ ki P°- .Q>. *n KP Zahodne 9.ie 5zah1ldemr'kratske Schumacherjeva socialno-demokratska stranka o političnih in gospodarskih vprašanjih Zahodne Nemčije Osnova Schumacherjeve politike je zahteva, naj postane Zahodna Nemčija v političnem in gospodarskem življenju neodvisna dežela iaa Nemti. . ^ *>*od$2S°da/skern načel” dežela- V1! niti ‘^Keino ne na-ftLda bi oborožitvi, me. ^ u NemčTn, NC1 kottega vpra8anja Da “^Praven pa' da bi morala podleč. diktatu s katere koli strani. Odločno nastopa pro. ti oboroževanju Nemčije pod pogoji, ki jih postavljajo za. hodne sile in s katerimi se Adenauer strinja. V današ-nem napetem mednarodnem položaju . v borbi med ve. lesilami za Nemčijo - obsta. jajo po njegovem mnenju vsi pogoji da se »Zahodna Nem. čija osvobodi varuštva in podrejenosti«. Socialdemokratska politič. na koncepcija tako v zunanji kot notranji politiki se dokaj razlikuje od stališča Adenauerjeve vlade, pred, vsem glede reševanja gospo, darskih problemov, glede oborožitve in v pogledih na Schumanov načrt. Težka kriza, ki je zajela zahodnonemško gospodarstvo, e P° socialdemokratskih obtožbah nastala kot logična in neizbežna posledica nepra. vilne gospodarske in finanč- ne politike bonske vlade. Zaradi neracionalnega trošenja deviz so se devizne rezerve zmanjšale skoraj na mini. mum, kar pomeni, da bo treba v veliki meri omejiti : uvoz. Vse to bo neugodno vplivalo na gospodarsko življenje dežele in znižalo živ. ljenisko raven širokih slojev. Dejstvo, da je bonska vlada v zvezi s porurskim statiitom sprejela sklepe mednarodne porurske komisije o obveznem izvozu premoga, je prav tako naletelo na ostre kritike pri socialdemo. kratih. Vlada Se je sicer upirala visokim zahtevam zaveznikov in priznala, da bo primanjkljaj, ki bo tako na-stal, izenačen na račun drobnih potrošnikov. Toda Schumacher trdi. da vlada ni bila dovolj odločna, čeprav je do. segla majhno zmanjšanje obveznega izvoznega kontingen- ta od 6.830.000 na 6.280.000 ton. Socialdemokrati opozarjajo, da bodo velike izvozne obveznosti zahodno nemških premogovnikov onemogočile povečanje industrijske proizvodnje za domače potrebe, zlasti še zato, ker je proizvodnja premoga danes za 20 odst. manjša kot pred vojno.1 Socialno demokratska stranka je prav tako ostro napadla nedavni podpis Schumanove-g& načrta o zahodnoevropski jeklarsko-premogovni skupnosti. Schumacher je obtožil zahodponemško vlado in predsednika Adenauerja, da sta s podpisom tega sporazuma ((podaljšala okupacijo Nemčije za 50 let«. Po njegovem mnenju nemško predstavništvo v vodilnih organih «poola» ni v sorazmerju z nemško industrijsko kapaciteto, sam Schumanoy načrt pa da «ne vodi k združitvi Evrope. temveč dovoljuje ostalim državam izkoriščanje Nemčije«. Socialdemokrati so o Schu-manovem načrtu objavili memorandum, v katerem postavljajo sledeče zahteve 2a svoj ' pristanek na «pool»; Enakopravnost držav članic v vseh vprašanjih; sodelovanje vseh evropskih držav, tudi Anglije in skandinavskih dežel; ustanovitev mednarodnega demokratičnega parlamenta, ki naj nadzoruje vodilne organe »poola«, razvijanje obstoječih gospodarskih virov ob izključitvi vsake diskriminacije in vseh privilegijev; enakopravno sodelovanje delovnih ljudi pri reševanju socialnih in gospodarskih vprašanj in končno, naj bodo države-članice zastopale v, vodilnih organih po svojem pomenu in prispevku. Schumacherjevo stališč* glede gospodarske poti, po kateri naj bi šla Zahodna Nemčija, je dokaj točno izraženo v gospodarskem programu, ki ga je socialdemokratska parlamentarna skupina pred mesecem dni predložila za-hodnonemškemu parlamentu. Ta načrt zahteva med drugim povečanje industrijske proizvodnje. davčno reformo, večjo strogost pri izdajanju u-voznih dovoljenj in povečanje izvoza indpstrijskih proizvodov. Program zahteva tudi povišanje rent in pokojnin in prilagoditev nizkih plač delavcev in nameščencev srednjim in visokim plačam. Socialdemokratska stranka, ki je v letih pred 1933 delila svoj vpliv na delavskih raz-zred s komunisti, upravičeno ne smatra več Kij Zahodne Nemčije za resnega tekmeca. Zaradi svoje politike zapostavljanja interesov nemškega ljudstva koristim moskovske hegemonije, se je KP Zahodne Nemčije popolnoma diskriminirala pred ljudstvom, število njenih članov pa vsak dan pada. Tudi nedavni partijski kongres, ki se je «moral» vršiti — po izjavah odgovornih funkcionarjev — v tajnosti, to je ilegalno (v Vzhodni Nemčiji;) priča o razsulu. V zadnjem času pa se po-leg krščansko demokratske in socialdemokratske stranke ter kominformistične Komunistične partije na političnem obzorju Zahodne Nemčije pojavlja nova politična sila: «Neodvisna delavska stranka Nemčije«. Sedan-ji politični položaj v Zahodni Nemčiji kaže torej znatne spremembe y primerjavi s položajem pred štirimi leti, ko je Adenauer razpolagal s trdno večino, pred splošnimi volitvami, ki se bodo verjetno kmalu vršile, kaže tudi položaj v Zahodni Nemčiji, da napredne politične stranke vse bolj odločilno vplivajo na usodo ivojih dežel. štaba. Tretji vidnejši kandidat je zdravnik - kirurg Burghard Breitner. ki ima 66.1et in je doma iz Innsbrucka. Kandidira za «odbor za nadstrankarsko enotnost« in sploh noče nasto. pati na volilnih zborovanji. Breitner je dejansko kandidat bivših nacistov, velenemških 'nacionalistov in drugih podobnih desničarskih skupin, ki so bile na parlamentarnih volitvah leta 1949 zbrane v «Zvezi neodvisnih«. Leta 1949 so »neodvisni« dobili 489.132 glasov ali 11,5 odst. oddanih glasov. Nekateri opazovalci napovedujejo, da bo Breitner v nedeljo dobit 800 tisoč glasov. Ce se mu to res posreči — brez volilnih govorov in z malenkostnimi stroški za barvo, s katero so po zidovih slikali njegove Začetn.ice «B.B.» — bi to utegnilo pomeniti, da se neo-nacizem v Avstriji širi in da utegne igrati vidnejšo vlogo na parlamentarnih volitvah 1954. leta. KP Avstrije, katere vpliv stalno pada, je postavila Za kandidata Gottlieba Fialo. Duhovnik in psiholog Johannes U-de. znan po svojih (talnih sporih a cerkvijo, je kandidat na lastno roko in obljublja, da bo vladal po desetih zapovedih. Končno so tako imenovani «er-gokrati« (neke vrste demola-buristi, sicer pa kot gibanje skoraj neznani), postavili za svojega kandidata gospo Ludo-viko Hainisch-Marchet, »poklicno pacifistko«. Sforzov predlog za »evropsko letalsko zvezo" STRASBURG, 4. — Odbor ministrov Evropskega sveta je danes zaključil svoje delo in je v glavnem odobril besedilo politične poslanice skupščini. Poročilo o delovanju OEEC, ki ga je predsednik Stikker predložil posvetovalni skupščini, izjavlja, da je večini držav članic uspelo v preteklem letu s pomočjo Marshallovega načrta povrniti se k mirnodobskemu gospodarstvu in izvesti potrebno obnovo ter si ustvariti rezerve, ki omogočajo razvoj industrije. Italijanski zunanji minister Sforza pa je danes odboru ministrov stavil predlog za »evropsko letalsko zvezo«, ki se nanaša na uporabo skupnega letalskega prostora in ustanovitev posebne letalske skupnosti. Zahodne države naj bi sklenile dogovor za 50 let. Pri tem naj bi sodelovale tudi vse države članice OEEC in po možnosti naj bi se dogovor nanašal tudi na njihova prekomorska ozemlja. Nameni tega dogovora soi za-jarrtčiti svobodni letalski pro. met v skupnem zračnem prostoru; določiti odredbe, ki urejujejo to svobodo: urejevati organizacijo civilnih letališč; e-notni center za raziskovanje. Skupna naddržavna oblast pa naj bi s političnega in gospodarskega stališča delovala v okviru sedanjih mednarodnih organizacij in naj bi podajala poročila in dobivala navodila od Evropskega sveta in od sveta OEEC. Glede ustanovitve letalske skupnosti se predlog nanaša na združitev letalskih podjetij držav pogodbenic. Adenauer lieva suverenost nad vsem nenttn nzemljem v okviru meja iz lela 1937 BONN, 4. — Vlada Zahodr.e Nemčije je danes zavrnila priznanje vseh sprememb nemških ipeja v zadnjih 13 letih in je razglasila svojo pravico do suverenosti nad vsem nemškim ozemljem v okviru meja, kakršne so bile 31. decembra 1937, Titovi vojski primanjkuje tehnična in moralna trdnest za rosen frontalni odpor. Iz tega sledi, da bi Se obrambna meja Zapada avtomatično vzpostavila na vzhodni italijanski fronti, ki bi morala takoj zapreti razpoko med Trbižem in morjem in obrambno linijo Zapada prenesti na greben Ju. lijskih Alp do Snežnika in do Bitoraja...«. Nato nadaljuje: «S tem smo napravili vedno le taktično predpostavko «v primeru razkola« med Jugo. slavijo in ruskimi sateliti, t. j. v primeru odprte vojne. Nismo zahtevali začasne okupacije niti linije na Savi niti na Dravi, niti zaupati italijan. skim četam obrambo Jugosla. vije. Zato tisto v «Primorskem dnevniku« ni bila niti parodi. ja, niti satira; bila je »buffo-nata« ne obmiznih -strategov, temveč gostilniških govorni, kov«. In dalje: «To naše stališče nam. sugerira predvsem jubezen za na. šo državo, pa tudi želja zn odporom proti valovom pan-slavizma...!). Predvčerajšnjim pa je vGiornalc di Trieste» podobno povedal: »Noben italijanski list nt predlagal nadomestitve jugo. slovanske vojske v obrambi Drave, zaradi česar naj bi se opravičila, čeprav le v obratnem smislu... parodičnem. teza ((Primorskega dnevnika« za nadomestitev italijanske vojske v obrambi gotske črte«. Pri tem ' «Giomale di Trie-sten še posebej poudarja: »Non scherziamo...«. Oba dnevnika se torej ne šalita. Zato bi bilo več kot upravičeno, da ves jugoslovanski tisk dvigne silen hrušč in trušč od Ohrida,. Skopi ja, Niša’ pa pi-eko Beograda, Sarajeva in Zagreba, do bele Ljub. liane in Maribora, Reke in Pulja, ter več dni izhaja z ogromnimi naslovi na prvih straneh: «DE GASPERI IN PAC--CIARDI ZAHTEVATA SNEŽNIK IN BITORAJ!« — ((NEVERJETNA IN NESRAMNA ZAHTEVA »MESSAGGERA VENETA«, KI MU SE PRIDRUŽUJE GLASILO DE GA-SPERIJEVE VLADINE STRANKE «GIORNALE DI TRIESTE«. Vsekakor bi bili takšni j n podobni naslovi mnogo bolj u-pravičeni kot so bili tisti, ki jih je ves italijanski tisk objavljal ng prvih straneh, ko smo v naši parodiji omenili gotsko črto. Toda tudi pri tem ne bi smelo ostati, moral b; se najti član jugoslovanskega parlamenta, ki je hkrati n. pr. tudi predsednik Zveze borcev in v parlamentu interpelirati zn na- -njega ministra Kardelja ali pa njegovega namestnika Vlahoviča, ali misli izzvati izjavo italijanske vlade glede nezaslišanega predloga. Nadalje bi moral neki dopisnik agencije Tanjug takoj vprašati italijanskega poslanika Martinu v Beogradu, naj poda svoje mnenje o tem norem predlogu. In končno, bi se moral najti neiki Jugoslovam, ki bi pozval na dvoboj odgovornega ravnatelja «Messaggera Venetov, ki je predlog postavil in odgovornega ravnatelju »Gior-nale di Triestes, ki se je pred. log pridružil. In vse to — piše «Messag. geroi> — bi bilo «. . . altrettanto legittima guanto fu il desiderio dei rus. si di a vere Odessa strappaia loro sia pur per brent anni dai germanici; 0 guello degli inglesi di tenersi Belfast...» Ne moremo si kaj, da ne bi vse te pisarije ocenili z —. dieci con lode. Toda glejte: nič takega sc ni Zgodilo, kajti «Mcssaggero Venetov in «Giornale» sita tako milostljiva, da sta za enkrat zahtevala samo Bitoraj in ne Drave, Save in morda Donave... še manj pa sta mislila zaupati italijanskim četam o-brambo Jugoslavije, in mi Jugoslovani niti ne smemo smatrati za žalitev, če nekdo napiše — ne enkrat, temveč stokrat in tisočkrat — da jugoslovanska vojska nima tehnične in moralne trdnosti, kajti: kaj je takšna žalitev spričo vsega tistega gorja, požganih vasi, 300.000 mrtvih, desettisočev interniranih, zaprtih, mučenih, ki jih je povzročila tista vojska, ki naj bi po resnem predlog u videmskega dnevnika in soglasju tržaškega zopet zasedla Snežnik in Bitoraj in ne Drave Save in Donave. Svečan pogreb v Rimu partizanov padlih v FLRJ RIM, 4. — Danes so pripeljali v Rim trupla italijanskih partizanov, ki so padli v Jugoslaviji, ko so se borili v partizanskih odredih. Jutri bo sve-čan pogreb ob navzočnosti civilnih in vojaških oblasti. V sprevodu bodo tudi predstavnik glavnega odbora Zveze borcev Jugoslavije Marijan Vivoda, bivši politični komisar partizanske divizije ((Garibaldi« Vu-lotič Risto, druge osebnosti, med katerimi tajnik jugoslovanskega zunanjega ministrstva Branko Rubinjon, ter podpredi* sednik društva bivših garibal-dincev polk. Salvatore Ferrero, Danes popoldne s° se v prostorih jugoslovanskega poslaništva v R'mu sestali številni bivši italijanski partizani, ki so se borili y Jugoslaviji, TRŽAŠKI DNEVNIK KOLEDAR OBJAVE ■ MALI OGLASI Sobota S. maja Irenej, Destrad Sonce vzide ob 4.49; za-one od 19.16. Dolžina dneva 14.27. Luna vzide ob 4.07: zatone ob 14.Zf. Jutri, nedelja 6. maja Judita, Zdemir Staršem v premislek! Vpisujmo svoje otroke v slovensko gimnazijo, «1» l»o rastel krog slovenskega izobraženstva Šolsko leto se bliža zaključku, mnogi' starši pa se še sedaj niso odločili, kam bodo dali otroke, ki končajo letos osnovno šolo. To je važno vprašanje, saj gre za otrokovo usodo: po končanem petem razredu o-snovne šole stopi otrok prvič na določeno usmerjeno življenjsko pot. Prav zato je silno važno, da ga starši tudi pravilno usmerijo. V tem vprašanju bi morala, morda bolj kot kdaj koli, sodelovati šola in dom. Starši često ne presojajo pravilno svojih o-trok: kakor jih nekateri zaljubljeno precenjujejo in vidijo v njih izredne, včasih celo »čudežne« otroke, tako jih zopet r.ekateri drugi podcenjujejo. Pogosto slišimo očeta ali mater, ki pravi svojemu otroku: kaj boš ti. saj ti ničesar ne znaš, neumen si kot noč in podobno. Nagradno tekmovanje Ker je btl od kraja določen prekratek rok in v naglici predložena dela niso omogočila zadostnega kriterija za presojo in izbor iz umetniškega snovanja na Tržaškem ozemlju, se je glavni odbor OF na predlog ocenjevalne komisije odločil odgoditi zaključek nagradnega natečaja za dela s področij ustvarjalne umetnosti do konca novembra t. 1. Hkrati izpopolnjuje razpis, ki je bil objavljen 9. decembra 195U v «Primorskem dnevniku*, takole: Glavni odbor Osvobodilne fronte slovenskega naroda za Tržaško ozemlje razpisuje za desetletnico Osvobodilne fronte slovenskega naroda NAGRADNI NATEČAJ za dela s področja leposlovja, upodabljajoče umetnosti in glasbe Razdeljenih bo 8 nagrad za najboljša dela, ki progresivno prikazujejo slovensko življenje in duha na Tržaškem ozemlju in sicer: a) s področja leposlovja dve nagrad, <50 in 25 tisoč lir); b) s področja upodabljajoče u-metnosti štiri nagrade (dve po 50 in dve po 25 tisoč lir); c) s področja glasbe dve nagradi (50 in 25 tisoč lir). Za natečaj prihajajo v poštev neobjavljena dela ali taka, ki so bila objavljena v letu 1951, s področja upodabljajoče umetnosti pa taka, ki so bila ustvarjena ali prvič razstavljena v tem letu. Natečaja se lahko udeleže umetniki, ki delujejo na Tržaškem ozemlju. Dela je treba predložiti glavnemu odboru OF (v Trstu, Ul. R. Manna 29) do 30. novembra t. 1. (Udeleženci natečaja, ki so že predložili svoja dela, lahko z njimi po svoji volji razpolagajo tudi pred 30. novembrom). Izid natečaja bo objavljen ob koncu leta 3951 v »Primorskem dnevniku«. Glavni odbor OF se ne obvezuje, da nagrajena dela tudi odkupi. In kakor ni vzgojno, da otroke precenjujemo, je prav tako kvarr.o, če jih podcenjujemo, ker vzbujamo tako v njih čut manjvrednosti, ki je mnogim vse življenje ovira za napredovanje, in ki marsikomu vse življenje zagreni. Starši naj vse to premislijo in naj se posvetujejo z učiteljem. Ta jim bo vedel objektivno povedati, koliko je otrok nadarjen in zato tudi svetovati, za katero šolo je primeren. Poudariti pa moramo, da je danes, kakor še nikoli prei. potreba po čim večji izobrazbi tudi v kakršnikoli obrti, delavski stroki in podobno. Jasno je. da bo ta potreba tudi bolj in bolj rastla, zato moramo našim otrokom nuditi eimvečjo izobrazbo. Le tako bodo v življenju lahko napredovali, le tako bodo tudi družbi lahko koristili. Zato le čisto napačno mišljenje nekaterih, ki govore: «Saj naš bo šel za mizarja, čevljarja, delavca, ni mu treba šol«. Naj si le mladina razširi v šoli svoje obzorje, potem pa naj se loti kakršnegakoli dela, dosegla bo prav gotovo večje uspehe. Te besede naj starši premislijo, preden se odločijo, kam bodo poslali svojega otroka po končani osnovni šoli. Slovencem tu na Tržaškem pa še nekaj v premislek: mi, potrebujemo tu na svoji zemlji svojo lastno inteligenco, če se hočemo obdržati in napredovali. Zato pa moramo tudi nekaj žrtvovati. In tudi če bi težko šolali svoje otroke, je vendar dolžr.ost staršev, da nadarjene učence pošiljejo na gimnazijo, kjer bodo dobili temeljno izobrazbo za nadaljnji Študij ali za bodoči poklic. Starši, ki so otroke spravili na svet, so dolžni zanje tudi napraviti čim več. Slovenski starši pa so dolžni to tudi svojemu narodu. Dolga desetletja je bilo šolanje slovenskih o-trok na slovenskih šolah onemogočeno, ker pač slovenskih šol tu ni bilo. Danes pa imamo svoje srednje šole. Zato vpišimo otroke vanje! Kolonije v Sloveniji za tržaške otroke Veliko število otrok s Tržaškega ozemlja je lani in tudi prejšnja leta preživelo šolske počitnice v počitniških kclcni-jah v Sloveniji. Sprememba zraka je primorskim otrokom kar dobro dela, zato so se vsi vrnili zdravi in okrepljeni. Dc-bre posledice počitnic so prišle še bolj do izraza med' šolskim letom, saj sp mnogi otroci, ki sc bili prej morda slabotni, podvrženi prehladom, anginam in podobno, dobro prebili zimo. Gotovo si bodo želeli vsi oni, ki so bili prejšnja, leta tam. zopet v Slovenijo. Kolonije so bile v lepih gorskih krajih, a Otroci so s Svojimi vodniki in vodnicami delali tudi izlete v znamenite in krasne kraje, kar je ostalo vsem v neizbrisnem spominu. Življenja v koloniji sami, veselega, polnega pesm-i im igre, bedo dteležni tudi letos naši otroci v Sloveniji. Tisti, ki kolonije pripravljajo in zanje skr-be. pa bodo kot prejšnja leta vložili čirnveč truda, da bodo tudi letos tako uspele kot prejšnja leta. Tako bodo zadovoljni otroci, ki se bodo naužili veselih dni in spoznali nove kraje, srečne pa bodb tudi njihove mamice, ker se jim bodo zdravi in okrepljeni vrnili na delo v šolo. IZPRED SODIŠČA Odmev smrtne nezgode orad tremi led Pred tremi leti, in sicer 28. maja 1948, je časopisna kronika v kratkih stavkih zabele, žila tragično smrt komaj 17-letnega dijaka Giovannija Lon, zarja, stanujočega v eni izmed novozgrajenih občinskih hiš pri SMM spodnji št. 1164. Po ta. kratnih ugptovitvah se je sodilo, da je mladeniča v kopalnici obšla omedlevica, iz katere se ni več prebudil, ker ga je zastrupil svetilni plin, uhajajoč iz ogrevalne naprave. To in pritožbe številnih stanovalcev novih občinskih hiš zaradi slabo delujoče plinske napeljave je dalo Lonzarjevi materi povod, da je vložila tožbo proti nekaterim tehničnim uslužbencem Acegata. ki naj bi bili zaradi nevestnosti pri pregle. du in kolavdiranju plinske mreže posredno odgovorni za smrt njenega sina. Razprava, načeta pred štirinajstimi dnevi pred tukajšnjim okrožnim sodiščem, ni mogla dovesti do razčiščenja in ne prisoditi kakršnekoli odgovornosti obtoženima Giordanu Bo. nazziju. direktorju tvrdke »Coma«, odnosno tehničnemu vodji instalacijskih del za Acegat Angelu Bortolottiju. Tako Bo-nazzi kakor Bortolotti sta obširno objasnila sodišču, v čem obstaja njuno delo pri novih stavbah in kako je nemogoče dolžiti ju krivde pri morebit. nih naknadnih okvarah plinskih ali vodnih napeljav tudi v primerih, ko bi se dalo določno dokazati, da je prav po krivdi teh prišlo do smrti tega ali gnega stanovalca. Po- udarjala sta nadalje, da kopalnice in ogrevalne naprave v omenjenih novih stavbah ob onem času še niso bile dogo-tovljene in da je bila Lonzar-jeva na to opozorjena. Spričo tega ni bilo priporočljivo upo. rabl.iati plinskega ogrevalnika. Zdi se, da je Lonzarjeva to opozorilo tudi upoštevala in se posluževala kopalnice do takrat le za pranje perila. Nesreča se je namreč pripetila, ko nje ni bilo doma in torej ni mogla preprečiti 17-letne.. mu sinu usodnega kopanja. Ker pa se izpovedi Lonzar-jeve niso skladale z izjavami obtožencev in nekaterih prič, je bila razprava odgodena na včeraj, da bi v vmesnem ča. su zaslišali še nekatere tehnič. ne izvedence kakor tudi zdravnike. ki so takrat preiskali truplo ponesrečenega mladeniča. Toda tudi ponovna preiskava ni mogla dognati kaj več kakor prvotne ugotovitve. Poro- Ubežnik iz gradiških zaporov aretiran v Trstu V noči med 30. aprilom in 1. majem so iz zaporov v Gradiški zbežali trije zlikovci tako, da so prežagali zamreženo okno. Tudi tržaška policija je pričela z lovom na zlikovce, in je končno okoli polnoči 3. maja aretirala v notranjosti glavne postaje 29-letnega Giorgia Bressana iz Gradiške. Civilna policija ga bo izročila italijanskim karabinerjem. IZ ISTRSKEGA OKROŽJA Letošnja letina še Kar dobro obeta Po dežju, ki je v teh dneh tako lepo razmehčal trdo skorjo na površju zemlje, se povsod slišijo razgovori; Kako bo letos letina, ali bo dobra ali slaba. Nekateri se nekako črnogledno držijo starega pregovora, ki pravi: Suša vzame en kos kruha, moča pa dva. Nekateri trdijo nasprotno, da še ni rečeno, če je sedaj malo v zaostanku, da mora biti slaba letina. Glavno je, da je zemlja obdelana in ysa posejana. Ce pogledamo pšenico, ki je po nekaterih njivah že vsa v klasju, moramo reči, da ne kaže slabo. Tam kjer je bilo v jeseni podoranega malo hlevskega gnoja in naknadno potresenih še nekaj umetnih gnojil, je kar lepa. Videli smo na nekaterih krajih tako lepo razvito pšenico, da smo se čudili. Pozna se pa, da ponekod, kjer je bila sejana kasno in ni bila gnojena, trpi na pomanjkanju redilnih snovi. Tam je o-stala majhna, bledozelene barve in šibka. O tem bi pripomnili samo to: Kjer je sejal človek, ki ve. kaj je treba dati zemlji in je vsega tega tudi dal, bo pridelek dober, drugod pa naravno ne bo tako dober. Krompir je na nekaterih krajih že zelo lep, da ga je veselje pogledati. Lahko torej pričakujemo dobrega pridelka. Prvi grah, ki je te dni prišel «a trg. je tudi kar lep. Prav gotovo mu je deževje teh dni prišlo prav kot mana, da bo sedaj še hitreje delal stročje. Prav tako dobro se počuti ostala zelenjava paradižniki, jedilne bučice, zelje in drugo, ki je bilo posajeno pred deževjem. Tudi trta ima že kar lepe poganjke in na teh številne zametke prihodnjih grozdov. Te dni bo najbrže treba prvič žveplati. Najboljši odgovor ‘vsem «pre. rokovalcem« slabe letine daje še vedno zelo resnični pregovor o zemlji, ki pravi: Obdelaj ti mene, ali pa bom jaz tebe. Se to-le moramo povedati. Lani smo na Koprskem pridelali n’a ha 12 stotov pšenice, 45 stotov krompirja. 16 stotov gra-bs, S stotov fižola v zrnju. M) stotov fižola v stročju. 100 stotov paradižnika, 30 stotov čebule, 23 stotov kumaric, 40 stotov paprike, 15 stotov bučk, 40 stotov -jajčeva (melan;;ane) 90 stotov česna im 160 stotov dinj. Krompirja smo lani pridelali skupno 44.910 stotov, paradižnika 16196 stotov, čebule 666 stotov, česna pa 1672 stotov. Skrb naših žena za stare in onemogle Na predvečer delavskega praznika -je 12 žena-zadružnic in nezadružnic obeh narodnosti iz Bertokov obiskalo stare in onemogle y Kopru in v Domu onemoglih v Izoli. V obeh krajih so bili starj zelo zadovoljni nad obiskom in so se ženam prisrčno zahvaljevali za darila, še bolj pa za sknb, ki so jo pokazale zanje. V Izoli so ženam razkazali že obnovljene prostore, vrt in ekonomijo, kjer imajo tudi prašiče in kokoši. Te dni nameščajo tudi kopalne kadunje, kar je stare posebno zadovoljilo, saj -jih doma niso poznali. Tudi voda gorka in mrzla je bila napeljana povsod. Imajo radioaparat. ki jim krajša čas in prinaša novice iz sveta. Dom v Izoli bo v teku petnajstih dni dokončno preurejen in bo imel prostora za 70 oseb Preselili se bodo potem tudi stari in onemogli iz Kopra, kar sedanji že komaj čakajo. Do sedaj je bilo za popravila in preurejanje potrošenih 300.000 din. Dom je na zelo lepem kraju in ima velik vrt in za senco kostanjeva drevesa. Razvoj folklore v Bujščini V Bujščini ima vsako prosvetno društvo svojo fMklorno skupino. Ze na mogočnem festivalu hrvatske kulture so nastopale folklorne skupine iz Buj, Marušičev. Mafcrade, Ka-štela, Babičev in Hrvatske gimnazije. Kmalu potem so bile ustanovljene tudi v Medegiji, v Sv. Mariji na Krasu in Bu-ženiji. sedla i pa se ustanavlja šle1 v Novi vasi. Vse skupine so postale zelo delavne. Strokovno pomoč dajejo člani SKU.D «Iv(a(n Goran — Kovačič« iz Zagreba, Ti učijo po posameznih društvih po vaseh vaditelje, ki bodo potem vadili skupine, ki at že pripravljajo za letošnji festival. Letos se posveča posebna paž-njta istrskim plesom. Vsi, ki jim je poverjena naloga za učenje, so se že seznanili z značilnim istrskim ljudskim plesom »Balom« iz okolice Medulina. Fodzveza SHPZ bo poskrbela, da se bodo vse folklorne skupine čimiprej začele učiti drugega ljudski ga plesa iz okolice Labinja. Tako bp mladina na letošnjem festivalu prikazala bogat repertoar ljudskih plesov iz raznih krajev svoje domovine. Delo folklornih skupin je zavzelo velik razmah, zato Hrvati Bujlščine upravičeno pričakujejo, da 'bodo ljudski plesi na letošnjem festivalu kvalitetno veliko boljši kot so bili lani. Dosedanji uspehi so dokaz, da mladina napreduje vsestranko. Folklorne skupine i,r Benussi, Ul. Cavana m -Mer'*; no, Ul. Giulia 144; Al» ^ Trg. S. Fran-cesco L ^ deJla Liberta 6: Harab.3® kovlje; Nicoli, SkedellJ’ VAjB ,i pf STRELSKE Urad za obveščanje jaV*'„ ZVU v Trstu Javl-i^-ffl uh1'-,: strelske vaje po sle*4 0»* Bazovica - strel«*® od 7. do 13. maja 1" ’ ^ od 7. do 18. ure. ,rejiS*e' -j Sesljan - pomorsko 7. do 13. maja 1951, ....HI narje: od 10. in H- 7. do 18. ure. Mali Repen - su^,“rnaj2 ure- ^ .ligče z ,951, dnevno od 7. db 18-Mali Repen - sU^r~jn3)3 talce min: od 7. do_D' m vftrSj dnevno od 7. do 18. ijjl, Mali Repen - te*al z^,aja prodiranje: od 7. do J • dnevno od 7. do 2I- sk'®.,# Opčine - 25 metn*® drto" od 7. do 13. maja od 7. do 18. ure. stre>'^ Repentabor - z ,951. ^ od 7. do 10. maja ^ od 7. do 18. ure. .jjtul' J Opčine - strelišče2 ^evn0 7. do 13. maja I951’ 7. do ,. ROJSTVA, SMBTI 5, s® Dne 3. in 4. maja p0to* Trstu rodilo 9 otr g bilo 8, umrlo Pa JL,avec gag)’’ Poročili so se: R0s3 'Tei- Verbulez in dela vka^ in ^ trgovec Manlio Sca Ija Albina Faraguna^.jnja^r- berto Kolarič to 9 Lano Iarz,. slaščičar c' . S* gna in gospodinja seg)t to vich, težak Giorda ^ lombita in gospodih)3 go;*S chesi, mehanik Viktor šivilja Emilia Capp,Milja L hael Hervatin in * peče*\ Precali, učitelj gospodinja Noela JaK0® pj Umrli so: 67- et' ni. 75-letni Enrico Man fr* letni Ivan Marc e,nl f Claudi a Persoglia. | ks^F Tarabocctvia, 69^let„, OG^piS'- laffio, Sl-Ietni Pel®1' p-^ letna Anna MUtm«* , ........................J 1 KROJACN1CA iš« PRODAM BRFf^V.g^reŽ111® . IN DETELJO ADEX 20. ntaJa Bjcaasčino Poreč 8inem»er» Milini in moioiin" minimim"11111 Vpisovanje še Adria-Ekpr'tgief' ^ si5« a 5. maja 1951 KAKO sodi slovenski kritik jJOZlDAR BORKO O KNJIGI: (Nadaljevanje in konec) Zrzmezni\ep,M .**“*> VOrtrJ- p’! pn!m! osebni- nCt.č?or * tin. : , Jalck- prijatelj an. ^rteziin ,'ncoske literature in Kttii ciniZ,L!dT0f>’ zdaj s tl člen L ’ -*e sPioh 2"Q- ^rtel ardn0)) vl°0° Ma-Mkazat; nV arileriški vojski, ^jake ™-eriške častnike in tuje p„f katerivii stalno ob .e Aboten- m1’ ki se nate‘ ^ koket apeli z vseh ve a 2 najmodernei- "■o«ianoTUganja <- ®*>ri$čai?ni*ki krogi sPretno hll f: , v vojaške namene '"čaimhu ^ Adamov). Izmed *»««*«,■ .s?s*at*ov je najza-Pibteu.- Jn. terarno še naj-V. ame- ntneii- .......-'“/«(. ške ’L°rns Pohoda I ;*ŠJc(> n«*« , * UWUi i . u-iict: ^ei'o») u C«La ban- f%» ^a^oieva knjiga «La Ovniku odkri»a kakor #? »torni renttrenska siifca, sii-JirofJa , rae raz}ede v ustroju feen "! 9a. ie obvladoval fa-*eijstt. .su°ižm. fcuftom. uodi- pri "orort! lCies,!e si'e- Samo * Č0lSM , ’ fcž jo izgubil vojno % zniaa 55 mu te zdelo, da *iOgja 50 ha dosegu roke. je ^iiga tako značilna 4li pa Kakor je «La Pelle». 'ahk° zanesemo na K s(,. Curzia Malavarteja? ^ejsnj- . .. govore o njegovi ^ le byauLVed>el’}> ie rekel Pier-** "lenj ^ se obrnil Pro-nek- Z inbeznivo ironijo, ^edn-T °d tega, kar pri-knjigi «Kuputt»? **2 v ■ ; iet°’" }e dejal Jack' 0 kar pripoveduje Hala, ., 'PCMtp * "icno. ji ’ resn,icno ali neres-0 si jč zastaviti tole ali je to, kar Ma-umetnost ali Počenjaj i°te( bž*!' nevljuden _ , 1,8 ie rekel general k v S’ "vendar mislim, da %h P^Putt-u’ norčuje iz . a(ceu.)> }’ Se ^ Wj e/!2e neapeljskih zgodb K sprosti človeka — ?w zato, da bi askočil iz svoje kožen, marveč da bi dia.1 svojemu bitju in življenju višji etični smisel Mračen Ereb obdaja «kožo», simbol človeškega obstoja. In od hekatomb mrličev, od grozotne povodnji človeške umazanije res ni mogoče videti nič drugega, kakor ta večni problem- «kože». Ne ostaja ti drugegai, kakor da, — de moreš upija-š vase to, kar more življenje dajati tvojim čutom in si s tem ustvariš svojo vizijo sveta, V takem dekadentnem rmvrnk". or"- ~'"em —^šast- \n lahkotnega iskanja libidioznih slasti, ki naj pr -motijo duha, ni videti smisla človeških bojev za boljše življenje; v območju ekožes vlada samo, kakor v Dantejevih podobah krščanskega Pekla, sila, temačne neizprosnosti brez vsega tistega, kar je kdaj dajailo sproščenemu človeškemu duhu polet in u-stvarjalno moč. Invenirama sen zualna domišljija Curzda Mala-pa-rteja je dala svetu nedavne stvarnosti tako eksistencialistično podobo brezupnih porazov, podobo bojev, v katerih ni mogoča vedra in milijone ljudi sproščajoča zmaga idej in človeških nravnih vrlin. Božidar Borko O Luigijiu Salviiniju je objavil Milan Bogdanovič v zadmji številki «Književnih novimi toplo pisan članeik. pod naslovom «Liik prijatelja«. 1 ijš(a slon, kriti 2 na,[J1* v Posebni knfiži- «kapoli Ni ie e Mala■ 'ka Edmonda Ciona K~ n,^?^a,l obzornik «Li-1950, -zv. III.) V tšai estet5*e plati in nato ■ ticJ;g0douinsko ““‘ki’ ** reportaž. Po njego. 1 atn‘°- «raesrečni go- s - ____ špekuli- ktistnaj^srečami neapeljskega Mba \ C^ioel i° izrekel jran-l ki o knjigi /(Kaputts . * snoi^20 cioično zapisuje, j- „ Preprosto neposred-zadela tudi bistvo 'z^al e>>- Malapartejeve ^Ptbtapreple- «i , 3fcUša S j ^barte podlo S v - Poko,! " 2 ruskih bojišč hi °° arneriške vojske J^Qiu iu° 1)0 svojem etičnem !ir nhth'n,.^rn'i izraz cinične- z^tfna’ zato so. s te iiž^drup. : e ne le za avtor-C^ko Llf Za njegovo živ-L^Usti-Q e> Z(t italijansko kron ln amis,j°kracijo, ka-tj.^ko „e °Pis«je Malaparte k JS*i TStiČno všečnostjo. v ekadentni cinizem kult ^H-Pa-rteju svojo g,*vira:rio italijansko «Jk° osi.„f,SOcio(°sko in psi-•i TlriiK M , dveh «sonza-'b10 tK^?arte';eVih knji!7 lii^Ple°’:ern netečo. Toda ^U3L^fa če ver IMPRESIONIST IVAN GROHAR /e uMmiil rnjmcje zaklade blikafibtm ZENICA V Štirih letih porast od 12 na 30 liso«- prebivalcev Štorija * kanalizacijo in kafedžijo Hasanom. .Ie-klarna - Konstruktor in koksarna - bodočnost tega mestu. Eno peč že limn- tirajo, hlitiniug iuia svoje ogrodje in prva baterija koksarne bo gotova letos. Vsak Jugoslovan bi dobil za porabljene devize na leto 300 kg moke Po dolgih preizkusih so končno znanstveniki izdelali posodo, bi ima lastnost, da lahko sprejme najbolj vročo tekočino, ki si jo moremo zamisliti. Na naši sliki se z njo ponaša eden njenih idejnih očetov. Ni mi.nilo več kot štiri Ie*a ko se je Zenica bavila s sta rimi vprašanji. Železarna in, rudnik sta dosegla predvojno kapaciteto in meščani so po kavarnah razpravljali kdaj bodo končno uredili mestno kanalizacijo in zasuli smrdeč jarek, ki je tekel prav po sredi mesta S to nesrečno kanalizacijo je bilo tako. Trideset let je že od' tega, ko so se meščani, naveličani večnih obljub, odločili in pričeli zbirati denar, da bi sa-mj zasuli ta smrdljivi jarek Vendar, ko so zbrali že precejšnjo vsoto je njihovo žareče navdušenje pošlo in jih je vse skupaj pričelo dolgočasiti, pa so šli in dali ves denar kavar-narju Hasanu. Obenem, so mu naročili, da naj postreže vsakemu zastonj oziroma za zbraine novce. Vsa Zenica se je d-va dn-i gostila, s kanalizacijo pa seveda ni bilo nič. Po Vojni S'e je v Zenici vse spremenilo. Prišle so mladinske brigade, ki so gradile progo Samac - Sarajevo in najvažnejše — mesto se je pričelo širiti zrasle so nove stavbe in -tovarniški objekti. Kaj- je pravzaprav Zenica? Pred vsem železarna. Danes se že vidijo bodoč; obrisi tega giganta. Proizvodnja jekla bo morala v Jugoslaviji 1952. leta doseči milijon, ton. Več kot polovico bo dala Zenica. Visoke peči grade v Zenici po najnovejših metodah, poslednje novosti tehnike so upoštevali pri njih zgraditvi. Slične poči lahko dobimo V Evropi samo še v Nemčiji. A visoke peči niso vse, kar se mora zgraditi za moderno železarno. Zeniška železarna bo imela poleg dveh plavžev še štiri Siemens-Martinove peči, Si b. j ; so fco; dobiš '20 zakaj pred 30 zmagovalci ^ i ^ ln Prema- \ L"‘Lniot! Oruorte \ St) .a zvnagati v 1X1 j - V/fclifc’ * kate- MalaoM-te .„jojo C 'caL <0 \o ^-ie :}eTa eks^ZOren »ri- Pa K’ ali So- s^0jo Tožen3U sam' 20- NnV° Wo?- in ta »'»J \ hi’ k> ic,TJ,v,CCJ0 realno Pr^i .fpozna, St« ®P°zmnjd un’čeujem. LC mtekn an &y*ka in^fe os VklS-2 A a tem odnn ^čovinski ? St>*rmZ XU d° *vHe- ščv&r-ssr stencialistične ista; . J le Malaparte h **> v žiulill- človek je Slikarjevi zadnji dnevi Bilo je konec februarja 1911. v jutranjih urah, ko so na nekdanjem medicinskem oddelku ljubljanske bolnice vodili po stopnicah v drugo nadstropje bledega moža. Bil je visok, borno' oblečen, kozavega obraza, z malo bradico, močno shujšan in bled brez sijaja v očeh. Prijatelj ga je podpiral. Malo pred sobico št. 30 sta se prijatelja poslovila. Sestra je bolnika spravila v posteljo in napisala si kredo na tablico nad posteljnim zglavjem, njegovo ime in bolezen. Nato je odhitela iz sobe, bolnik pa je izmučen od poti zadremal. Bil je to slovenski slikar Ivan Grobar, ki mu j'e bilo usojeno, da v tej mali sobici zaključi svoje bridko življenje. Medtem ko o vsi, ki so k bolniku prihajali. vedeli, da je ta mož s tuberkuloze- v zadnjem stadiju, zapisan smrti, je sam- upal, da v kratkem ozdravi. Vse mjeigo-ve težave, da izvirajo iz želodi-ca, a tega miu pozdravijo. Prve dni je bil še pri zavesiti, potem -pa je od časa do časa padel v agonijo, dokler ga ni 19. aprila ob polpolnoči smrt rešila trpljenja. Dva dni nato je bil skromen pogreb; nekaj tovarišev s-li-karjev, nekaj Skofje-ločanov i-n predšta-vnikov slovenskih umetniških ustanov, skupaj kakih petdeset ljudi. Pisatelj Etbin Kristan se je še poslovi-l od1 prijatelja, -nato je izmučeno telo zasu-la zemlja ljubljanskega polja. Desetletje je Grohar nemotene počival v svojem grobu pri Sv. Križu. Spomenika ni bilo. tudi plevel j.e bil. Potem pa so nekega dne prišli delavci in grob prekopali. Minilo je deset let in za naprej -prostor ni bil plačan. V Groharjev poslednji do-m so položili drugega. Spet je minilo desetletje in grob jte sameval kot prej. Zda-j je ponovn-i prekop Groharjiev-ih ostankov Preprečilo sto dinarjev, ki jih je pl-ačal zasebnik. Kljub temu je grob ostal zanemarjen. Akcijb za postavitev spomenika nji imela odziva. Ko pa so- leta 1939 urejali Navje, gaj slovenskih zaslužnih mož. so tja prenesli tudi Groharjeve kosti. Da nes je Navje zanemarjeno in zapuščeno.- Tako preganja tudi Groharja, kot večin-p n-gših velikih mož, še po smrti nemila usoda. Hrepenenje po umetnosti premaga silne težave Nemila usoda. Groharju res vse življenje prav gotovo ni bila naklonjena. Vseskozi.ga je pre-ganja-la, da je bilo njegovo življenje ena sama tragedija. Ta se začne že v njegovih naj-nežn-e jših letih. V Zgornji Sori. oi. v hribih na koncu Selške doline, kjer je doma, okuša mladi Grohar vso trdoto življenja. Očetovta borna kmetija le s težavo preživlja štiričlansko družino. A mladi Janez, ki obiskuje enorazredinico, pokaže kmali5 talent za risanje. Kaj ko bi se šel učit slikanja? Vede no bolj sanjari o tem- in ko si ogleda prvo umetniško zbirko, djozori v nj-etn odločitev. Ko bi poskusil pri Janezu Šubicu, slavnem rojaku, ki prav tedaj slika v Ljubljani? A umetnik hladno zavrne kmečkega fanta, ki mora nato -namesto v slikarsko šolo, -za hlaipca v sosednjo vas. Več let opravlja Grohar kmečka dela pri raznih kmetih, dokler se mu končno le posreči, da- ga -podobar Brada ška v Kranju sprejme v uk. 1 Pri n,jem se seznani z osnovnimi pojmi slikanja, nato pa nadaljuje svoje slikarsko izobraževanje v Za-gre-bu. Od slikarja obrtnika se počasi približa višji stopnji, stopnji cerkvenega slikarja, ko ,n:-u nadaljnji študij onemogoči poziv k vojakom. Nekaj mesecev odsluži v Ljubljani, potem pa pobegne najprej domov in naito v Italijo, prepričan, da tam uresniči smisel svojega življenja. Razočaranje in materialne težave pa g.a pripravijo do tega, da se vrne se sam javi oblastem in odsluži podaljšan rok. Po vojaščini nadaljuje svoje slikarske študije na cb-rtni šoli v Gradcu, nato v' Monakoveir. pri rojaku, mojstru A-žbetu, dokler se ob prelomu stoletja za stalno ne naseli v Ljubljani. lViti velika umetnost ni mogla krokarja dvigniti iz bede Težko je tedaj življenje slovenskega umetnika v domovini. Malo -pitij, ko slovenski robo-ljubi na ves glas razglašajo b-e-sede o naredil in kulturi, umre slikar Janez Wolf tako rekoč od lakote. Predsednik: slovenskega umetniškega društva, dru š-tva, osnovanega p-ra-v za uveljavljanje umetnikov v domovini pa teda-j izjavlja: Za Kranjske- op-ravi lahko e,n sam slikar vsa umetniška dela! Zato ni nič čudnega, če se mora tudi Grohar boriti za naročila cerkvenih slik. To pa so tedaj edina slikarska dela. od katerih umetnik lahko živi. Med ljudmi ted-aj za uir.etn-ine ni zanimanja. Kmalu po Groharjevem, prihodu v jeseni 1900 je odprlo umetniško društvo svojo prve razstavo v Ljubljani. To je bil, nadvse pomemben dogodek. Prvič so se namreč zbrali vsi slcvon-ski umetniki, razstavili svoja dela in pokazali svoj obstoj, in svojo umetnost. Javnost je razumela važnost tega dogodka -hi da) g dušica svojemu navdušenju. Ob bučnih manifestacijah so bil-i sicer umetniki potisnjeni nekako vstran-, toda postali so vseeno predmet siploš ne pozornosti in javnost jt pričela z njimi računati. Moralen uspeh razstave je- bij velik, zlasti za mlado generacijo. Toda materialnega uspeha ni fcilo. Med osmimi prodanimi slikami ni bilo nobene Groharjeve. Zato je z veseljem- sprejel naročilo za izdelavo fresk v ljubljanski trnovski cerkvi. Izčrpal je bil v-se prihranke in zašel v najhujšo stisko. Toda našli so se zavistneži, ki jim Groharjev sloves ni bil všeč. Začeli so spletkariti zoper njega in dosegli, da so Groharju delo odpovedali, njegove nedokončane freske pa prebelili. To je Groharja močno prizadelo, pa tudi gmotno m-u je šlo od: tedaj najprej vedno slabše. Njegov prijatelj opisuje svoje srečanje z Groharjem takole: «Neke ga večerg sem st opil h Groharju, da ga povabim na krajši sprehod. Stal je pred slikarskim- stojalom z dolgo, toda mrzlo pipo v ustih in delal n-a- neki sliki. Na moje povabilo je- odložili pipo, čopič in paleto in šla sva naokrog. Ko sva dospela do trnovske cerkve. siem mu rekel: Ce te je volja, stopiva tki kozarček vina-. Tedaj pa mi je odgovoril: «Ne morem, sem popolnoma suh. Ze tri dni nisem zaužil drugega kakor skodelico mleka in žemljico. Za zadnje krajcarje sem si pred dnevi kupil tobaka, ki pa sem ga tudi že pokadil.* Pri teh besedah se mi je tako globoko- zasmilil, da sva takoj zavila v gostilno, kjer je zaužil dva gcl-aža zapored. Ko sem m-u rekel, naj si naroči četrtinko vina, da se vsaj nekoliko okrepča, mi je odvrn-il, da ne. sme, ker mora z denarjem, k-i seir. mu ga dal, štediti, d:a se prehrani še na-daije* Tako tprej živi Grohar in išče tolažbe v krajinskem slikanju. Pri-pravlja se za drugo u-m-etniško ra-zsta-vo, ki naj bi ga rešila gladu in mu omogočila dostojno življenje. Toda za razstavo ni več nobenega navdušenja. Nasprotno, razstava je pravi polom. Kaj bi narod s takimi umetniki, ki niso za nobeno rabo, kot d'a znajo malo packati! Prismojeni sanjači so. Naj gredo svojo pot, ali pa naj slikajo tako, d‘a bo lahko vsakdo razumel n j ih slike. Grohar sam Pa stoji m razpotju; če bo slikal tako kot pred leti, si bo -počasi pridobil stari sloves in mogoče bo potem tudi kaj zaslužil. Ce pa bo nadaljeval v novem slog-u. slogu, ki ga razglašajo za nerazumljivega in slikarja nievred nega, potem stoji pred njim samo pogin. Odloči se za umetnost in sie odpravlja na ,p©t v tujino. Na Dunaju, kamor se umakne v upanju, da bo tam laže vnovčil svoja dela, se Grohar sk,rajno bedno prebija- skozi življenje. ki so prav tako zgrajene po najnovejših načelih. Poleg tega je tukaj elektrarna, ki daje potrebno električno energijo, kovačnica, Blumeng-valjarna, vsi mogoči rezervoarji in sikladišča. Mnogo tega stoji že sedaj. O-gromna kupola prve visoke peči. je že montirana. V jeklarni, ki je že popolnoma zgrajena že dela ena Simens-Marti-nova peč. Bluming ima že svoje železno ogrodje, a električna centrala se prav sedaj montira. Poleg železarne se je razvilo malo gradbeno podjetje v pravega giganta. Pričelo je svoje delovanje z 200 do 300 delavci, dan.es jih pa ima že okoli 10.000. 9^o podjetje se razvija in raste prav tako kot jeklarna, k; jo gradijo. Ko bo gradbeno podjetje «Kone>triufctor» končalo v Zenici svoj posel in- to bo kmalu, bo odšlo v celoti na drugo mesto, kamor bo preneslo svoje velike izkušnje. Poleg Zenice grade tudi koksarno. Gna ni. dosti man,j važna kot železarna. Koristi, ki jih bo i-melo vse gospodarstvo od tega, ker je koksarna tako blizu- Jeklarne, so ogromne. SL mens-Martinove peči bodo kurili z njenim plinom, pa tudi vse ostale objekte. Poleg tega ne bo treba prevažati koksa na velike razdalje, ker bo koksarna krila vse zeniške potrebe. Kok? se‘do lani v Jugoslaviji ni proizvajal. Moral; so ga uvažati. To je na stalo ogromne vsote deviz, če že ne računamo težav pr; nabavi, ki so vedno bolj občutne. Inženir Holc, ki vod1; vsa dela pr; gradnji koksarne, je izračunal, da bi za tuji koks, ki ga mora Jugoslavija uvažati lahko zeniška jeklarna 16 let plačevala vsakemu delavcu po 41000 dinarjev, ali da bi lahko vsakemu Jugoslovanu v zagotovljeni preskrbi za to potrošeno valuto kupil; po 300 k-g moke na leto. Koksarna je razdeljena v dve bateriji. Prva bo gotova že letos. Ko bo zgrajena še druga visoka peč. bodo pričeli graditi tudi drugo baterijo. Blizu- koksarne se gradi tovarna medicinskih preparatov in vrsta kemičnih obratov, ki bedo vsi uporabljali plin iz koksarne. Vse mesto je dobilo drugačno podobo. Ulice so asfaltirali, prazni prostori so napolnili stanovanjski bloki. V štirih letih je mesto naraslo od 12.000 prebivalcev na 30.000. Na vrsto je prišla tudi «slav-na» zeniška kanalizacija. Nič več ne zbirajo meščani denarce. da bi jih potem zapili. Položili so že vrsto cevi tako, da ni več daleč dan. ko bodo staromodni kanal zasuli. Svetovna potrošnja vina Prvo mesto zavzema še vedno brez divama Francija, kljub temu, da se je vsled zmanjšane kupne moči prebivalstva potrošnja skrčila s predvojnih 160 li-tnov na 110 litrov na leto. Tud-i v Italiji je potrošnja padla im sicer s .95 litrov na 73 litrov. To zmanjšanje je deloma posledica padca kupne moči, še več pa posledica konkurence drugih, predvsem- nealkoholnih pijač, k-i povsod zavzemajo tržišča. Na drugo mesto je stopila Portugalska, kjer se je potrošnja povečala z 80 na 97 litrov. Na istem, mestu je ostala Span-ija, kjer sedaj spijejo prav toliko kot so pred vojno — 70 litrov, isto Cile 60 litrov. V večini držav pa se potrošnja manjša. V srednji Evropi se giblje medi 20 do 30 litrov na osebo. V Veliki Br-itaniji spi- jejo malo vina. komaj 2 litra, prav tako v ZDA. kjer se sicer potrošnja vsako leto diviga m se je samo lani povzpela s 4,3 milijonov hektolitrov na 5,2 milijonov hektolitrov, a znaša še vedno letno povprečje komaj 4 litre. V Angliji, kjer se je izdelava montažnih hiš razvila do industrije, so se lotili tudi montažnih avtobusov. V Birminghamu je neka tovarna dala v -promet sestavljiva ogrodja ;.vto-bu-sov. Ogrodje sestoji iz jeklenih-cevi, kovinskih delov i-n panel-plcšč. Za prevoj so ta ogrodja zelo p-ripravna. Za sestavo navadnega avtobusa je potrebnih 12 montažnih u-r, za sestavo dvokrevnega avtobusa pa 22 montažnih ur. Britanski parnik «England Monarch* je naložil prvi tovor argentinskega mesa, ki ga bo dobivala Velika Britanija po novi medsebojni pogodbi. Takoj za to ladjo bodo pričeli nakladati tudi ostale, ki bodo prepeljale v Veliko Britanijo velike količine zmrznjenega, oziroma konserviranega mesa. Slanje "lirskega fonda" ERP za STO dne 28. 2. 1951 Vloga na posebnem tekočem računu .... Lir 15.306,000.000 Za Združene države določenih 5 odst........................... 765,000.000 Cisto razpoložljivo za Trst ............................. 14.541,000,000 UPORABA FONDOV: Skupni znesek dovoljenih dvigov ..... » 13.877,000.000 Izvršeni dvigi............................................. 13.708’000.000 UPORABA DVIGOV: Z„ .. ... 1^ ^ >e misij, '^č dejJt^‘U;n napora Na istem mestu so se pojavili drugi. Začudili se je. Počasi je začel odvijati obvezo. Crvičev Je bilo vedno več. Ko je odvil do rane, je ostrmel. Tu Je bil cel vrelec drobcenih, živahnih, belih v-ra. žičkov, ki so mrzlično’ migali, se mešali med sabo, preskakovali drug drugega, vsi veseli zairadi Izobilja, v katerem so se znaSli. Ker je vedel, da niso škodljivi, si tega ni gnal k srcu. Odtrgal je košček obveze in jih odstranil. Dodobra jih ni uspel iztrebiti, ker so vedno novi lezli ven Iz rane Tema je ves čas naraščala, postajala je vse bolj — bolj gosta. V njem je valovila vedino močnejša tčsnoba in brezdanja zapuSče--st. Od časa do časa so ga posi-e solze in je zahlipal v temo od nemoči in strahu. Obup mu Je s tankimi, jeklenimi prsti stiskal suho grlo, ((Prideta? Se vrneta?... So ju ujeli, ubili?* Nek neviden Skodo-željnež mu je iz teme prišepeta-val: «Ubili so ju, ubili so Ju, ubili so ju...» Skušal se je umiriti in razmišljati bolj hladno. ((Morda ju pa niso ujeli... Mor-da še prideta... Morda se jima smilim in jl0£eta pomagati.,.* nps tile Spomnil se je brezumnega, blaznega strahu v fantovih očeh, v trenutku, ko so z vozom pripeljali na ovinek in je izza njega z. nasprotne strani pritekel neznan borec ter jim zakričal, da so za ovinkom Nemci. III. «Da ni bilo takrat onega drugega, onega z rdečim vratom, bi bil gotovo zbežal*. Ne da bi sam vedel zakaj, se je razveselil. Pred oči m-u je stopila slika, kako je le-ta v tistem strašnem trenutku, ves širokopleč in štorastih nog skočil do fanta ter mu siknil: ((Tiiiiii!... Da se mi ne ganeš!... Ubijem te!....» Kaj je bilo za tem se ni mogel več jasno spomniti. Vse je poteklo v nekaki omamni brezglavi naglici. Potem so >e vsi trije znašli pod to skalo. Ostali so brez jedi in pijače ves dan in vso noč. Na večer prihodnjega dne je oni z rdečin, vratom poslal fanta v bližnjo vas, da bi prinesel kaj hrane. Ker ga ni in ni bilo nazaj, se je v pozni noči še sam napotil tja. Toda že zdavnaj bi se bil moral vrniti!.... V začetku, ko je ostal sam, rit bilo v njem ne strahu ne nezaupanja. Na fanta ni računal, ker je bil še otrok. Toda docela se je zanesel na onega drugega. Vedel je, da če živi, se ima zahvaliti to samo njemu. Spomnil se je na onega drugega. Spomnil se je na hišo ob cesti, na dekle, na rafale iz avtomata in na to, kakšen je bil njegov obraz, ko ga je popadel strah, ki ga je potem po trdem- boju premagal. «Dober človek je», je pomislil. Ležal je nekam pomirjen. Samo za kratek čas! Znova so se ga začele pola-ščati tiste peklenske misli, tisti tesnobni občutki v srcu in želodcu, ki so ga spravljali v brezumje in mu odvzemali prav zadnje moči... Potem je to popustilo in se spet znova začelo... in spet popustilo,, in se spet začelo... In ko je bil že ves iznemogel, se je dokončno umiril v čudoviti spokojnosti in v njem je še vedno tlela iskrica, ki ni in ni hotela zamreti... Zdaj mu je v glavi in ušesih brnelo kot tisti večer, ko so mu čez obraz poveznili masko z e-trom. Spomnil se je, kako je takrat zaspal in kako ga je bolelo, ko se je spet zbudil. Le kaj more vse človek pretrpeti! V sebi pa je vedel, da to še ni najhuiše... nikakor ne najhujše... - Že mlad je živel v prepričanju, da ga v življenju čakajo velike reči. V resnici je bil telesno in umsko samo povprečen, zdrav fant in nihče bi n.u ne bil mogel zagotoviti, da bo te ve'ik.e reči res kdaj dosegel, Navzlic te- mu je živel v tem prepričanju tako kot živi v teh letih večina mladih zasanjanih ljudi. Ni nagibal ne k bogastvu ne k vsemu tistemu, kar so takrat označevali za kariero, pozicijo, uspeh. Sovražil je hinavščino in lizunstvo. Sam pa je povsod kazal neko lahkomiselno površnost in nekritičen optimizem, ki se ju je zavedal in ki nista bila prav nič v skladu z njegovimi sanjami v «velikih očeh*. Pred sabo se je tega sramoval. Skušal se je prepričati, kako mu je to v prav poseben okras. Najbolj si je želel dobrih, iskrenih prijateljev ter tveganih drznih dejanj. Na skrivaj si je želel in pričakoval, da bi ga nekoč ljudje vzljubili ln bili nanj zelo ponosni. Namreč takrat, ko bi napravil zanje res kaj velikega in koristnega. fn če bi bilo potrebno, bi bil pripravljen dokazati jim tudi s svojim življenji m, kako jih ljubi. Nikoli pa si ni mislid, da bo moral za te ljudi umirati brez njih ljubezni in sočutja, tako sam kot pravkarl Ko bi jim vsaj mogel povedati, tovarišem, ki se je z njimi boril, ki je'z njimi trpel, se z njimi navduševal in veselil, kj so ga imeli radi in je on njih >mel rad, ko bi jim vsaj še enkrat mogel povedati, kako rad bi še živel, kako rad bi še kaj napra- vil, kaj dobrega, kaj častnega in velikega. In- še to, da mu ni žal umreti, če že mora tako biti. Saj za tako veliko stvar človek tudi umre rad! V grlu je imel nekaj slanega — solze. Čutil je, kako mu je zlezla kri v glavo. Nek tuj glas v njem se mu je rogal: «Hehe.. Glej, glej! Ti je žal? Cernu neki? Umiraš za stvar, napravil si svojo dolžnost... Cesa si še želiš? Rdečih rož, govoranc? Hehehe: samemu sebi se smiliš, prijateljček... Ubogi, nebogljeni junak, ki te muči častihlepje! Hehehehe... Zdaj se kesaš, kajne? Eh, ti tič! Prepozno je, prepozno! Hehe-he-hehe... V njem se je dvignil val srditega zaničevanja do samega sebe. Ni res! To ni res! Kaj se mi meša? K vragu s tem. Ne, ni mi žal. Ne kesam se... za nič ne! In končno... ali mar že umiram? Ne! Torej?... Onih dveh še ni? Četudi.... Prišla bosta.... vem, prišla bosta! Oni z rdečim vratom zagotovo pride! Pride, pride, pride... V rani mu je tolklo po taktu srca in misli. Bolelo ga je. Dolgo je zastokal. Noč je bila slastna, vsa mehka in polna neznanih vonjev. Razširjenih, napetih prsi je skušal zajeti vase čimveč ter krasnih stvari, do danes neznanih lepot. Hotel je, da bi se z življenjem v sebi in občutkom polne, nabuhle sreče poslovil od sebe in od vsega.... Nad njim se je vznemirila velika nočna ptica in odletela. Tudi njej je bil hvaležen. Se lesk njenih kril ga je božajoče pomirjal. Trudil se je, da bi doumel, zakaj ni več čuti streljanja. V zmešanem, praznem brnenju, je njegova misel topo glodala, glodala.... Potem je s težavo doumel. Prenehala je še pred večerom. Zdaj je nooč nooč...» Bil je na smrt utrujen. Crne, plahutajoče tenčice, ki so ga z zavratno škodoželjnostjo bolj in bolj ovijale, mu niso dale dihati. Potonil je nekam daleč, daleč... Iz teme je vanj strmelo ogromno, bledo, ostudno polipsko oko. Sirilo se je in ožilo. Zraven je hroplo: aaaah — haaa, aaah — haaa.... Zemlja pod njim se je napenjala in spuščala: oooh, oooh, oooh.... Vse okrog njeg-a se je napenjalo in dihalo. Tudi drevesa. Kako čudno! Potem se je zemlja umirila. Oko je izginilo. Vse je prenehalo. Drgnil se je z dlanmi po obrazu in zastokal: «Mmmm...» Za trenutek je spet začul šumenje rečice, začutil slastni vonj mokrote. «Ot voda, voda!» je zahrepenel. Nekje, v tišini noči je počil osamljen strel. «Patrole», je pomislil in se spet zgubil. Zdaj se je nad njimi smehljal dobrodušni obraz onega z rdečim vratom. Bil je ves svetel kot oblit z neko belo, bleščečo neonsko lučjo. Telo se ni videlo. Med ustnicami se mu je kadil cel šop dolgih belih cigaret. Hotel mu je že reči, kako ga je vesel, ter ga vprašati, kaj je z onim drugim mladim fantom. Zdajci pa je š pošastno grozo zaslutil, da je fant tu, zraven njega in da ga ne more videti, ker je to samo njegov duh. Postal je trd od strahu, Z besnim sovraštvom je ho tel s pestjo udariti v ta brez barvni, svetli obraz, ki je bil z onega sveta. Tudi to je bil duh! Duh onega z rdečim vratom. O-braz je prekril gost oblak, črnega cigaretnega dima. Ko se je spet pokazal je bil razsekan in krvav Iz oči so mu polzele debele krvave solze. Med ustnicami je dogoreval šop okrvavljenih, rdeče kadečih se cigaret. Meso se je cvrlo in odpadalo Zagledal je dve vrsti okajenih zob. Izza_ njih je prihajal šepet: ((Zaklali so naju. Prišla sva, ker si naju klical*. Grozotne ustnice ln zobje so se zvili v bolesten, pošasten nasmeh. Obraz je zginil... DUŠAN FURLAN (Nadaljevanje .sledi) Mlini ob renči ttelj časa, ni jedel, tri dni mca* da, fcaifcoir je pač natura te humor.* Tako življenje seveda omaje Groharjevo oslabelo naituro. Po priznanju, ki ga mladi slovenski .slikarji dosežejo z razstavo na Dunaju, se Grohar vrne v domovino iti životari nekaj časa doma in potem v Steof ji Loki Ves čas veliko slika in u-stvarja najboljše umetnine. Da. seže tudi priznanje na razstavah v Beogradiu, Sofiji, Trstu, Varšavi in Ljubljani, toda u-met niškim uspehom; nikakor noče slediti še gmotni uspeh. 40-le-ten odkloni ponudbo za poroko ln preživi zadnjo zimo v skrajni Jaedli v svoji škofjeloški podstrešnim. Končno mu je ponujena štipendija za pot v ita* lijo. A preden jo dvigne, se na koncu svojih sil zateče v bob nico in tam sklene svoje življenje. Umetnik velikega formata To je zunanji' okvir življenja Ivana Groharja, ki je kljub naj-bedinejšemu životarjenju ustvaril taka dela, da gg štejemo med največje slovenske umetnike, njegove slike pa med! naij*-večje zaklade slovenskega slikarstva. Število njegovih del je veliko, zlasti pa je zasledoval s slikami sejalcev in deli, v katerih je poveličal kmečka dela. Skupno z ostalimi impresionisti je tako dvignil slovensko likovno umetnost na mednarodno višino. Zato nedvomno zasluži, da se ob današnji obletnici oddolžimo njegovemu spominu. \/n r 1 i r Včeraj ob 19. uri je bil baro- VKrAAr metrski pritisk 757.5 mm, sta- VI VLlVl L len: temperatura zraka 17.0, najvišja med dnevom 18.8, najnižja 14.6; vlažnost 80 odst, vetra ni bilo; nebo 8/10 pokrito, morje skoraj mirno, vidljivost 15.000 metrov; temperatura morja 16.4. Vremenska napoved napoveduje dokaj nestalno vreme s poob-lacitvijo. Temperatura se utegne znižati. STRAN 4 ZADNJA POROČILA 5. MAJA 1951 :::: JJIJ* ::::n n i!!;!;: asa* itg&j jisll ll igr:l ■s 1 RADIO Današnji programi: Jug. cona Trsta: 14.35 Klavirski kon-cert Damijane Bratuževe; 18.30 Bosanske narodne, izvaja narodni orkester, poje Svetislav Petrovič. Slovenija: Slov. narodna in umetna glasba; 20.50 Veseli večer. Trst II.: 18.15 Rimski - Korsakov: Šeherezada; 22.00 Rapsodije. Trst I.: 18.00 Sodobna glasba. 13.00 BOJI 3fA KIBIJiKO-IZRAELSKI MEJI Slin nre eo sklenitvi nremiria so se snet začele sovražnosti NI SLABO BITI odstavljen general Danes popoldne so se sirijski in izraelski delegati sporazumeli o prenehanju sovražnosti - Izrael se ne odpoveduje oblasti nad spornim ozemljem - 8, maja bo o zadevi razpravljal Varnostni svet TEL AVIV, 4. — Boji med sirijskimi in izraelskimi četami so se spet razplamteli danes zvečer, slabe štiri ure po prenehanju sovražnosti. Glasnik izraelskega poveljstva je izjavil, da je sirijski oddelek ob podpori lahkih minometov poskušal spet zavzeli grič Tel-ElMutila. Dodai jeda je bil napad odbit z «velvkimi izgubami» za Sirijce. Sirijski viri pa obtožujejo Izraelce, da so oni prelomili premirje. TEL AVIV, 4. — Sirijski in izraelski delegati so se sporazumeli o prekinitvi sovražnosti na demilitariziranem področju pri Genezareške m jezeru. Popoldne so boji, ki so že včeraj zvečer pojemali, reg ponehali. Izraelski predstavnik je na Vprašanje o pogojih sporazuma o prenehanju sovražnosti izjavil, da se Izrael ne odpoveduje niti suverenosti niti oblasti nad demilitariziranim področjem, čeprav načelno pristaja ua nadzorstvo OZN. Misija OZN pa ima -'amo to nalogo, je dejal predstavnik, da pazi, da obe deželi spoštujeta določila pogodbe o premirju. Dodal je, da dela za izsušitev Huleskih močvirij niso v nasprotju s pogodbo o premirju. Po vesteh iz krogov misije OZN, so boji zadnjih dveh dni zahtevali 42 mrtvih in 33 ranjencev na sirijski strani. Izraelci pravijo, da so bili samo trije njihovi vojaki ranjeni. Izve se tudi, da bodo izraelske oblasti v nedeljo spet začele z izsuševalnimi deli na Hu-leških močvirjih. Angleški poslanik v Tel Avi-vu Sir Aiexander Kinox Herm, je danes obiskal izraelskega zunanjega ministra Moshe Sha-retta. da bi od njega debil podrobnosti o incidentih. Mislijo, da bo tudi francoski poslanik zahteval podobna pojasnila. Sirijski glavni stan v Damasku je objavil poročilo, v katerem pravi, da je sirijsko topništvo obstreljevalo demilitarizirano področje. Po istem poročilu je danes zjutraj približno 500 izraelskih vojakov ob zaščiti dimnih granat napadlo sirijske položaje. Po mnenju notranjih in izraelskih opazovalcev se je v zadnjih dveh dneh vršila prava pravcata sirijska ofenziva. V četrtek popoldne sirijske čete izvršite nič manj kot 13 napadov. Izraelski delegat pri OZN Eban je v brzojavki predsedniku Varnostnega sveta zahteval, naj ((Varnostni svet z naj-vtčjo naglico usmeri svojo po- zornost na sirijski napad«, in naj podvzaire vse ukrepe, da bi se ((sirijske vojaške in, pol-vojaške sile, ki so na ozemlju zahodho odi sirijsiko-izraelske meje. umaknile«. Varnostni sivet bo razpravljal o palestinskem vprašanju verjetno 8. maja. Irski parlament razpuščen DUBLIN. 4. — Irska vlada je skUnila razpustiti parlament. Razpust štopi v veljavo že v ponedeljek. Volitve bodo 30. maja, novi parlament P« se bo se*tal že 13. junija. Mac Arthurju ponujajo 3 milijarde lir za spomine Brošura z njegovim govorom se prodaja kot ,,sa stavo“ 2 milijona gramofonskih plošč z generalovim govorom NEW YORK 4. — Prvi Mac Arthurjev govor pred kongresom, ki je bil ponatisnjen v obliki brošure, elegantno o-premljen in tiskan na lepem papirju, se po založniških izjavah «prodaja kot za stavo«. Založniki pravijo, da je prvih 250 tisoč izvodov že pošlo, da pa povpraševanje še ni ponehalo. Tako ima Mac Arthur vse izglede, da postane — vsaj za nekaj časa — njegov govor «bestseller», to je knjiga, katere se v določenem času v ZDA največ proda. Poročajo tudi, da bodo v kratkem začeli prodajati več kot 2 milijona gramofonskih plošč, na katerih bodo Ameri-kanci lahko poslušali Mac Arthurjev govor. V veliki naglici so pripravili tudi nove izdaje gramofonskih plošč a pesmijo, na katero je general namignil ob koncu svojega govora: «Sta- obetajo «fenomenalno prodajo«. Po izjavah g.enerala Whitne-ya, desne roke generala Mac Arthurja, je dobil general ponudbo, naj za 5 milijonov dolarjev (takole približno 3 milijarde lir) napiše svoje spomine. Whitney ni hotel povedati imena moža, ki tako visoko ceni Mac Arthurjeve spomine, niti, kaj namerava storiti Mac Arthur. Kot je znano, so doslej za njegove spomine ponu. jali največ' milijon dolarjev. Indija noče italijanskega riža NOVI DELHI. 4. — Indijski podtajnik v ministrstvu za poljedelstvo je izjavil v parlamentu, da Indija ni sprejela italijanske ponudbe za dobavo 60 tisoč ton riža, ker so Itali- jani zahtevali previsoko ceno. ri yojaki ne umirajo«. Razde- I Kot znano, je Indija v precejš-Ijevalci gramofonskih plošč si ‘njih prehranjevalnih težavah. SE n m IM KOREJSKI HI v Cete OZN nadaljujejo s patruliranjem po zemlji nikogar - Izvidniška letala so opazila v Severni Koreji močne kolone v smeri proti srednjemu delu fronte - General Ridgway pravi, da oddelki OZN „zaupajo v svoje zmožnosti" KOREJSKO BOJIŠČE, 4. — Tudi danes na vsej korejski fronti ni bilo večjih bojev. Kitajci in Severnokorejci so se omejili na manjše napade na oklepne patrulje čet združenega poveljstva, ki počasi čistijo ozemlje med obrambno črto pred Seulom in glavnino kitajskih žet, ki je vkopana kakih 20 km severno od prestolnice. Najmočnejši napad na zavezniško oklepno patruljp je izvedel kitajski polk nekaj kilometrov severno-zahodno od prestolnice. Tudi pri Uijongbuju so tanki združenega poveljstva zašli v topniški ogenj. Tanki so že tretjič v treh dneh prodrli v mesto. Slabo vreme, ki vlada ves dan okoli Seula je omejilo letalsko delavnost; Kitajci in Severnokorejci so tako laže izvedli reorganizacijo svojih čet, ki so v bojih preteklo noč utrpele precejšnje izgube. V ameriških vojaških krogih menijo, da je napad na položa- je OZN pri Seulu sicer mogoč, da je pa bolj verjetno, da se bo ofenziva nadaljevala na kakem drugem sektorju. Zavezniška izvidniška letala poročajo danes o dolgih kolonah vozil na glavnih cestah Severne Koreje. Približno tretjina teh vozil je bila usmerjena proti osrednjemu delu fronte. Na vzhodnem delu fronte so južnokorejski oddelki izvedli nekaj napadov. Ameriško letalstvo je izvedlo Včeraj več kot tisoč poletov in zlasti napadalo zaledje fronte- Današnje poročilo VIII. armade pravi, da so čete OZN včeraj izvedle napad na sektorju Inijo, kjer so dosegle o-mejene uspehe. Na zahodni fronti so zavezniške enote, pravi poročilo, nadaljevale s sondi, ranjem nasprotnih položajev. Naletele so samo na šibak odpor. Na osrednji fronti sta topništvo in letalstvo napadali nasprotne jarke jugo-vzhodno od Cunčona. Glavni stan VIII armade po- : J:'':'';.:" i! <• . Ameriška igra »football ff Kako so v Ameriki spremenili naš nogomet v igro, med katero se igralci telesno spopadajo - Četrt’ ure igrajo, tričetrt ure pa premišljujejo, kako bi nasprotnika ukanili Lessepsove žene KAIRO, 4, — Iz muzeja faraonskih starin v Ismailiji so ukradli zlato ogrlico, ki jo sestavljajo dragoceni starinski skarabeji in ki je okrašena z briljanti, Ogrlico je kedive Ismail podaril Ženi inženirja Lessepsa, ki je zgradil Sueški prekop, pred njuno poroko dan pred slavnostno otvoritvijo prekopa. Leta 1938 je ogrlico kupil kralj Faruk in jo podaril ismailskemu muzeju. Policija je uvedla preiskavo. Snel srt v IfeliMSIru m LONDON, 4. -- Stolni kapitelj westminsterske opatije je sklenil «iz varnostnih razlo. gov« prenesti škotski prestolni kamen iz kapele Edvarda Spo-zrtavalca v drugo kapelo, kjer je tudi grob kralja Henrika VII., in ki je obdana z močno železno ograjo. V zadnjih dneh je westminsterski dekan dobival številna pisma, ki so ga svarila pred novim poskusom tatvine znanega «kamna uso. de«, ki ni nič drugega kot na. vadna neobdelana skala. Churchill slikar LONDON, 4. — Winston Churchill je razstavil danes v Kraljevski akademiji 6 slik. ki kažejo njegovo delo na slikarskem pooročju. Slike niso ha prodaj. Ob mrzlih sobotnih in nedeljskih popoldnevih v oktobru in novembru se zberee do sto tisoč- ameriških gledalcev na velikih športnih igriščih d.a bi videli «footballsko» tekmo. A-meriški »fcjotbail« — to je nogomet —/f>a se zelo loči od navadnega nogometa, čeprav se je razvil iz njega. Y Ameriki se lahko meri z njim po priljubljenosti med ljudstvom le še ('baseball«. Najbolj priljubljen pa je med univerzitetnimi študenti. ki so ga tudi iznašli. Prvo «footballsko» tekmo sta igrali dye dijaški moštvi že leta 1869. Od tedaj so se pravila igre v marsičem izpremenila. Ohranila pa je svoj borbeni zr.ačaj. Značilnost te igre je namreč v tem, da se igralci med igro telesno spopadajo. Igrišče je dolgo sto jardov oziroma 91 metrov. Glavni pomen je v tem, da skuša napadajoče moštvo spraviti žogo preko končne črte igrišča za hrbtom nasprotnega moštva. Z vsemi mogočimi potezami in zvijačami skušajo napadalci preigrati nasprotne igralce in jim onemogočiti obrambo. Napadajoče moštvo ne sme uporabljati rok, temveč smejo igralce le s telesom zaustavljati in jih odrivati od svojega tovariša, ki ima žogo. Pač pa lahko uporabljajo roke branilci. Z rokami si pomagajo, ko se skušajo prebiti do nasprotnega igralca z žogo. Pogosto ga zgrabijo za nogo, da ga tako ustavijo. Temu pravijo «tackling». Dovoljeno ga je držati z rokami in ga celo vreči na zemljo. Vsakemu poskusu napadalcev, da bi spravili žogo naprej proti cilju, pravijo zato «down», kar pomeni «na tla«. Ce branilci ustavijo napadalca z žogo, sodnik igro prekine, ir.- če moštvo, ki je v napadu, ni napredovalo pri štirih napadih ali «downs» vsaj za devet metrov, mora oddati žogo nasprotniku in preiti v o-brambo. Ce je obramba zaustavila napadalca, ki z nogo pelje žogo proti cilju, se morata razporediti moštvi za nov poskus napada oziroma obrambe. Tekma traja eno uro, vendar pa dejansko tgrajo v tem času le kakih 15 minut. Ves ostali čas porabijo za razporejanje moštva. Vendar je teh 45 minut, ko igralci tuhtajo zvijačo za nov napad za gledalce skoro bolj prijeten, kakor igra sama, ter najbolj uživajo v ugibanju, kakšne bodo naslednje poteze obeh moštev. V tem pogledu ni velike razlike med «footballom» in šahom. Medtem ko daje vodja napadajočega moštva navodila za nov napad, gledalci — med katerimi je tudi mnogo žensk — strastno razpravljajo o tem. kakšno taktiko bo ubral. Vsako moštvo šteje 11 igralcev. Napadalcev je navadno sedem. Sklonjeni v ravni vrsti čakajo na sodnikov znak, da planejo v napad. Teh sedem igralcev označujejo z besedo «linija» in so vedno telesno najmočnejši člani moštva. Tisti, ki mu pravijo acenter«, čepi nad žogo in ko sodnik zažvižga jo zažene nazaj pod nogo tistemu, ki jo bo potem spet vrgel napredujočim napadalcem. Vsak izmed igralcev, ki so razvrščeni za to prvo .črto, lahko nato pelje ali poda žogo naprej_ toda le z nogo. Te štiri igralce imenujejo «quarter-back«, «fullback« in desni in levi «halfback. Čeprav se sistemi napada pogosto menjavajo, sta «haifbacka» vedr.o najhitrejša igralca, ki skušata v naglem teku obiti obrambno črto nasprotpika, dočim mora biti «fullback» močan, da se lahko brezobzirno zaleti naprej. kadar je treba priboriti napadajočemu moštvu še nekaj metrov prostora, do cilja, ali da doseže razdaljo, ki je potrebna, da lahko obdrži žogo. «Quarterback» določa sistem napada in včasih tudi' sam teče z žogo naprej, navadno pa le odriva nasprotne branilce od igralca z žogo. Moštvo, ki je v obrambi, razporedi na prvi obrambni črti šest igralcev. Drugih pet pa čaka v raztresenem redu zadaj, da posežejo vmes, če bo treba. En igralec pa stoji navadno okrog 18 metrov za črto, pripravljen, da se vrže na napadalca, ki bi nenadno predrl skozi obe obrambni črti. Pri napadu igralec, ki je dobil žogo od «centra», ne steče sam z njo naprej, temveč se navadno'rajši umakne z njo pred branilci in čaka dokler ni kak soigralec prost, da mu jo poda. Ce se mu to posreči, sleče tisti, ki je dobil žogo, z njo naprej in skuša preigrati in prelisičiti nasprotne branilce. Ce pa soigralec žoge ne ujame, je napadalna akcija končana in treba je vrniti žogo na prvotno mesto, od koder se je začel napad. Važno nalogo pri obrambi ima tudi tistih pet igralcev, ki so razporejeni za prvo črto. Njihova, naloga je, da krijejo nevarne nasprotnike ali da podrejo tistega, ki jo je prevzel, in se po možnosti sami polastijo žoge. Ce se kateremu od branilcev posreči, da. pride do žoge, lahko takoj steče z njo proti končni črti nasprotnika, kajti od hipa, ko se o-brambno moštvo v obrambi polasti žoge, preide samo v napad. To se lahko zgodi, ker je v resnici zelo težko prodreti obrambno črto in napredovati proti cilju. Igralec, ki se mu pri desetih poskusih štirikrat posreči prodreti obrambno črto nasprotnika, je že zelo dober. Vendar pa je včasih mogoče napredovati pri napadu za 45 metrov. . Spraviti žogo preko končne črte nasprotnika je eden od šti. rih načinov, kako je mogoče doseči uspeh v tej igri. Temu načinu pravijo (otouehdown», ter velja 6 točk. Poleg tega lahko dosežejo napadalci še eno točko tako, da spravijo žogo med dva kola, ki označujeta cilj. To je zelo važna stvar, ker si nabereta moštvi včasih s predori enako število točk in potem le te dodatne točke odločajo o zmagi. Branilci skušajo na vse mogoče načine zaustaviti napadalce z žogo in se mečejo za žogo, da bi ji s svojimi telesi preprečili pot v cilj. Drugi način, s katerim je možno doseči uspeh se imenuje «field goal«. Ko je napadalno moštvo še 20 ali 25 m oddaljeno od končne črte, lahko že strelja z žogo med končna kola, prav tako, kakor po atouch-dovvnu«. Razlika je le v razdalji. Tak zadetek velja tri točke. Ce pa se morg zateči napadalec z žogo za svojo končno črto, izgubi njegovo moštvo dve točki. Tekme v ameriškem «foot-ballu« trajajo relativno malo časa, vendar pa zaradi svoje borbenosti tako izčrpajo igralce, da jih je treba med tekmo zamenjavati. Nekateri teh namestnikov so le toliko časa v igri, da si pravi igralci oddahnejo. drugi pa so tudi sami odlični igralci. Martinek Kominjormisti so bili v hudi zagati. Tekma med Jugoslavijo in Italijo je bila pred, durmi, direktiv pa od nikoder. Ako bi sledili svojim kolegom iz Francije in tekma zamolčali in po možnosti še porabili strankin denar za nastiljanje cest z lepaki, ki bi pozivali «vse ljudi, ki jim je mir na svetu ljubit, naj bojkotirajo tekmo, bi verjetno doživeli še eno klofuto, ki si je pri tolikih zares ne želijo. V Franciji je namreč na stotisoče delavcev tudi po pet ur čakalo nai vstopnice, a jih niso dobili. Torej je treba slediti drugo pot. Staknili so brihtnega Martina (tako je podpisan pisec članka), ki je zapel v svet docela nove resnice. Jugoslovanski nogomet je zanič, pravi dečko, in piše celo takole: «Dopo l’arti-colo che scrissi dopo Firenze ci ju chi attaccd «L’Unitd» dicgn-do che noi avevamo criticato aspramente la Jugoslavia anche nello šport solo p er via del fatto politico, ma non e vero, sarebbe ridicoloit. Torej je «L’Unita» slučajno namenila tekmi v Florenci med Jugoslavijo in Francijo kratek članek, dočim so drugi časopisi posvetili istemu dogodku častno 'mesto v svoji po nedeljski izdaji, Prav tako je športva objektivnost narekovala našemu Martinu, da je primerjal tekmo po kvaliteti igre srečanju med dvema italijanskima enajstori-cama tretje lige. In končno je velika ljubezen do resnice stisnila pero v roke istemu nesrečnemu Martinu, da je v svojem včerajšnjem članku v «LUni-tan povedal: «La Jugoslavia di-spone di un undici estremamen-te combattivo, poco tecnico, non molto velgce, ma assai resi-stenten. Poleg tega zanj ni merodajen edinstveni uspeh Jugoslavije v Londonu, niti zmaga nad Švedsko v Stockholmu, kaj šele odlično zadržanje jugoslovanskih nogometašev v Braziliji. Ne, on pravi, da je treba soditi Jugoslavijo po nesrečnem porazu na Dunaju. tu naj bi se torej razgalila vsa titofašistič-rta revščina jugoslovanskih nogometašev. Odgovcn• bi bil odveč. Psihiatri dobro vedo, kako se živčno nezdravim ljudem vedno samo pritrjuje. Naj pojejo, če imajo do tega veselje. Jugoslovanski nogomet st ustvarja svoj ugled sam, brez raznih Martinov in Martinkov. Pa tudi sicer je italijanski tisk toliko — in objekti vno — pisal o njem, da je športno občinstvo v Italiji dovolj poučeno. Zadnje priprave obeh enajsteric Trening jugoslovanskih in italijanskih reprezentantov - Jugoslovanski nogometaši so napravili v Milanu zelo dober vtis MILANO, 4. — Obe državni reprezentanci, jugoslovanska in italijanska, sta se danes pripravljali na nedeljsko srečanje. Zlasti delavna je bila jugoslovanska reprezentanca. Predpoldne so šli nogometaši v A-rer.-o, kjer 52 približno eno uro izvajali atletske vaje. Popoldne so si šli ogledat stadion ((San Siro«. kjer bo v nedeljo tekma, nato pa so spet v Areni nadaljevali s treningom. Vseh 17 igralcev je izvajalo trening z žogo, najprej s streli na gol in z vajami v obvladovanju žoge. nato pa v kratki tekmi na dva gola. Milanskim športnikom je zlasti ugajal srednji trio jugoslovanskega napada: zelo hvalijo Mitiča in Bobeka, pa tudi Woelfla. Pravijo, da igralci dobro igrajo z obema nogama, da pa je bilo videti malo igre z glavo. Ugajal je tudi Rajkov, ki bo igral v nedeljo na desnem krilu. Trening jugoslovanskih nogometašev se je zaključil s tekom. Vtis na milansko občinstvo je bil zelo dober. Italijanska reprezentanca je nadaljevala s treningom v Va-rese. Ob 10 predpoldne so re-p*ezentanti počastili spomin enajstorice Torina ob obletnici katastrofe pri Supergi. Poročajo, da so vsi igralci v dobri kondiciji, tudi Boniperti, Pan-dolfini in Burini. Enajstorici bosta nastopili v sledečih postavah: JUGOSLAVIJA: Beara; Stankovič, Colič; Palfi, Horvat, Djajič; Rajkov, Mitič, Woelfl, Bobek, Herceg. ITALIJA: Casari; Silvestri, Cer vato; Annovazzi, Giovanmi-ni, Tcgnc-n; Amadei, Boniperti, Cappello, Pandolfini, Burini. Medtem ko je dr. AnčTrejiF-vič, član vodstva jugoslovanske reprezentance, potrdil, da bo objavljena postava res nastopila, se je član italijanske tehnične komisije Busini omejil na pripombo, da bi navedena postava « utegnila » biti prava. ŽENEVA, 4. — Ferdi Kue-bler je zmagaj tudi v drugi etapi kolesarske dirke po romanski Švici. Na-cilju je Kuebler v sprintu premagal Schaerja, Kobleta in Metzgerja. Peti je bif s 6 minutami razlike Italijan Crippia. V. skupini ocena vodi Kuebler z 12 urami 20’40”, drugi je Metzger z idtirrj časom, tretji Koblet z 2’56” zaostanka, četrti Schaer, peti Oriippa. roča tudi, da se je včeraj v Pu-sanu izkrcal kontingent kanadskih čet. Prispela so tudi fra-n coska ojačenja. General Ridgvay se ja danes vrnil v Tokio s korejskega bojišča, kjer je nadzoroval čete OZN. Izjavil je, da imajo čete OZN na Koreji zaupanje v svojo sposobnost, da se lahko uprejo kakršnemu koli napadu. Na vprašanje nekega novinarja, ali bi s silami, ki jih ima na razpolago, lahko dosege] reko Jalu, -je vrhovni zavezniški poveljnik na Daljnem vzhodu odgovoril: «To je odvisno od cele vrste okoliščin«. Preiskava o umoru ameriškega vojaka na Dunaju DUNAJ, 4. — Ameriški visoki komisar Walter A- Donnelly je danes sporočil, da je pozval sovjetske oblasti, naj skupaj z amerikanskimi izvedejo preiskavo o umoru ameriškega vojaka, ki ga je izvršil ruski vojak v uniformi. Dodal je, da ni predviden noben protest, dokler preiskava ne bo’končana. Kasneje sta se ameriški in sovjetski poveljnik Dunaja sestala in ge razgcvarjala o začetku preiskave. Ameriški poveljnik brigadni general* Wil-liam Fitts in sovjetski poveljnik generalmajor Borejko sta se sestala na medzavezniškem poveljstvu v dunajski pravosodni palači. Sovjetski poveljnik je izrazil svoje »obžalovanje« ob uboju ameriškega vojaškega policaja, ni pa pristal na ameriško zahtevo, da se izvede skupna sovjetsko - ameriška preiskava. Obdukcija ubitega Amerikanca je bila izvršena v ameriški vojaški bolnici brez navzočnosti sovjetskih predstavnikov, ki so bili povabljeni. Kasno zvečer je sovjestki poveljnik naznanil, da je vendarle privolil v mešano rusko-ameri-ško preiskavo. Kmečka stavka na Norveškem OSLO. 4. — Nad 74 tisoč norveških kmetov je danes začelo stavkati. Kmetje niso prinesli na trg mesa in krompirja in so tudi prekinili pomladansko setev žita. Stavkajoči kmetje obdelujejo približno 490 tisoč hektarov zemlje, to je 2 tretjini vse norveške obdelovalne površine. Stavkati so začeli, ker vlada ni hotela sprejeti njihovih zahtev za kompenzacijo za nedavni dvig mezd m cen industrijskih proizvodov. Kmečka zveza je svetovala kmetom, naj sejejo ječmen in oves namesto žita, da ne bodo njihova polja neobdelana. TEKMOVANJE ZA DAVISOV POKAL Jugoslavija-Nemčija 1:0 ZAGREB, 4. — Danes se je začelo tekmovanje v tenisu med Jugoslavijo in Zahodno Nemčijo, veljavno za prvo kolo tekem, za Davisov pdkal, Jugoslovanski reparezentant Miško Brano vič je premagal Nemca Bucholza s 4:6, 5:7, 6:2, 6:2, 6:4 in s tem pridobi] Jugoslaviji prvo točko. Igra je bila dvakrat prekinjena zaradi močnega dežja, ki je tudi preprečil, da bi bila odigrana druga tekma današnjega sporeda med Mitičem in von Cramunom. Tekmo bodo verjetno odigrali jutri, ko je na sporedu tudi igra dvojic, v kateri bosta nastopila P^ra Mitič-Paladb in von Cramim-Goepfert. Holandska-Monako 3-0 HAAG, 4. — v nadaljevanju teniškega srečan ja med Holandsko in Monakom v-prvem kolu tekem za Davisov pokal je holandska dvojica Van Savold-Rinkcl premagala Noghesa in Pasjuierja s 6:3. 6:2, 6:2, S tem si je Holandska pridobila tretjo zmago in se že kvalificirala v drugo kolo. Dinamo-Vienna 3-2 (21) ZAGREB, 4. Zagrebško nogometno moštvo Dinamo je danes premagalo dunajsko enajstorico «Vienna» s 3:2. polčas 2:1. Dinamo je nastopili nekompleten, ker so nekateri njegovi najboljši igralci v Milanu kot člani državne reprezentance. Dunajsko moštvo j;e na turneji, katere cilj je Grčija. PARIZ, 4. — Na evropskem prvenstvu v košarki so bili danes doseženi sledeči rezultati: Turčija-Avstrija 50:38 (32:17) Belgija-Nemčija 70:18 (35:6) C eš kosi ovašk a - Skc tsk a 103:18 (60:8), Francija . Luksemburg 72:26 (32:14), Italija-Holandska 53:28 (25:16). ZSSR - Finska 74:36 (32:17). Romunsko mo- štvo je odstopilo in ne bo nadaljevalo prvenstva. KINO v TRSTU Rossetti. 21.00: Revija VV. Chiari ExZceistor.0>>l6 30: »Obup™ Luizo«, R. Hussey, R- cRfna!^e», Nazionale. 16.30: ^Neve-tm Spencer Tracy, a' I0K0- Arcohaieoo. 15.30: »Legas[er, strelca z ognjem«, B. La V’ May9’~ «Na pločnikih«. D. Fenice. 16.30: Arrdrevvs, G, Filcdrammatico. Tierney. 16.00: «V osnjr Dicksofc severa«. D. Foran^G.^-—^^ v ljaf -Romay. Alabarda.' 15.30: A. Gardner, R. J,ayl0.r,;i siave». Armonia. 15.30: ((Tri dni slave, E. Flynn, P. Lukas. Hay. Garibaldi. 15.00: ((Osesa#, L. vvartd, D. Patrick. „ ^jj. Ideale. 16.00: «Matadora», L. liams, R Mo^albMj ^ Impero. 16.30. «Prir.oa z zon«, L. Ayres, T. g ~ Italia. 15.30: «Karambol bežni«, M. Rovney, L. H-'frii(>r-Kino ob morju. 6.00: ((Stan ski volk«, VVallace Bee y ^ Savcna. 15.00: «Ponos m F‘ dfk», G. Garson ^,0, Vsale. 16.00. «Beicevo Vittorio Veneto. 16.00. «ueu O. de Havilland. & Azzurro. 16.0C: «Cas. kraj kle«. D. Morgan, J. Caraui ^ Belvedere. 16.30: (drage pitana Škota«. Marconi. 16.00: <(St.£elo.Rrjen. nih», J. Cagney, P- D" gr0z£S, Massimo. 16.00: «V carstvu gr A. Cummings, A. Dam- j, Novo Cine. 15.30: ((Kresnica*. Mac Donaid. V,‘ Odecm. 14.00: ((Fantazija«. Disney. rf.4rc», !l Radio. 16.00: ((Ivana d Ar Bergmann. , nosla"' Vittoria. 16.00: «Vehk?' stvo«, T. Povver. L. Dari Venezia. «Za krinko«. Argv RADIO J kjoslovass#® T R b TA 1951. CONE Sobota 5 19.3». maja Poročila ob 7.00 23.05; v hrvaščini ob 1 j* jadig? 6.45: Jutranja glasbai JB gjasb*: koiedar. 7.15: jutranja, .,ansd =UIJl' Žl\\ bo vSe da"64' plesi. 14.00:,Igral —. „ tet. 14.3C: Od včeraj aoO3{0,^:‘ 14.35: Klavirski koncert L Bratuž. 18.00: Polke 30: 0«- 18.15: Kulturni pregled.. * ‘^(tf-sanske narodne izvaja n petryj “' kester - poje Svetislav uaen®?: 19.00: Iz del Friderika t\. 5; 21.00: Politični F,r?sh«i. Lecš Janaček: Vlaski p 0(!: S! Veder sobotni večer. “■ igraJ vanske melodije. (jiss»» plesni ansambli. 23.10-lahko noč. SLOVE*1 j A jj.30, Poročila ob 5.15,„ J.00, 15.00, 19.30. 22.00, 23.55.^. pesn^ 5.25:, Plesna glasb«. jJjjsljff, in plesi narodov 12.00: L. Pagliuehi, sov« gie Gigli, tenor. 12.40: F ba. 13.00: Slovenska^.3 V«e!|redavH ba. 13.00: SiovensK upietna glasba, pregleffl. 14.00: ■ - rew , 14.30: Fizkulturno PLfoddjU. 14.40: C. Canžiabich: Sim JaI^; E-duru. 15.1.5: Orkester "' u l 17.30: B. Smetana. U-p^irU ljenja enot JA. )*.»!• r.».30-> be. 18.10: Kmečki trio. ^ }\oi^. oaja za pionirje. ^45: n. ske mladinske S'naDe;- čel -Up bavna'glasba. 20'°^iaSpenr kievvicza. 20.20: Glas°6. , 20.50: Veseli večer. /L3« sPar orkester. 22.15: J^edril01 22.30: Za ples in razve trst **• Poročila ob 7.15, N' 19.45. 23.15. vmes,130: 7.30: Jutranja glasbfj„sti. . 1M 14»»' ■i!S dar in druge zaoln»^jj: V^oii- Za vsakega nekaj. *JnaddLojO: in nazori.’12.15: ■ » 13.00: Slovenske pr 1«vi. Kt. 3»: in nazori. 12 cert. 13.00: Siv »c-*- - .. ^ Šramel kvintet VesehJ^ Leharjevi 14.15: Dnevni Pj^lv^Glas Plesna glasba. 18'2)Irjakov.: nen ke. 18.15: Rimsk] K°rsmski $.j0: ade. 19.00: eri' ti«- Po lO' rezade. 19.00: n^3. ^ skop, nato Pe5tr?-xg 20.0°: Iz revij in zabavišč. ^ ^ na kronika. 20.10- Vjkecn.ietn3 20.30: Komentar vola op^e1 žaja na Koreji. 20.«^, var^p, glasba. 21.00: Sobo- ^.00.^ 21.30: Valčki in polk". iz lo^gl, sodi i e. 22.30: Metod^^ni t keea študija. 23.00- r 23.35: Polnočna glasB THS* *' n ;n 13.00- Poročila ob 7.JU> jjč 20.00, 23.10. ba I2.°0j2.2»: 7.45: Jutranja kj nor.adl8- i3> lodičen orkester F ■ ~erjKC- , coV Ritmi Latinske A-jn peStni ^ Ritmi in jpesmb MRv p,4.5»' 19- 50, rumu in • - ..c-nsivfc i«.-- boys. 14.30: orkester p.v. A. yia g n« ep Gledališka kronika 17.30: Plesna Slasvbarteti oriJa dobna glasba, k»« ^ Malipiera. 19.20: Gl» p, S^,.lj Herberta. 20.2C: P -J riCte 20.33: Muzikalični v ,0 sr Oktet jazz BBC J*' di mrtvih listov«, R^?rs«a fe. condo. 22.10: KlavK-.a n Liszta. 22.40:giasB0 gurinija. 23.25: PR «Za nas, pokorno javljam, gospod lajtnant. Poglejte, koliko .... -................................... - - - - a.» ThdtaloMiiM "“S V d&Ue$t% vA{aka it duetotmi udf III. DEL1 Ima masti !» Poročnik Dub je godrnjaje odhajal: «Pri Filipih se vidimo «Kaj tl je tekel?« se je obrnil k Svejku Jurajda. «Ampak dala sva si sestanek nekje pri Filipih. Tile gospodje so po navadi buzeranti.» Kuhar okultist je dejal, da so edinole esteti homoseksualni, kar dokazuje že samo bistvo estetizma. _________________________________ — Računski narednik Vanjek je potem pripovedoval o zlorabi lil/ ebeveoel. prov. or. era* brada* Otrok po pedagogih v španskih samostanih. 141. i L u n t h i h A i. » r. rohert ,i.. a v a t v In medtem ko je v kotličku na špiritu vrela voda, je omenil Svejk, kako so nekemu vzgojitelju zaupali kolonijo zapuščenih dunajskih otrok, in ta vzgojitelj je vso kolonijo zlorabil. «To je pač strast, ampak najhujše je, če se to loti žensk. V Pragi II. sta bili pred leti dve zapuščeni ženski, ločeni ženi ker sta bili pandri, neka Mourkova in Souskova, in ti dve sta nekoč, ko so cvetele češnje v drevoredu, ujeli tam nekega večera starega impotentnega lajnarja ter ga zavlekli v gozdič in ga posilili. Kaj sta ti dve z njim počenjali! Ubogi izmučeni lajnar je pet dni nato umrl in ti dve vlačugi sta bili tako predrzni in nesramni, da sta Sli za pogrebom. To Je že perveznost.» «Ali si juho osolil?« se je obrnil Svejk na Balouna, ki je izkoristil splošno zanimanje za Svejkovo pripovedovanje in je nekaj skrival v svoj nahrbtnik: «Pokaži, kaj delaš!« «Baloun«, je resno rekel Svejk, «kaj hočeš s temle kurjim stegnom? Le poglejte! Ukradel nam je kurje stegno, da bi si ga pozneje naskrivaj skuhal- Ali veš, Baloun, kako se v vojnem č-asu kaznuje tisti, ki okrade svojega tovariša? Privežejo ga pred kanon in ustrelijo v zrak. Ko bomo na fronti srečali arti- Ko so Svejk, Baloun in telegrafist Chodounsky skubli kokoš, se jim je pridružil tudi kuhar okultist Jurajda, ki je narezal krompirja in čebule za juho. Perje, ki so ga metali iz vagona. Je zbudilo pozornost poročnika Duba, ki je hodil okrog vagonov. Zaklical Je, naj se prikaže tisti, ki skube kokoš: med vrati se Je prikazal zadovoljni Svejkov obraz. «Kaj Je to?« je zavpil poročnik Dub in pobiral s tal odrezano kokošjo glavo. «To je, pokorno javljam«, je odvrnil Svejk. tglava kokoši vrste Štajerk. To so, gospod lajtnant, zelo dobre nesnice. Znesejo do dve sto šestdeset jajc na leto. Prosim, poglejte, kako bogat jajčnik je imela.« Svejk je držal čreva in drugo drobje poročniku Dubu pred nosom. Dub Je pljunil, odšel in se brž vrnil. «Za koga bo ta kokos?« lerijo, se boš javil pri prvem ognjičarju. Za zdaj pa boš za kazen ekserciral. Zlezi iz vagona!« Nesrečni Baloun je tako storil, Svejk pa, sedeč med vrati vagona, je komandiral: «Habt acht! Ruht! Habt acht! Rechts schaut! Glej naravnost! Ruht!« «Zdaj boš telovadil. Rechts um!* Ti si krava. Levo kreni! No vidiš, osel, da to gre! Poklekni! Sedi! Vstani! Sedi! Lezi! Vstani! Sedi! Ruht!« «Torej vidiš, Baloun, to je zdravo, boš vsaj prebavil!« Začeli so se zbirati vojaki in so "se smejali. «Prosim, naredite prostor«, je kričal Svejk, «zdaj bo mar-širal. Torej, Baloun, pazi, da se ti ne bo treba vračati in spet naprej korakati. Nerad mučim moštvo po nepotrebnem. Torej: Direktion Bahnhof! Glej, kam ti kažem. Marsohieren marsch! Halt! Sakra, stoj vendar, ali pa te dam zapreti! Halt! No vendar — še čudno, da suse ustavil, tepec! Ohne Schritt!** Ti vol neumni! Ce rečem: .Ohne Schritt!’, moraš na mestu prestopati s svojimi cepeligami.« Baloun se je potil, toda Svejk je poveljeval kar naprej in čedalje hitreje. ■tKaj se tukaj godi?« se je oglasil poročnik Dub, ki je ves razburjen prihitel. «Pokorno javljam, gospod lajtnant«, je rekel Svejk. «da nekoliko ekserciramo, da bi ne tratili po nepotrebnem drago, cenega časa.« «Stopite z vagona!« je ukazal poročnik Dub. «Zdaj mi je pa že dovolj! Odvedem vas h komandantu bataljona-* Ko j? Svejk prišel v štabni vagon, je odšel na Lukaš pri drugem izhodu iz vagona na peron Stotnik Sagner je bil. ko mu je poročnik Dub P je Svejk uganjal, ravno zelo dobre volje, kajti vin Gumpoldskirchen je bilo zares odlično. , -raooceIie «Torej vi nočete po nepotrebnem zapravljati^ ^ j! časa?« se je pomenljivo zasmejal. «Matušif, pridite napedt>. Matušlc, ordonanc bataljona, je moral P°klictao^0j pr111 bil znan kot največji tiran Nasakla, ki je Svejku puško. in N»s9'^ «Tale mož«, je rekel stotnik Sagner narednik^ Vze^e* «noče po nepotrebnem zapravljati dragocenega ga in delajte z njim za vagonom vaje s pu^ko. mu Je j -K«1 usmiljenja, brez oddiha.« »Boste videli, Svejk, da vam ne bo dole:asi’asakel: pri odhodu. In malo nato je že rjovel narednik ■ . Fuss! - Schultert! Beim Fuss - schultert!« ,orioVoljrii jif Potem je to utihnilo in slišati je bilo Svejkov " dar je • «Vse to sem se učil že v aktivni službi pred leti jjži f1 a tu sem se učil že v aktivni siu/oi in Fuss’, stoji fltnta ob nogi. Desna roka je napa a aj0 tako, da palec objema cev, drugi prsti paer”ieI1om na ijj» des] ; P* oblesje, in kadar je .Schultert’, rami...« «Dovolj, dovolj čvekanja!« rednika’ Nasakla. «Habt acht! delate to ...» je flinta z se*jw ijerr Rechts schaut! » * Desno kreni! ** Brez koraka! a UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI St 6, III. nad — Telefon štev. 93-808 in 94-638. — Poštni predal 502. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA |t. 20. — Telefonska št. 73-38. OGLASI: od 8,30- 12 in od 15- 18. - Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak rr.m višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finantno-upravm 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste cglaso-v po 10 din. Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pellico l-II., Tel. 11-32 - Koper, Ul. Batitlsti 301a-I Tel 70. K nogi! —• Na ramo! K nogi na ramo! ^ --—........—- - —— ____________________________________________ ^ k, j NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir. Cona B: Izvod 3, mesečno 70 din. FLRJ: izvod 4.50, diO' Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Ljubljana, Tyrševa 34 - tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki -v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tisKa