122. številka. Ljubljana, v sredo 1. junija XX leto, 1887. iKhaj;'. vbak dan cvefer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrijsko-ogerske dežele za vse leto 15 gld.. za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., [za j«den mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld.. za četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po 10 kr. za meec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., će se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po -t kr. če se trikrat ali veekrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in npravnišvo je v Radolfa Kirbiša hiši, „Gledališka stolba". Dpravništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. Tse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnin h, prosimo, da jo o pravem času ponovi, da pošiljanje ne preneha in da dobe" vse številke. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ „ četrt leta........3 ., 30 ., „ jeden mesec....... I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto . . . .... 15 gld. — kr. „ pol leta........8 „ — „ Četrt leta........4 „ — „ tt jeden mesec....... I „ 40 „ IV Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. UpravniJitvo „Hlov. Naroda* *• Le resnično. Kdor piše v časnike, rad pretirava, ker sodi s svojega subjektivnega stališča in ker v naglici nema časa, navadno tudi ni prilike, natančneje se informovati. In tako pride dostikrat v protislovje z resnico in zapeljuje tudi bralca k krivim razsodbam. Kdor bi na pr. po članku „Kali novemu upanjuv 120. št. „Slov. Naroda" sodil državne poslance, ki so od 1. 1879. do 1885. zastopali Slovence, moral bi jih zmatrati za kratkovidne, nedelavne, brez ener-žije, slaboumne, nadarjene za slabe zastopnike svojega naroda. Na take napade molčati, bil bi greh, ker bi narod res moral obupati, ako se tako moti o možeh svojega zaupanja. Zato hočem mirno in kratko odgovoriti, le resnici v prid, ue v obrambo te, tako neosnovano napadene delegacije, katera bi se gotovo 1. 1885. ne bila z malimi izjemami zopet vrnila v državni zbor, da bi narod res bil istega mnenja, kakor rečeni članki. Dvoje se trdi v članku: 1. daje šestletno obdobje državnega zbora (1879 —1885) končalo za nas s tem, da je stare usode kolo nas naprej trlo in smo vrhu tega bili še moralno pobiti in 2. da vzlic ugodnemu položaju slovenski poslanci neso v odločilnej uri stopili pred kabinet, da mu neso, ako se ne uda njihovim terjatvam, odrekli svoje glasove —, „ko bi znali šteti do pet, ležal bi grof Taaffe s svojimi kolegi na tleh." Torej 1. ničesar neso dosegli Slovenci od 1879 do 1885. 1. Vse je ostalo pri starem. Člankar bi se bil v tem času vender moral bolj brigati za domaČo zgodovino, potem bi kaj tacega ne bi bil napisal. V kakšnem polužaji smo bili Slovenci 1. 1879 , ko je nastopila nova večina državnega zbora? V tako desperatnem, da je človek moral imeti trdo vero v bodočnost slovensko, da tačas ni obupaval. Kranjsko, na katero se naslanjajo vsi drugi Slovenci, bilo je v vseh važnejih oblastvih in zastopih v nemških rokah. V deželnem zboru in odboru zapovedovali so Nemci, v Ljubljanskem mestu Nemci, v deželnem šolskem svetu Nemci, v obrtni in trgovinski zbornici Nemci, v mnogih mestih in trgih Nemci, deželni šolski nadzornik Nemec, okr. šolski nadzorniki večinoma Nemci, deželni predsednik Nemec, deželni glavar Nemec, deželne sodnije predsednik Nemec, na giinuazijah v Kranji in Rudolfo-vem nemška ravnatelja — tačas so res razbiti ležali na tleh Slovenstva stari stebri. In leta 1885., ko je končala svoje delo tako trdo obsojena slovenska delegacija, torej v šestih letih, kakšna bilanca se nam kaže: Kranjski deželni zbor in odbor sloveusk, Ljubljanski zastop slovensk, deželni šolski svet slovensk, deželni predsednik Slovenec, namesto Kalteneggerja glavar grof Thurn, obrtna in trgovinska zbornica slovenska, na čelu deželne sodnije Slovenec, na vseh treh gimnazijah na Kranjskem in tudi v Celji ravnatelji Slovenci, spodnje gimnazije na Kranjskem slovenske, učiteljišče vsaj do pol slovensko, pri sodnijah v rabi slovenske tiskovine in sicer ne le na Kranjskem, tudi v drugih slovenskih pokrajinah. Kalte-neggerji Vestenecki, Onderki odstranjeni iz dežele. Kranjska dobila je zopet lice, katero jej gre, to je slovensko in že s tem je bil temelj položen, da tudi ostali Slovenci pridobe jednake pra- LISTEK. Mabel Vaughan. (Roman. V angleškem spisala Marija S. Cummins, poslovenil J. P—ski.) šestnajsto poglavje. (Dalje.) Kolikorkrat je Mabel Rožo obiskala, umirilo se jej je srce in čutila se je kaj okrepčano. Časih je čutila nekaj one potrpežljivosti, ki iz udanosti izvira, časih tudi žarek upanja, ki iz vere prihaja. Napredovala je po tej poti, če ne okrepčana s svetim sklepom, vsaj prevzeta skromne želje, da bi Rozo posnemala. Na lastno osobo je izpozabljala v močnem in živem hrepenenji, da bi vsaj nekoliko blagostanju in sreči drugih ljudij pripomogla. V tem nesebičnem in plemenitem prizadevanji so jej ovire pogostoma jemale srčnost in nemarnost jo je večkrat strašila, predno je imela priliko, blago delo izvršiti. Časi se je oni blagodejni upliv izra-zoval v plemeniti gorečnosti, s katero je trudila se izvršiti dober namen. Jedenkrat se je peljala skozi ulico, ne daleč od gospe Hopove. Kar je njeno pozornost na se obračal izvenredno lep sad v oknu ondešnjega diša varja. Pri zadnjem pohodu pri Rozi je bila opazila, da so jej bile pomaranče, s katerimi jo je vedno preskrbovala, skoro popolnem, pošle. Zmislila si je, da je najlepša prilika novih jej kupiti. Dala je Donaldu znamenje. KoČijaž je ustavil konje pred prodajalnico, dasi njegovi precej zaničljivi pogledi niso dovolj zakrivali začudenja, da bi mlada gospa v toli neznatno dišavarnico šla. Mabel pa je bila dosta skromniša od uapušnega kočijaža ter se celo ni na to zmislila, da bi sama si kratila čast, ter je brez obotavljanja noter šla ter si potrebnega nakupila. Ko jej je mladi strežnik tehtal nekaj grozdja, obračala se je nje pozornost na dva dečaka, ki sta pred mizo stala. „Obljubim ti, Ivan," rekel je starejši izmej njiju, „če popelješ te kamenice (oštrije) k Tatamu na morski strani, preskrbim ti za ta večer sedež pri Bovverji v jami. No, stari dečko, kaj praviš k temu? rjTom Ratlin bode igral Hudiča mej kuha rče ti, to bode veselje. Tom Ratlin je res dečko po mojem srci! No, reci, da." vice. Koliko pa je v t j dobi bilo po vsem Slovenskem nastavljenih narodnih sodnijskih uradnikov, koliko notarjev, to lahko vsnk vidi, kdor primerja status od 1. 1879. z onim od 1. 1885. (Konec prih.) Iz državnega zbora. Na Dnnaji, 29. maja 1887. (Konec.) In sedaj dvigne se Vam Celjski Foregger, v istem hipu pa zapuste poslanci brez razločka stranke kar Irumoma dvorano ter hite zavetja iskat si v couloirih in buftetu pred krvoločnim govornikom. Nihče Vam ne izprazni dvorane tako naglo, kakor štovani zastopnik pristnonemških Celjanov, in res, Bog je Foreggerja le v svoji jezi bil poslal mej govornike! O vnanjosti njegovi molčim, dasi ni vabljiva, — glas njegov je votel, vedno hripav, vsebina njegovih govorov neizrečeno plitva, nelogična, brezmiselna, dikcija okorna in slabovezana, — če Vam torej kot govornik nastopi ter z rokami začne mahati po zraku, modro glavo majati kakor znane marijonete v Dunajskem „\Vurstelpraterji", ni čuda potem, da je le malo takih junakov, kateri bi hoteli ogledati si tak „spektakoltt, ter se upali jedno celo uro vstrajati v taki nevarnosti. Takega je Foreggerja ustvarila mati narava, v tej seji pa, v kateri je hotel jedenkrat do dobrega potolči sovražne Slovence z dr. FerjančiČem vred, prekosil je celo samega sebe! To Vam je bil tudi govor, vreden možaka in stranke njegove, katera si je pač ž njegovim izborom lastnoročno podpisala „testimonium paupertatis !tt Deloma „razlogi", katerih pri nas niti mej navadnimi „rilistri" v naj priprostojši krčmi več ne slišiš, — tako so že obrabljeni in razmršeni, — deloma očividne neresnice in podla očitanja, to je bilo jedro Foreggerjev ega govora! Toda, čemu se toliko časa baviti s tako ničlo ? Dobro ga je okresal minister Pražak, kateri mu je z največjo hladnodušnostjo naravnost povedal, da ne mara pečati se s tem govornikom, češ, preveč je bilo istinitih pomot y njegovi razpravi. Foreggerja na stran pustivši mudil se je tem dlje pri dr. Ferjančiči. V tem oziru in glede slovenskih teženj bil je Prnžakov govor posebnega pomena. „Jaz se ne dotaknem vaših starih kamenic," odgovoril je dečko; kratek, čokast dečko s pegastim obrazom in debelimi ustnami. Veliki naprej moleči zobje so njegovemu obličju dajale neko posebnost, ki pa je k ljubu temu bilo odkritosrčno, pošteno in v občo tudi pridobljivo. „Ti nečeš?" odvrnil je prvi govornik. „Tem večji tepec si. Splača se gotovo boljše, nego če ti materi ledenec prodajaš; in zaničljivo se je oziral na pletenico, ki je bila polna ledenca in je na usnjastem jermenu tovarišu ob vratu visela. Zadnjega so besede nedvoumneno neprijetno dirnule in poniževal ga je namek na njegovo opravilo, kateremu jo bil res že odrastel; zato je črez in črez v lite z?rudel ter nekaj osramočen, nekaj pa razkačen odvrnil: „Ledonec prodajati je še zmi-rom boljše opravilo nego delati drugim ljudem, ki mnogo obetajo, potem pa ne plačajo. Boljše bi bilo, ko bi ti poplačal stare dolgove, predno misliš nove narediti." „Tebi pač ničesa ne dolgujem," odgovoril je prvi govornik tdgotno. „Tako?" vskliknil je Ivan. „Rad bi vedel, kaj bi bil dobil, da .sem bil oba soda s kameuicaim iz Id tako so se zopet zatvorile parlamentarne duri, poslanci so se vrnili v svojo domovino, počitka si iskat v domačem krogu. Kedo bi pač trdil, da ga ne so potrebni bili po silnem naporu zadnjih tednov? Tedaj na veselo svidenje bodočo Jesen ! Govor poslanca Kluift v državnem zboru dne 10. maja 1887. (Dalje./ Ni li naravno in umljivo, da se učitelji ravno ne pulijo za slovenske šole, kakor je opomnjeno tudi v onem letnem poročilu na strani 41 ? Si li more učitelj želeti službo, kjer ima največje težave s tujim jezikom, katerega ne razumejo otroci; kjer ee mora več truditi, kakor njegov tovariš na nemški šoli; in konečno mu za kazen še odtegnejo petletno doklado, ker nadzornik ni bil zadovoljen z uspehom? (Čujte! Čujte! na desnici.) In vender je naravno, da tak pouk ne more imeti po vsem povoljnega uspeha. Versko-nravna vzgoja, ki je za vse naslednje življenje odločilna, je v takih šolah zelo težavna, pri slabejših otrocih celo nemogoča. Nemškega katekizma otroci ne razumejo, slovenskega ne znajo brati, saj ne v onih šolah prve vrste, ker v takih šolah se ne uče slovenski brati in pisati. (Čujte! Čujte! na desnici.) Katehet jih mora najprvo učiti slovenski ABC, da morajo njegovi otroci vzeti v roke slovenski katekizem. Veroučitelji so večkrat prosili šolske oblasti, naj dado slovenščini v šoli vender toliko prostora, da morejo otroci brati in rabiti slovenski katekizem, a vse zastonj. Poslali so 19. junija 1878 skupno prošnjo na deželni šolski svet, a ta jo je zavrnil z odlokom dne 3. januvarja 1879. In ko se je umrli knezoškol Wiery 28. januvarja 1879 pritožil proti odloku pri ministerstvu, zavrnili so ga naravnost tudi tukaj. Označivne so besede, katere je knezoškof pisal v pritožbi na ministerstvo. Čudno svitlobo mečejo na šolske razmere v slovenskih delih Koroške. Glase se (bere): „Spoštovanjem podpisani ordinarijat mora proti temu ugovarjati, in sicer na korist šole, kakor tudi posebno na korist krščanskega pouka in nravne omike slovenske mladine, da namreč preveč tirjajo voditelji slovenskih občin glede nemškega jezika in da se jim prehitro izpolnujejo njihove tirjatve. Gotovo resnica je, da župani zmatrajo šolo le kot zavod jezika; kaj radi se odreko rejalni omiki svojih otrok, če le po večletnem obiskovanji šole nekoliko lomijo nemščino. (Čujte ! na desnici.) Slovenske občine, to je njihovi voditelji ne poznajo prave naloge ljudske šole." Tako je pisal plemeniti cerkveni knez, ki je bil rojen Nemec in kateremu ne morete očitati slovenske propagande. Kot vesten višji pastir, ki je ravno tako skrbel za slovenske kakor za nemške vernike, čutil je dolžnost, da povzdigne svoj pastirski glas in razkrije brez strahu pomankljivosti in napake. Pa ne le nravno-verska vzgoja, temveč tudi sploh pričetna omika trpi vsled barbarske učne metode, ki je proti vsem pravilom pameti in pedagogike. (Prav dobro! na desnici.) Materinega jezika se otroci ne uče, nemščine se pa otroci ne morejo naučiti v šoli v toliki meri, da bi se v nji mogli učiti najpotrebnejših vednostij. Opazim, da ne napredujejo v splošnji omiki, marveč zaostajajo. To ni moja samovoljna trditev, temveč opazili so to drugi faktorji, ki so znani pri, nas kot veljavne osobe. Statistika I. 1884 kaže na Koroškem, da je manj novincev kakor prejšnje letjo, ki znajo nemški brati in pisati, število ojiih pa, iki znajp tudi drugi, tukaj se ve", slovenski jezik, skrčilo se je v jednem letu od 30 do 15 pri tisoči, tedaj za 50 odstotkov. (Čujte! na desnici.) Na Kranjskem je število obeh naraslo, akoravno so za slovensko prebivalstvo v ljudskih šolah povsod upeljali slovenski poučni jezik. Jeden prvih nemško liberalnih časnikov Dunajskih je pripomnil pred nekimi leti (Klic: Pred nekimi meseci!) torej pred nekimi meseci glede Slovencev na Koroškem: „Slovenci na Koroškem po. stajajo bebci". (Poslanec Ghon: No, to je silno! — Čujte na desnici. — Glasno ugovarjanje na levici.) Všeč mi je, ker gospodje ugovarjajo. Jaz tudi ugovarjam in veseli me, da gospodje s Koroškega z menoj ugovarjajo. Če pojde tako naprej, mogel bo narodopisec (etnograf) čez nekaj let poročati o Koroškem: Prebivalstvo na Koroškem je popolnem nemško; ako bo hotel biti natančen in vesten, moral bo pristaviti: žalibog, je bedasto. (Glasni ugovori in smeh na levici. — Dobro, dobro! na desnici.) Take razmere, ki sicer nadarjen in močan narod tirajo v slaboumnost, gotovo neso na korist državi in vladajočemu redu; tega bi jaz ne mogel trditi in mislim, da tudi ne gospod naučni minister. (Poslanec dr. Menger: To ni resnica 1 Klici na levici: Kateri časnik je bil?) Sedanja vredba ljudske šole ni le proti zdravi pameti in pravilom pedagogike, marveč je tudi ne-postavna. Odveč bi bilo, ko bi hotel to dokazovati. Le toliko, da nasprotuje vredba členu 19. državne temeljne postave dne 21. decembra 1867, §. 6. in §. 51. šolskega in naučnega reda dne 20. avgusta 1870. Če se bodo koroške občine, kakor smo nedavno brali, z dotičnimi pritožbami obrnile na državno sodišče (dobro, dobro! na desnici), da dobe za slovenske otroke slovenski poučni jezik, gotovo bo državno sodišče priznalo pravico koroškim Slovencem, kakor se je že sploh zgod lo v mnogih dru» gih slučajih. (Dobro, dobro! na desnici.) Pritrdili mi boste, gospoda moja, da je gotovo jako žalostno, ker si moramo svojo postavno pravico priboriti z odlokom sodišča, in da s tem gotovo ne pospešuje zaupanje do vlade. (Tako je! na desnici.) Zato upam in pričakujem, da ne bo treba visoke naučne uprave poučiti z odlokom visokega državnega sodišča, katere dolžnosti ima kot najvišja šolska oblast, temveč bo storila prostovoljno svojo dolžnost in izpolnila skromne in v postavah zagotovljene tirjatve slovenskih občin na Koroškem ter odstranila prej ko mogoče šolske razmere, ki nasprotujejo zdravi pameti in vsem pedagogičnim načelom. (Prav dobro! na desnici.) (Dalje prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 1. junija. KElaaočedko društvo „ Beseda Sladkovskega" je bilo v nedeljo sklicalo velik shod, katerega se je Kar smo pri tej priliki čuli raz ministersko klop, zasluži pač, da resno zabeležimo odvažne te besede. Najprej je vodja pravosodne uprave obečal, da bode o nedostatnostih, koje je grajal naš poslanec, natančno se dal informovati ter bode potrebno ukrenil, kjer koli se pokaže potreba. Nasproti dru. A u s-sererju, kateri je ministru očital razna imenovanja, postavil se je P raža k na jedino pravilno stališče. Nič se ni skušal zagovarjati, da je bil tu in tam prisiljen, prezirati terno-predloge Slovencem toli naklonjene Graške nadsodnije, temveč odločno je poudarjal dolžnost sedanje vlade, skrbeti za slovensko uradovanje tudi tam, kjer dosihmal tako uradovanje ni bilo mogoče. Opominjal pa je ob jednem slovensko prebivalstvo, da mora tudi ono sodelovati pri upeljavi slovenskega jezika v naše urade. Zlasti pravnikom je priporočati, naj se i oni do dobrega priuče slovenskega pismenega jezika, kazoč na neljube skušnje, koje je videti pri sodnih izpitih. Po tej slovesni izjavi ministrovi mora pač vsakemu biti jasno, da vodstvo justične uprave s svoje strani uprav želi, naj se širi slovensko uradovanje ter naj naš uradniški zarod svojo zmožnost za tako uradovanje tudi dokaže pri sodnijskem izpitu. Nadejamo se, da bode ta izjava, storjena v javni državnozborski seji, ohrabrila marsikaterega plašljivca, kateri se iz golega strahu pred tem in onim zagrizencem niti na dan ni upal s slovenščino v naših uradih. Isto tako prijavil je minister načelo, da se v zmislu njegove odredbe iz leta 1882. tudi slovenske uloge, izročene po odvetnikih, nikjer na Slovenskem ne smejo odbijati zgolj paradi jezika. Sploh se mora reči, da še nikoli nesmo čuli rahlega Pražaka govoriti s toliko odločnostjo kakor baš v tej pomenljivi seji. Tudi iz njegovega govora se razvidi, da se važen prevrat pripravlja v postopanji Taafte-jevega kabineta, kateri mora le v korist biti državnozborski večini in slovenskim terjatvam. Bog daj, da se ne varamo v svojih utemeljenih nadah! A kaj Vam hočem še poročati o druzih razpravah, koje so bile govorjene proti koncu tega zasedanja, o časi tedaj, ko se je zbornice že bila polastila prava agonija?! Naj le omenjam, da je izmej slovenskih zastopnikov poleg vrlega Naber-goja, kateri je zahteval pri poljedelskem ministerstvu nekoliko ustanov za tržaško okolico, govoril še Hren pri penzijskem etatu in V oš n jak pri justici, polemizujoč proti Celjskemu Foreg-gerju. V i tez ič nameraval je pri naslovu „subvencije za nekatere zemljišnoodvezne zaklade" grajati nagodbo, ki je 1. 1875 bila sklenena mej Istro in državo. Stvar je sama na sebi po vsem opravičena, Istra je pozitivno oškodovana, govornik storil je torej le svojo dolžnost, če je na podlagi obilega gradiva zahteval, naj se predrugači kvarna ta pogodba, toda ker se dokazovanje njegovo ni dalo skrčiti v kratko razpravo, postala je zbornica sila neukretna ter čestokrat motila primorskega poslanca. Opomini predsednikovi, deloma nezasluženi, in splošni vriš in ropot so tako razburili vnetega Vitezica, da je že bil izročil svojo — odpoved! Vender se je posredovanju Smolkovemu in prigovarjanju nekaterih prijateljev posrečilo, da je umaknil svoj prvotni namen ter preklical svojo ostavko. kleti starega moža valil tja doli do broda v Jersev ? Kaj lepo opravilo, kaj ne, če ti s sodi skočiš v čoln in mene na cedilu pustiš V Tega ne izpozabim nikdar, to ti povem." Veliki dečak smijal se je neizmerno pri tem spominu na dogodek, ki mu je bil najizvrstniša šala. „Kaj pa sem mogel storiti?" vskliknil je. „Ali sem smel pustiti čoln čakati? Poveljnika la-dije pač nisem mogel podkupiti, hotel je nemudoma proč. Pa viš no, Ivan," nadaljeval je, pregovarja je ga, „ti mi popelješ sode tja doli k Tatamu in jaz ti poplačam, — na poštenje." „Kaj, ti mi plačaš za obakrat, za danes in za oni dan ?u .Mislim. Bodem videl," rekel je veliki dečko umikajo se. „Bob, ne, nič mislim; takrat narediva jasno kupčijo." „Dobro, dobro," rekel je Bob. „Ti vsekakor dobiš ustopnico za gledališče." „In petelinovo pero tudi ?u „Tega ti nisem obljubil," rekel je Bob. „Seveda si mi je obljubil," odvrnil je Ivan živahno. „Oh, Ivan! Ti si dober dečko", vzkliknil je Bob, trkaje mu na ramo. „Tom Ratliu in petelinovo I pero. Dobro, oboje dobodeš, če se precej na pot podaš. Nemudoma pojdem po kamenice. Tam za oglom sem pustil samokolnico. Malo počakaj." Iz-rekši stekel je Bob skozi stranske duri, da bi svojo kupčijo razširil. „Kaj pa misli? Kaj hoče temu dečku dati? vprašala je Mabel mladega človeka, ki jej je nakupljene stvari skup spravljal. Služnik jej je pogledal v resnobni obraz ter je dalje zavijal; pripognivši se, da bi konec pregri-zil, .skusil je zakrivati smehljanje, ki se mu je na lici kazalo. Opazivši njegovo obotavljanje, je Mabel znova vprašala. Mladič se je znova ozrl ter jo pogledal v nepremenjeno resnobni obraz, umiril se je ter odgovoril na drugo vprašanje. ..Kaj ne, gospa, kaj je mislil s petelinovim peresom?" „Da«. „Nekaj za pijačo", odgovoril je mladič. Ker ni mogel več zakrivati, kako ga veseli Mabelina radovednost, zasmijal se je glasno ter pobral zavitke, da bi jih na voz nesel. „Zdelo se mi je, bala sem se", rekla je Ma- bel z resnim očitajočim obrazom. „To je sramota!" Ko je kupčijski služnik odnesel zavitke, stala je ter naposled šla k Ivanu, ki jo je po strani gledal ter bi bil mislil, da sta o njem govorila. „Ne vsprejmi ponudbe", rekla je z prijaznim glaBom ter roko položivši mu na ramo, da bi svoje besede bolj poudarjala. Ivan, Ivan Hopov, kajti on je bil, dasi tega še celo ni slutila. Ivan jo je pogledal sedaj v mile očitajoče oči, sedaj pa v bogato obleko, nje imenitno zunanjost in nje plemenito postavo. Potem je pobe-sil oči ter je nekoliko uporen, nekoliko pa ponižan v zadregi z nogo bobnal ob prodajalnično mizo. „Kaj ti dam, če ne vsprejmeš petelinovega peresa?" vprašala je Mabel po kratkem prestanku. Še jedenkrat se je Ivan ozrl ter s svojimi očmi srečal mile oči Mabeline. A naslednji trenotek po-besil je glavo pred njo, ki ga je tako usmiljeno gledala. Sledil je zopet hipen molk, kajti Ivan ni odgovoril na nje vprašanje. Mabel je iz mošnjice vzela zlat ter ga položila na mizo. Ivan je zrl vanj z očitnim hrepenenjem; a takrat se ni drznil Mabele pogledati. „Ali ga češ imeti?" vprašala je. (Daljo prih.) udeležilo nad 2000 osob. Več govornikov je odločno obsojalo politiko češkega kluba. Dr. Gregr se je izjavil, da Mladočehi ne mislijo boriti se proti češkemu klubu, ampak bodo le odločno zavračali nemške zahteve. — V soboto zvečer so dr. Riegru priredili dijaki mačjo godbo. V včerajšnjej seji gompodidke zbornice je naznanil ministerski predsednik, da se zborovanje državnega zbora odloži do jeseni. Ogerika gospodska zbornica se je pomnožila za tri člane. Dosedanji poslanci Sigmund Bohua, Josip Gall in Anton Zihy imenovani so dosmrtni člani gospodske zbornice. V »i a u.f t* države. Vest, da bolgarsko regentstvo namerava osnovati v prestolnicah evropskih vele vlasti j ofici-jozna ZHStopstva, je nekda izmišljena. Najbrž je pa regentstvo to res nameravalo, pa je opustilo to misel, ker velevlasti neso hotele uiČ čuti o tem. Glasilo ruMb«> vlade „Journal de St. Pćters-bourg" je objavilo turško okrožnico in pristavilo, da zaradi tega Rusija ne bode popustila svoje dosedanje politike. S sedanjim bolgarskim regentstvom se nikakor ne bode pogin al a. Iz te izjave se razvidi, da turška nota ne bode imela uspeha. Krečansko narodno sebranje je izvolilo po nasvetu velicega vezirja in generalnega guvernerja, deputacija, katera pojde v Carigrad, da se bode po ganjala s turško vlado o zahtevah Krečanov. Kasacijsko sodišče v Atenah je ovrglo ob sodbo grških častnikov in odločilo, da mora to stvar razsoditi drugo sodišče. Novo francoMko ministerstvo se je včeraj sestavilo. Vsi ministri razen jednega so zmerni republikanci. Minister javnih del Heredin je radika-lec. Vsi radikalni listi ga napadajo, da je ustopil v sedanje ministerstvo ter ga nazivljelo izdajico. Heredin je rojen Španjec z otoka Cube, pa se je naselil v Franciji. Novi pravosodnji minister Mazeau je svetnik pri kasacijskem sodišči in senator. Pomorski minister Barbev bil je nekdaj pomorski častnik, potem pa veliki obrtnik. Od leta 1882 je senator. Vojni minister Ferron je po političnem prepričanji zmeren republikanec, sicer pa osobni prijatelj Cleraenceau-a, zategadelj se nekateri listi čudijo, da je ustopil v ministerstvo. Rouvier je prevzel finance in predsedstvo, Fallieres notranje, Flou rens vnanje zadeve, Spuller pouk, Dautresme trgo vino in Barbe poljedelstvo. — Radikalni listi sve tujejo Boulangei ju, da naj ne prevzame nikako aktivne službe, da ga bodo mogli voliti v zbornico. Pripravljen mora biti, kadar pride njegov čas. Večina francoskih listov trdi, da se novo ministerstvo ne bode dolgo obdržalo. V nekaterih krajih v Belgiji štrajk delavcev že pojenjuje. Mnogi delavci se zopet začeli začeli delo. Te praznike je bilo več delavskih shodov, na katerih so delavci zahtevali splošno volilno pravico. Sedaj vladajoča klerikalna stranka neče nič slišati o občnej volilnej pravici Liberalna stranka tudi ni za splošno volilno pravico, pač pa zato, da se razširi volilna pravica na vse polnoletne moške osobe, katere znajo čitati in pisati. Koncem junija bode v Rimu velik tabor, na kateri bodo vsa ItalljunMka mesta poslala svoje odposlance. Tabor je sklenil protestovati proti sedanji vladni afriški politiki. Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. (Dalje.) -2. Glavni odbor ima nalogo ustanoviti podružnico za logaški okraj. Ta sklep zvršil se je z tekom 1. 1886 in glavni odbor mora z veseljem konstatovati, da ni le nova podružnica v Logatci izmej najmočnejših, ampak tudi mej najdelavnišimi. 3. Glavni odbor naj na merodajnem mestu prosi, da dobijo revnejši vinograd niki ameriške trte zastonj. Glede na ta sklep obrnil se je glavni odbor do c. kr. deželne vlade in kolikor mu je dosedaj znano, tudi z uspehom. 4. Pri napravi nasadov v družbeni •drevesnici gledati je na to, da se bode kolikor le mogoče moštnic vzgojevalo. Ta klep naznanil je odbor upravništvu družbene drevesnice, da se po njim ravna. 5. Glavni odbor naj pri vis. c. kr. de želni vladi prosi, da se odpiše ob vremen akih nezgodah, kakor pri slani, toči itd vselej in takoj vsaj en del davka • Glavni odbor storil je to, a odpoBlal je tudi z drugimi kmetijskimi družbami vred posebno pe tičijo do zbornic državnega zbora. 6. Glavni odbor naj skuša učiniti, da se lovska postava p redrugači in da jeza jec šteti mej škodljivo žival. Z ozirom na ta sklep dopisoval je glavni odbor z vis. deželnim odborom, obravnave zaradi spre- membe lovske postave se pa še vrše. Glavni odbor nabira podrobna poročila iz vse dežele in namerava tudi nasvetovati spremembo imenovane postave glede divjih golobov. Družbeni zavodi in podjetja: Glavni odbor je upravljal v 1. 1886 dva zavoda, ki sta družbena, namreč: 1. Družbeno podkovsko šolo in živi-nozdravnišnico in 2. poskusni vrt, oziroma deželno sadno drevesnico. Glede delovanja teb dveh družbenih zavodov opozarja glavni odbor 6Č. gg. ude na poročili, ki sta dodani temu upravniškemu poročilu. Za podjetje glavnega odbora v 1. 1886 je šteti tudi izdavanjeslovenskegagospodarskega lista „Kmetovalca.u Družbeni list, katerega udje brezplačno dobivajo, izdaval je odbor v 1. 1886 uže tretjo leto in sicer po načinu, kakor prejšnja leta, oziroma kakor je ukrenil občni zbor za 1 1883. Ker se je pa pokazalo pri takem izdavanji Kmetovalca" mnogo nedostatkov in ker je glavni odbor želel udom dajati večji in boljši list, zato je sklenil koncem 1. 1886 ustaviti izdavanje „Kmetovalca" po sedanjem načinu ter ga od 1. 1887 naprej samega zase izdavati in sicer povečanega ter zboljšanega po obliki in po vsebini. V list sprejel je glavni odbor tudi inserate, iz katerih bode uredništvo plačevati. Uspeh, ki ga ima glavni odbor s tako preustrojenim listom v 1. 1887 kaže, da je odbor pravo pogodil. Za ude nemške narodnosti naroča odbor na račun družbe vsako leto nemški strokovni list Oeconom. w Poročilo to se odobri. Društveni tajnik g. Pire potem poroča o ko-nečnem društvenem računu za 1. 1886. Dohodkov je bilo 7346 gld. 58 kr. in razen 608 gld. 20 kr. ki so ostali v blagajnici, bilo je vse drugo izdouo za troške. Inventar in ob jednem bilanca društvenega premoženjh kaže koncem leta 1886 premoženja 34.488 gld. 16 kr. Ce se premerja z aktivnim pre moženjem prejšnjega leta 35.069 gld. 30 kr. kaže se, da se je zmanjšalo za 581 gld. 14 kr. Zmanj sanje je nastalo, ker so pali kurzi za 83 gld., ker se je odpisalo inventarne vrednosti 260 gld. 87 kr. in ker je glavni odbor plačal v 1. 1886 tisek „Kmetovalca" za 1. 1885 in 1886. Izkaz aktivnega premoženja za 1. 1886 je tedaj: 1.) Inventarijalna vrednost 33.802 gld. 54 kr.; 2.) aktivnih ostankov je 77 gld. 42 kr.; in 3.) gotovine 608 gld. 16 kr. skupaj torej 34.488 gld. 16 kr. Proračun za 1. 1888 kaže 4213 gld. dohodkov in stroškov. Računski sklep za 1. 1886 o državnih podporah, katere je glavni odbor kmetijske družbe oskrboval, kaže da se je od 9232 gld. 62 kr., katere je ministerstvo podelilo za razne podpore, porabilo vse, razen 780 gld. 4 kr. (Dalje prih.) Domače stvari. — (Presvetli cesar) podaril je občini Črešnjevec za zgradbo šolskega poslopja 300 gld. — (Z današnjim dnem) prevzel je upravi-teljstvo „Narodne Tiskarne" in upravništvo „Slo-venskega Naroda" gospod Vekoslav Rudolf. Upravni odbor „Narodne Tiskarne. — (Društvenike „Glasbene Matice") opozarjamo, da bode jutri popoludne t. j. v četrtek dne 2. junija izlet gojencev tega zavoda na Dre-nikov vrb. — (Oj blaženo nemško Kočevje!) V „Konstitutionelle Vorstadtzeitung" št. 148 čitamo, da je bilo pri občnem zboru nemškega „Schul-vereina" 1520 odposlancev, mej temi pa, kar se zmatra za posebno čast, nič manje nego 32 6 zastopnikov Kočevcev, ki so reprezentovali ,das bedrangte Deutschthum im deutschen GottBchce" Dunaj, ki je vender, kakor židovski listi radi kriče, nemško mesto „par excellence" poslal je v občni zbor le 204 zastopnike, torej silno zaostal za neznatnim Kočevjem. Ker nesmo zapazili posebnega gibanja mej tukajšnjimi Kočevci, si stvari ne moremo drugače tolmačiti, kakor tako, da so vsi na Dunaji bivajoči Kočevci popustili svoje koše, porae-ranče in lige ter in corpore počastili nemškega „Scbulvereina" zbor s svojo prisotnostjo. Čestitamo! — (Birmancev) bilo je binkoštne praznike v Ljubljani 1827. V nedeljo dopoludne bilo jih je 930, popoludne 654, v ponedeljek 243. — (V Zagrebu) umrl je binkoštni ponedeljek Guido pl. Klobučarič, ki je volil jugoslovanski akademiji 3000 gld., „Matici Hrvatski" pa tudi 3000 gld., ter si s tem postavil lep spomenik. — (Godba domačega peš-polka) sVira o lepem vremenu jutri v četrtek 2. junija in v sredo 8. junija vsakikrat ob polu šestih popbllidne v »Zvezdi"; običajni mirozov pa v soboto 4. in 11. junija vselej ob 8. uri na večer. — (Državno policijo) dobi Gorica namesto sedanje mestne. S početka se nastavi l12 mož, katerim bo naloga vzdrževati javni red, skrbeti za varnost življenja in premoženja ter storiti marsikaj, kar do zdaj se ni storilo. Napadi nekaterih zape-Ijancev na c. kr. vojsko dali so baje povod tej naredbi. Mesto bo moralo doAaŠati svoj delež, da se bo vzdrževala državna policija. Sedanje starešinstvo odmenilo je v ta namen 2500 gld.; vlada se ni še izrekla o tej svoti. Pred leti odvzela je država Goriškemu mestu pobiranje davkov, zdaj mu odvzame policijo, in tako bode magistratovanje in starašinstvo-vanje vedno lažje. „Soča". — (Knez črnogorski) peljal se je v ponedeljek s kneginjo Mileno, prestolonaslednikom in hčerkama Milico in Anastazijo na Dunaj. V Št. Petru stal je vlak jedno uro in gostilničar na tamošnjem kolodvoru g. Kovač serviral je visokim gostom kavo. V Postojini je mnogobrojno občinstvo kneza in njegovo obitelj živahno pozdravljalo. Na Dunaji vsprejeli so kneza cesarjev generalni pobočnik F. M. L. grof Paar, namestnik baron PoBBin-ger, policijski predsednik baron Krauss, general F. Z M. baron Bauer itd. Po pozdravu odpeljal se je knez s spremstvom v dvorskih kočijah v cesarsko palačo, kjer so mu odločeni takozvani „grossen Appartements". To je prvikrat, da je knez Črnogorski našega cesarja gost v dvorci in to izredno odlikovanje je najboljše merilo, kolika važnost se na najvišjem mestu pripisuje dobrim razmeram s sosedno kneževino. — (Z Reke) se nam javlja: Uradno izvestie tukajšnjega ruskega generalnega konzula kaže, kako tu narašča uvažanje ruskega petroleja in nafte. Leta 1884 pripeljalo se je na Reko 13.000 sodov surove nafte, 1885. leta 96.876 kvintalov surove nafte in ti8f>8 kvintalov petroleja, v prvi polovici! 1886. leta pa že 150.000 kvintalov nafte. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Pariz 1. junija. Povodom vojaške svečanosti zbralo se je pred opero več tisoč lju-dij, ki so klicali: „Vive Boulanger!" Policija vzdržala red. Dvesto glav broječo tolpo, ki se je napotila v „Elysee'' zahtevat, da se Boulanger nazaj pozove, razgnala je policija. Ob 12 V« uri vse mirno. Hamburg 1. junija. Požar uničil zvečer 6 nabrežnih skladišč. Zgoreli sta dve angleški ladiji, veliko drugih poškodovanih. Škode je več milijonov. Temesvar 31. maja. Bega še vedno narašča. Nižji deli mesta so že pod vodo, več ulic po predmestjih preplavljenih. Preteklo noĆ povodenj na štirih krajih prodrla nasip ob Begi in se razlila čez polja občin Maros-Zsepfalu, Kisfalud in Kis-Szent-Miklos. Javna zahvala. Podpisanemu načelniku podružnice sv. Cirila in Metoda za Beljak in okolico je prijetna dolžnost, da se najprisrčnejše in najtoplejše zahvali vsem, ki so pripomogli, da se je podružnični shod v Blačah dne 30. maja t. I. tako sijajno obnesel. Osobito pa se zahvaljuje vsem p. n. gospodom, ki so prišli iz bele Ljubljane — g. dr. Jos. Vošnjak in g. Ivan Hribar, kot zastopnika glavne družbe; gospodje pevci Pribil, Pelan, Štamcar inNolli — iz Zatične gospod notar Plantan s soprogo kot zastopnik zatiške podružnice, — iz Celovca — gospodje Gr. Einspieler, II u t ter, Legat s soprogo, kot zastopniki Celovške podružnice — iz Ve-likovca — gospod Kočevar —in nas z izvrstnimi svojimi govori in krasnomilim petjem nauduševali za sveto našo stvar. Gospodje iz Ljubljane pa neso le Žrtovali časa in denarja za daljno in tiudapolno pot, ampak podarili so nam tudi krasne Brezovni-kove „Zvončke* v 50 iztisih, ki se bodo razdelili mej odraslo mladiuo. Tudi za ta plemeniti dar naj-prisrčnejša zahvala. Šent Lenart pri sedmih studencih, dne 31. maja 1887. - ------ Matija Wuttl L r. Poziv slovenskemu učiteljstvu. Dasi tudi se pri prvem izdavanjt »Popotnikovega koledarja za slovenske učitelje* ne moremo ponašati z gmotnim uspehom*), nam vender priča laskavo priznanje od vseh stranij, da smo s »Po potnikovim koledarjem14 pravo pogodili. To in pa Želja, da odpravimo nedostatke, ki so brez naše krivde ostali v I. letniku, nas spodbuja, da že letos priredimo „Popotnik-ovega koledarja" novo izdanje. Da se pa drugi letnik dobro obnese in delce postane povsem zanesljiv tolmač vzajemnosti mej slovenskim učiteljstvom, treba bode splošnega sode vanja. Obračamo se torej že zdaj do častitih tovarišev in tovaršic svojih, kakor do vseh prijateljev našega podjetja z nujno prošnjo, da nam blage volje naznanijo v kratkem a) vse ali sebe ali svoje bližne sodruge zadevajoče pomote, katere so v letošnjem izdanji „Popotnikovega šematizma" zasledili; zlasti všeč bodo nam popravki glede pisave imen — priimkov in krajevnih imen — če so utemeljeni; b) spremembe, ki so se vršile od prvega izdanja glede osob, kakor tudi posameznih šol (nove šole ali če se je katera razširila). Ker se je od nekod želja izrekla, naj bi se navedli v šematizmu tudi zastopniki učiteljstva v okrajnih šolskih svetih, prosimo, da se nam v svojem času tudi v tej zadevi upošljejo potrebni podatki. Na osobne želie glede dopolnitve šematizma (v tej ali oni zadevi) se bodemo v okviru našega načrta po možnosti vselej ozirali, kajti zelo nam je ležeče na tem, da prejemnike našega koledarja v obče zadovoljimo, ker le v tem slučaji smemo upati, da bodo oni podjetje tudi gmotno podpirali. Dopisi v zadevi „Popotnikovega koledarja" naj se blagovoljno dopošiljajo. 1 r«'«lni*tv« „Popotnik-a", Maribor, Reiserstrasse, št. 8. *) Razpečalo se je toliko koledarja, da bi baš pokrili lastne troSke, a žal da de je mnogo dolžnikov, kateri so na nas pozabili. Te de jedenkrat prosimo, da se nas spomnijo in rimu poleg ogromnega našega truda ne delajo še gmotne škode. Avetrijulca apecijitllteta. Mnogoletna izku\stva so dokazala, da se je „Molio v S ei d li t z - p raš ek* pri vsakerSnem slabem prebavljenji in zaprtji kot jedino uspešen lek izkazal. Cena škatljici z navodom 1 gld. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založn k i a Dunaji, Tucblauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 5 (19—4) JJUBlJlMllIf' (192—48) za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. aSfata-- Tujcl: 31. maja. Pri NlouDi I lameli iz Kalifornije. — Stukart, Blass, Mmitner z Dunaja. — Hermann iz Prage. — Sindaler iz ribraina. — GrUnvvald, Eisenstiidter iz Szolnoka. — Pe-turuel iz Celovca. — VVurzbach vit. iz Kostanjevice. — Val-lenćič iz Trnova. — .Tutiis iz Planine. — Pedrini izTnviSe. Pri tfi»l«iM : Freissen, Koiser, Goldmann, Rainer z Dunaja. — Pircban iz Maribora. — Kauš iz Trsta. Pri avMtrijHkeui tiet*t»r|i: Ilrovat, Mallnar iz Žužemberka. — Rudolf iz Ljubljane. Pri Viranlii: Scbleimer Gaglitz iz Kočevja. —Lav-renčič iz Gorenjega Polja. — Tavćar iz Žužemberka. — Krsovan iz Veličin Lašic. — Brunik iz Trnova. — Brcgar, Vigele iz Roba. Pri bavamkem dvora: Nosich iz Trsta. — VVuchše iz Kočevja. — Les jak iz Sevške vasi. Tržne cene v Ljubljani dne 1. junija t. 1. Meteorologi«'no poročilo. Pšenica, hktl. Rež, Ječmen, „ OveB, m Ajda, Proso, n Koruza, „ Krompir, .. Ltija, _ Grah, _ Ftiot ! M:i slo, Kast, . Sp^h frišim, el. kr. *l. kr | 7 47 Speh povojen, kgr. - **\ 580 Surovo maslo, , -,90ll ... 4 251 Jajce, jedno . . . -1 2: • . . 2 76 Mliko, liter , . . H 8i ... 4 ir. (»ovčje meso, k — 64 ... 4 65 Telečje „ n — fv2 • ' . . 5 20 Svinjsko „ rs — 58 . • . 2 H7 Koatrunovo „ — 40 • • • 131 — -55 ... 13'— Golob .... - 20 • • • 12 — Senu, 100 kilo 2 70 kgr. . 1 — Slama, „ . . 2 67 n — H4 Drva trda, 4 □ inetr. 6 20 n — [60 _ mehka, . n 4 10 S Cm opa- L stanje , -vaija N^T Temperatur* Vetrovi Nebo Mokrimi mm. ■5. 17. zjutraj j 737-04 mm. | 176» C B 2. pop. ,735 98 mm. i 23 6 C _i 9. zvečer'736-70mm. 16 6 C si. svz. ' z.jz. jas. d.jas. 0-001 si. jz. d. jas. V : > fi : \ ■ I I I Srednja temperatura 19*2°, za 23° nad normalom. ^"U-naJslca, "borza* dne 1. junija t 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — danes Papirna renta.....gld. 81-40 — gld. 81-40 Srebrna renta.....„ 82-60 — „ 82-75 Zlata renta......„ 112-45 — „ 11265 5°/0 marčna renta .... „ ^6'95 — „ 97-_ Akcije narodne banke . . . 885'— — „ 8-5-_ Kreditne akcije.....„ 28250 — „ 283-10 London........„ 127 05 — „ 127 05 Srebro........„ —•— — „ —•_ Napol......... „ 1009 — , 10-08'/. C kr. cekini......„ 597 — „ 5-96 Nemške marke.....„ 62-37»/9 — „ 6237V, 47« državne srečke iz 1. 1854 250 gld. 128 gld. — kr Državne srečke iz 1. 1864 100 , — „ — Ogcrska zlat* renta 470 ...... 102 „45 Ogerska papirna renta 5V,,..... 87 „ 95 5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig.. . 105 „50 Dunava reg. srečke 5°/0 . . 10)0 gld. 116 „ 75 Zemlj. obč. avstr. 4'/.7o zlati zast. listi . 126 „ — Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice — „ — Prior, oblig. Ferdinandove aev. železnice 100 »50 Kreditne srečke.....100 gld. 176 „ 75 " Rudolfove srečke.....10 18 „ — n Akcije anglo-avstr. hanke . . 120 „ 103 „ — i Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. . 230 „ 50 Dober postransk zaslužek. Agent« za zavarovanje za življenje in proti ognju za mesta, trge in večje župnijske kraje vsprejme dobra in Jako priljubljena avstrijska družba. Pri primerno uspešnem delovanji stalne plače. — Pismena vprašanja pod Bf. 1867" poslati temu listu. (70—3i) Št. 9256. (408—1) Košnja v najem! V ponedeljek 6. dan Junija t. 1. dopoludiic ob 9. uri se bode košnja mestnih senožetij ob zagrebški veliki cesti pod Rakovnikom, pri konjaču v Trnovem in pri kolezijskem mlinu za leto 1887 po očit-nej dražbi kosoma oddala v najem. Dražba se bo pričela ob 9. uri dopolnilne na senožeti pod Rakovnikom, kamor se najemniki vabijo, in se bo po zgoraj omenjeni vrsti nadaljevala na drugih senožetih. Mestni magistrat Ljubljanski, v 31. dan maja 1887. 4k 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 Zobozdravnika Paichel-a (Ustnovodna esenca in žolni prašek.) Izvrstna srtitlat'a Zft čiSftenjo in ohrtuiunjo zob, zabranijo, tla m »o dela zobni kamen, osvežijo usta in odpravijo smrdečo sapo. Posebno utrjujejo otle zobe, ustav l)a{o krvavenje dlesna, znbranjnjejo trollnenjo zob in rte se stalno rabijo, odpravijo vsake zobne bolečine. IVmi Ktekleni«! s.ol.m odno CHOtic« I irl-. »knteljel solmefiii |>rn»li» Itn kr. (-.438—Id) Dobiva se v *>rilioiiiijHk.'iii proatoru pri Ilradecke^a nioatn v Kiililrrjevi hiši 1. nadstropje, pri lekurji Stolioli in trgovci Kiirluger-Jf. Pristni (388—S) dovski poljski inavc (Lengenfelder Feldgvps) pripoznan naj bol jšt- vrste dobiva se najceneje pri tvrdki v Ljubljani, Mestni trg ftt. 10. Y „Narodni Tiskarni" y Ljubljani v I v prodajajo se I po znižani ceni. 1. zvezek a. zvezek Deseti brat. Roman. I. Jury Kozjak, slovenski janičar. Povest iz 15. Htoletja domače zgodovine. — II. Spomini na deda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. — III. Jesensko noč mej slovenskimi polharji. Crtice iz življenja naSega naroda. — IV. Spomini starega Slovenca ali crtice iz mojega življenja. 3. zvezek: I. Domen. Povest. — II. Jurij Kobila. Izvirna Kovest iz Časov lutrovake reformacije. — III. va prijatelja. — IV. Vrban Smukov« ženitev. Humoristična povest iz narodnega življenja. — V. flolida. Povest po resnični dogodbl. — VI. Kozlovska sodba v Višnji flori. Lepa poveš) iz stare zgodovine. 4. zvezek: I. Tihotapec. Povest iz domačega življenja kranjskih Slovencev. — II. flrad Rojinje. Povest za slovensko ljudstvo. — III. Kloštei-ški žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dva brata. Resnična povest. 5. zvezek: I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest iz 15, stoletja. — II. Nemški valpet. Povest. — III. Sin kmetskega cesarja. Povest iz 16. stoletja. — IV. Lipe. Povest. — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest. 6. zvezek: I. Sosedov sin. — II. 3Io« in pravica. — III. Telečja pečenka. Obraz iz nušega mestnega življenja. — IV. Bojim se te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest iz domačega življenja. — VI. Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. — VII. Crta iz življenja političnega agitatorja. Zvezek po 60 kr., eleg. vezan po I gld. Pri viianjih naročilih velja poštnina za posamični nevezani zvezek 5 kr., za vezani 10 kr. Dijaki dobivajo Jurčičeve „Zbrane spise" po 50 kr. izvod, ako si naroče skupno najmanj deset izvodov. Prodajajo se v (79—18) „NARODNI TISKARNI" Xj3ia."tol3etia.l, Kongresni trg, Gledališka stolba. BUDIMSKA cifcćczv GRENČICA. J Kot gotovo uplivojoču čistilno sredstvo priporočajo najslavnejši zdravniki pri trebušnih boleznih, 2 as tajanji krvi. zlati'j žili, boleznih na jrtrih in Icdicnh ter čkrofuloz-nih boleznih, mrzlici, protinu, BpuSčajih, zapiranji itd. Prodaja se v vseh špecerijskih in prodajulnicah mineralnih voda, kakor (udi v lekarnah in droguerijah. Lastniki: bratje Loser v Budapešti. V1Z1TNICE priporoči „Narodna Tiskarna" po nizkej ceni. BRATA EBERL prodajata najboljše in najcenejšo lastnoga izdelka, na debelo in drobno, nadalje prstene in kemične Imrve in ćo|>iče ter vse v njijino stroko spadajoče blago. (87—86) , LJUBLJANA, gospoda .1. \ illiar-jn lili. itejv. LJUBLJANA. H Filijala za Av.trljo: Londona. Filijala za Ogerako: Dunaj, Giselastrasse št. 1, l Pešta, Franz-Josefsplatz St. 5 in 6, v hiši drnStva. V hiši društva Društvena aktiva...........lmnk Lotni dohodki na premijah in obrestih dne 30. junija 1886 ... „ Izplačitve zavarovalnin in rent in zakupnin itd. za obstanka društva (1848) več kot............... n V slednjej dvauajstmescčnej poslovalnej perijodi uložilo se jo pri društva za.................. » novih ponudb, vsled česar znaša skupni znesek za obstanka 94,408.165-62 18,558.20115 177,916.462-50 61,584.975«— 1.452,748.304-58 đraStra ua uloženih ponudbah več kot. Prospekte in druga razjasnila daje Glavna agentura v Ljubljani, na Tržaškej cesti št. 3, II. nadstropje pri