Murska Sobota, 9. septembra 1999, leto Ll, št. 36, /odgovorni urednik Janez Votek/ cena 210 SIT ^BREZPLAČNI OGLASI M. SOBOTA tel. 27 020 MARIBOR tel. 062 224 900 VELUX z STREŠNA OKNA AKTUALNO DOMA, str. 3 INTERVJU, str. 10 Potegovanje za gradnjo v Lendavi se nadaljuje Ljubitelj klasike in Rolling Stonesov o Radenski ^^zplačn© brošuro in cenik Mižite' 061-716-800 °'<'na 1°^° kuPite v lf9ovinah Materialom širom po Sloveniji. MAJDA HORVAT . Trlice postajajo boginje Spektakl izbora mis Slovenije. Na mla-siopa[ dih dekletih, ki so naučeno izumetničeno ^ncef0 razstavn' Pisti, so se Pasle oči žirije in nekaj sto iz-V toaletah. Za televizijskimi ekrani jonai. -~em na daljavo hranila plejada hrepenečih oči. Bile § enj 'Sie te mladih žena. Ves ta svet je gledal mlada tele-,namenom izbrati pravega, s katerim se bo dalo Krnjen er ^Zn's’ a zenske oči po domovih, morda celo od-^id t V Zasednost z drugim televizorjem pri hiši, so na Joe Sledale »skozi svoje telo«. Svoje telo in svojo podobo Sp^e z razstavljenimi. I^orJ,0^0/’6 nedvoumno - suhice so lepe, »trlicam« je dano, W^Ob°ginje- fe I ni katateg so postavljeni manekeni in manekenke. P°srteeni, z napetimi mišicami, športniki, ženske plo-koščenih udov, dolgih suhljatih prstov, le obraz je $hn. "tea mladostniško svež. i - UJe razP°znavno - modna oblačila pristoje suhicam. ^Zdr Ve Zaskrbljena. Hčerka je v težavah. V otroštvu je ‘ ne^ai Preveč kilogramov predmet posmeha in zba-I Sporo°fCev' družbi ni bila zaželena. 10 Je delovalo - grozljivo. Postala je suhica s pustimi, Umljivimi lasmi, vodenimi in udrtimi očmi, puhasto ^iajo^ r°^ami’ ki namesto izgubljenih maščobnih celic Sl^. ,0^oto telesa, brez prave volje, otopela, razdražljiva. ^aSpOro^Ho je jasno: Hotenje približati se podobi boginje, pon°reli svet blišča in denarja, ki diktira standarde inv°'1ablja mlada dekleta in zasužnjuje ženske, ki se za le%q j^el<),i Zapišejo sledenju podobi sanjske boginje. Telo, ki Za>° vredno kaznovanja - nasilja in gneva, samoza-i p0'lna^^enJa m bičanja v duši. J^c,, irp^'la‘ občudovana, zaželena, lepa, izbrana - ker je le N- na te ljubljena? N* s®u pri °Sniku ?avida Ad' i finski paPevnika je %p%iR7°godbo tu^in p °mun Lu’ C>lca^ iek% PrvrJe ‘?ral pri 0 'gašu ^si- Pope' h naPrve P°trošnik tek’ 'Tu am' v Beltin- . Maribor, Počehova 27a ba n relce obveščamo, BI6lhOc,aiamo nemške ^ske breje telice. lk h0181®11! črno-bela, vRt . ta' simentalska itn. »o twS^nia smo vam na voljo U062) - - • GOSPODARSTVO Katera voda iz steklenice je prava str. 7 LOKALNA SCENA Bolj mršav cankovski proračun str. 4 (IZ)BRANO Rokometaši iz Sobote, Bakovec in Kroga pod eno zastavo str. 9 Gebriider Seitle oHG 01. Fotografija: eveta naj... kmetija je postala kmetija Berta-laničevih ali po domače Obalovih iz Sodiši-nec. V nedeljo smo se zbrali na njihovi kmetiji in pred gasilskim domom, da bi jim podelili ta naziv ter razglasili nagrajence letošnje akcije. Nagrade so prejeli družina Gomboc iz Gerlinec za kmetijstvo, za ohranjanje tradicije ter okolju in naravi prijazno bivanje družina Mencigar iz Fikši-nec ter za urejenost okolice družina Muhič - Šija- D nec iz Biserjan. Priznanja za urejenost kmetije pa so prejeli Harijevi iz Sodišinec, Horvatovi iz Meli-nec, Flegarjevi iz Gerlinec, Sečijevi iz Turnišča ter Osterčevi iz Vučje vasi. Nagrado za obnovljeno hišo so prejeli Gjerkeše-vi iz Fikšinec, priznanje pa Hanžekovičevi iz Markovec. V posebni kategoriji za najlepšo ograjo pa sta priznanji prejeli družini Pevec iz Martjanec in Horvat iz Dolenec. . 4 c str. 10 Pretresljiva smrt mladeniča AKTUALNO DOMAi Nova filmska uspešnica v Gornji Radgoni str. 3 Odpeljal se je s črnim golfom, vrnil se bo z mrliškim avtom M Vsebina pogovorov Gerlinčanov v teh dneh je tragična smrt 24-letnega sovaščana Andreja Gabra. Njegovi svojci so prejeli pretresljivo vest, češ da so ga pazniki našli obešenega v celici zapora v Benetkah v Italiji. eprav ga menda nimajo evidentiranega v kartoteki Policijske uprave Murska Sobota kot domnevnega vodnika tujcev čez mejo, naj bi se - kot je zdaj slišati od ljudi - s tem malo vendarle ukvarjal; predvidevamo lahko seveda, da ne zastonj. Menda je bil zara- di tega v letošnjih dveh mesecih zaprt v Avstriji in tja naj bi imel prepo- ved vstopa za obdobje petih let. Sreče pa ni imel tudi z italijansko policijo, ki naj bi ga predzadnji torek aretirala zaradi suma vodenja ilegalcev čez mejo in ga vtaknila v beneški zapor. Tam naj bi si vzel življenje. Je bilo res tako? Je .klonil pod težo zaslišanj, morebitnih groženj ali pa morda, česar tudi ni mogoče izključiti, zaradi telesnih poškodb? Od nekod je celo pricurljala vest, češ da so ga ustrelili, ko naj bi vodil ilegalce čez slovensko-italijansko mejo. Kdo bi to vedel, kajti svojcem so prek slovenskega konzulata v Trstu sporočili predzadnjo sredo ob 21. uri le, da je mrtev in nai nride.io nasle- dnjega dne v Benetke zaradi mladeničeve obdukcije oziroma pošljejo izjavo, da se lahko opravi obdukcija brez njihove navzočnosti in daje ne bodo spet zahtevali, ko nesrečnega Andreja pripeljejo v domači kraj. Poslali so izjavo, saj nihče 'od svojcev zaradi šoka ni bil v stanju, da bi se takoj podal na pot. Šele predvčerajšnjim je pokojnikov oče zmogel toliko moči, da se. ie usedel na vlak in ndnel- jal v Koper, od koder ga je sorodnik zapeljal v Benetke k mrtvemu sinu. Tam naj bi uredil tudi formalnosti v zvezi s prevozom trupla v domači kraj. Za prevoz naj bi sicer poskrbelo pogrebni-štvo Banfi. Včeraj dopoldne, ko smo obiskali užaloščene Gabrove in se pogovarjali s pokojnikovo mamo in sestro, še nista vedeli povedati, kdaj bodo nesrečnega sina in brata pripeljali domov, nista pa tudi vedeli, kakšen vzrok smrti je ugotovil italijanski zdravnik obducent. Obe sta tudi podvomili o resničnosti poročila o smrti oziroma obdukciji, ker gre za tujca. Pokojni Andrej in njegov brat sta živela pri stricu in teti, kamor cta etsirča dala evnita cinnvo Va sta bila še otroka. Starša sta bila v tistem času na delu v tujini. Teta in stric, ki pa sta ju mladeniča ogovarjala kar oče in mati, sta fanta vzljubila kot svoja sinova, saj sama nista imela otrok. Na tihem sta računala, da se bo. kateri (morda celo Andrej) poročil na grunt. Seveda pa sta fanta tudi vzgajala in ju usmerjala na pravo pot. »Kam že spet greš?« je Andreja vprašala teta, ko je predzadnji ponedeljek ob 17.30 odhajal z doma s črnim golfom. - »Takoj pridem nazaj,« je rekel in se odpeljal. Ni se vrnil z golfom, pripeljali ga bodo z mrliškim avtom. Kdaj; ta čas še ni znano. AKTUALNO OKOLI NAS 9. september 1999, HS* uradov in stanovanj na ulice steklo več deset tisoč ljudi. Veliko jih je pridrvelo na ulice kar v nočnih srajcah, saj jih je potres zmotil sredi tradicionalnega popoldanskega počitka. Zaradi strahu ljudje zadnje noči preživljajo na prostem. Prišlo je tudi do prometnega kaosa. Škode na zgodovinskih objektih ni. Akropola je ostala nedotaknjena. »Neposredna povezava med potresom v Turčiji in potresom v Grčiji ne obstaja, lahko pa govorimo o povečani potresni aktivnosti na območju Sredozemlja,« je povedal George Skordilis, strokovnjak z atenskega inštituta za seizmologijo. , Gradbeniki uporabljali slab material Reševalci se s krampi in lopatami ob pomoči buldožerjev in reševalnih psov prebijajo skozi gore betona in drugih ostankov zgradb. Koliko ljudi je še pod ruševinami, ne ve nihče. Zgodba iz Turčije se je ponovila. Porušenih je največ zgradb v ulicah, kjer živijo delavski razred in priseljenci, saj so gradbeniki želeli na veliko zaslužiti in za gradnjo v tem delu mesta uporabljali cenejše in slabše materiale. Pomoč prihaja Grško ministrstvo za zdravstvo je na prizadeto območje že Poslalo 550 šotorov, v vseh bolnišnicah v prestolnici vladajo izredne razmere, v popolni pripravljenosti pa so tudi vse vojaške enote v pokrajini. Tiste, ki so ostali brez strehe nad glavo, so nastanili tudi v hotelih ter jim Predali 646 dolarjev pomoči za Preživljanje. V Atene so prispeli tudi reševalci iz Švice in Francije. Pomoč je, kljub razmeram v svoji državi, ponudila tudi Turčija. Tako se bo oddolžila Grčiji za sodelovanje pri odpravljanju Posledic potresa v Instanbulu, predsednik Demirel pa je sočustvovanje s prebivalci Gr čije. dejan Foto: Reuters« Balkan se trese - mrtvi in ranjeni Po Turčiji prizadeta še Grčija ROBI PORED^ alkan pretresajo katastrofe. Česar niso uničile vojne, bo zravnala s tlemi narava in tako bo kaznovala človeško nečimrnost. Po vojnah v nekdanji Jugoslaviji in po potresu v Turčiji, v katerem je umrlo 15 tisoč ljudi, so se tla z močjo 5,9 stopnje po Richterjevi lestvici zatresla še v Grčiji. Potres v petmi-lijonskih Atenah je bil najmočnejši po letu 1981, ko je dosegel moč 6,6 stopnje. Nedotaknjena akropola Središče potresa, ki so ga ocenili kot zelo močnega, je bilo 20 kilometrov severno od Aten, ob vznožju gore Parnas. Potresu je sledilo še sedem, prav tako močnih popotresnih sunkov. Tresenje so čutili predvsem v Atenah in v osrednji Grčiji, v dese- Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Milan Vincetič, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za II. trimesečje 1999 je 2.700,00 SIT, za naročnike v tujini 150 DEM letno, za delovne organizacije, podjetja in obrtnike 8.000,00 SIT - polletno. Izvod v kolportaži pa 210,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-601-53227, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Izhaja ob četrtkih. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št. 89. Elektronska oošta: vestnikOei met si WWW stran- Htn //>»u»»/ n_int si IZHAJA OB ČETRTKIH. Izdaja: Podjetje za informiranje d. d. Murska Sobota ' tih sekundah je bilo porušenih več sto zgradb, med njimi tovarna pralnega praška Ricomex in dve atenski veleblagovnici. Pod ruševinami je umrlo na desetine ljudi, več stoje ranjenih. Očividci v Atenah, ki so se po telefo-nu oglasili grškim radijem, so poročali o porušenju več starih zgradb. Od nekaterih zgradb so na cesto padli betonski kosi. Grška prestolnica je bila dve uri brez elektrike, prekinile so se tudi telefonske povezave. Ker so ljudje po potresu skušah priklicati sorodnike s pomočjo mobilnih telefonov, je zaradi preobremenjenosti izpadel tudi sistem mobilne telefonije. Povezave med potresoma ni Po potresnem sunku, ki je trajal kakih deset sekund, je iz Iz New Yorka piše Praznik dela Bogati postajajo še bogatejši, revni pa še revnejši meriški gospodarski razcvet je posledica neplačanih nadur, razlike med najbogatejšimi in najrevnejšimi pa vsako leto nezadržno naraščajo predvsem po zaslugi republikanskega kongresa. Tako kot drugod po svetu tudi Američani namenijo vsaj en dan na leto za praznik dela, ki sicer ni 1. maja, ampak v prvem tednu septembra, njegovo praznovanje pa je v zadnjem desetletju nadpovprečno zasluženo in potrebno. Gospodarski »bum«, ki ga doživljajo ZDA, je mirno prestal težave, s katerimi se je ubadal večji del sveta, glede na statistike pa veliko število živi bolje kot kdaj prej, pri čemer slednje najbolj velja za najbogatejši sloj. Plače naraščajo, nezaposlenost se giblje okrog nizke štiriodstot-ne stopnje, ameriška centralna banka Federal Reserve (Zvezne rezerve ah Fed) pa mora z zviševanjem obrestnih mer krotiti nebrzdani Wall Street, kjer vrednosti delnic dosegajo rekordne višave. Gospodarski strokovnjaki menijo, da ima največ zaslug za taka gospodarska gibanja delovna sila, ki »dela preveč«. Celo Mednarodna organizacija dela (ILO) ugotavlja, da Američani delajo več in dlje, pri čemer so prekosili Japonce, ki so nekoč veljali za največje delovne »fana- tike«. Američani delajo v povprečju 350 ur več na leto kot prebivalci Evropske unije. Težka srca za dodatne zelence Vsi seveda niso zadovoljni, da delajo več, pri čemer bi jih večina delala za,manj denarja, če bi lahko na ta način imela več prostega časa za družinsko življenje. Glede na zadnjo raziskavo je takih dvajset odstotkov vse delovne sile. Do napetosti prihaja tudi zaradi stalnega problema delodajalcev, ki s težkim srcem plačujejo dodatne zelence za vsako naduro in si izmišljajo načine za izigravanje zakonov. Namesto da bi plačevali nadure, najemajo pogodbene in honorarne sodelavce, ki se jih da izkoriščati po mili volji, saj je v njihovem interesu, da delajo čim Razlike med bogatimi in revnimi se ne zmanjšujejo, kot bi bilo pričakovati, ampak naraščajo. Najbogatejših 2,7 milijona Američanov, ki predstavljajo odstotek vsega prebivalstva, ima na voljo toliko denarja kot najrevnejših sto milijonov skupaj. Po podatkih Kongresnega urada za proračun je to 620 milijard dolarjev v letošnjem letu. Po zaslužkih spadajo v srednji razred tisti, ki zaslužijo na leto v povprečju 33.000 dolarjev. Povprečni dohodki gospodinjstev z najnižjimi prejemki pa so od leta 1977 padli za 12 odstotkov. Letos bodo ta gospodinjstva zaslužila 8.800 dolarjev na leto, medtem ko je znašal zaslužek leta 1977 povprečno 10.000 dolarjev. Da bi bila mera polna, je kongres sprejel predlog zakona za zmanjševanje davkov, ki bo po trditvah Bele hiše bogate favoriziral še bolj kot doslej.. Najbolje odvetnikom Davčna politika v zadnjih letih, ki so jo spodbujali republikanci, je pripeljala do tega, da so najbogatejši leta 1977 plačevali danes pa le še 39,6 odstotka-Brez dodatnega zmanjševanja^ vkov bo odstotek najbogM1! letos v povprečju privarčevalst dodatnih 40.000 dolarjev.^ 1995 je dohodek več kot dolarjev na leto prijavilo Američanov, leta 1997 pa^ takih že 142.566. Za koF navedemo nekaj številk, kijihje °bjavil Statistični oddelek Urada Za delo o povprečnih zaslužki Posameznih poklicev v večji ameriških mestih. V Los Angele su se najbolje godi odvetnikom-ki Povprečno zaslužijo 82.50 dolarjev na leto. Med zdravniški; mi Poklici kotirajo najvišje kirurg' s Povprečnimi plačami na 100.000 dolarjev, medtem ko bi zobozdravnik v Chicagu komaj 83.000na leto. Napitnine Med najslabše Plačan^^ klici se po vseh večjih mestm navijajo natakarji (12.000)- va dar ti zaslužijo v povpr'’ dvakratno osnovno plačo 2 Pitninami. Poleg natakarjev s še kuharji v restavracijah s Pripravljeno hrano, frizerji. bušni sprevodniki in tekst' 9. september 1999 AKTUALNO DOMA ■—........................ .............. Sevanje ža gradnjo pri Domu starejših v Lendavi se nadaljuje Komentar Va ljubljanski tržnici dosledno in dvomljivo delo komisije za izbiro? Ali je manj J^bna zadeva tudi, da Gidos ni oddal parafirane pogodbe? | 'fektor Gradbenika J *kal Miroslava E Miroslav Novak je osemindvajsetega julija Miru ' 'lroslava Bergerja, sekretarja na ministrstvu za delo, In° m soc'a'ne zadeve, da sta skupaj pregledala postopek k . la Ca za §radnj° prizidka pri Domu starejših v Lendavi, iljJ akrat izrekel mnenje, da zadeva, pritožba Gradbenika na Ulij Ja ca> najbrž ne bo šla skozi sito revizijske komisije na fi-V ponede|jek’ šestega septembra, pa je Miro-^ov Id' te'e^onskem pogovoru potrdil, da je zaradi formalnih Hjšij^ j ep 0 izbiri izvajalca del za gradnjo prizidka pri Domu sta-aV'Za dnevn' center spet razveljavljen. Po mnenju revi-^Pkov 'Je nar°čnik pri objavi javnega razpisa kršil nekatera ki a a° °^da- navedbah Bergerja so se revizorji zapičili v 'Uštivjli^ ^Piicitn0 navedel, da morajo ponudniki v svoji ponudbi aV^ na dodano vrednost, pripombe so imeli še na nekate-^edb® ™a^ Pomembne zadeve«, zavrnili pa naj bi tudi nekatere ^r',0Žnikov- Bo naročnik zato ponovil celotni postopek z Vred ali opravil le ponovno izbiro med ponudniki? L fisija o tem še ni odloča-rjavil Miroslav Berger, sta se na izbor ’ Gradbenik iz Lendave ter Dolinka iz Beltinec, za delo pa so se potegovali še Projekt MR iz Maribora, SGP Pomgrad ter Gidos, ki je bil ob zadnjem razpisu tudi izbrah. Izbiranje izvajalca del za gradnjo prizidka se vleče že od lanskega septembra, in četudi na socialnem ministrstvu minimalizirajo pomen pripomb revizorjev, trikratna razveljavitev sklepa komisija kaže na njeno nedosledno, površno delo in vzbuja sum o pristranskosti. Zavlačevanje pa ni dobro ne za dom sam, izgubljajo tudi domači gradbinci, saj posla, pa kdorkoli ga bo dobil, še vedno ni, proračunski denar pa ostaja za trošenje drugim proračunskim porabnikom. Gradnja prizidka pri domu za dnevni center, katerega investitor bo ministrstvo za socialne zadeve ter v četrtinskem deležu občine, je bila načrtovana hkrati z gradnjo nadzidave, katero pa bo prav tako po četrinskem prispevku občin financiral dom sam. A kot kaže, načrtovani gradnji ne bodo mogli izpeljati hkrati, saj je izvajalec del nadzidave že izbran in bodo z njim ta teden tudi podpisali pogodbo. Na razpis sta prišli dve ponudbi, najugodnejši ponudnik pa je bil lendavski Gradbenik, kije investicijo pripravljen opraviti za nekaj več kot oseminpetdeset milijonov tolarjev. Gre za nadzidavo, s katero se bo dom povečal za štiriindvajset postelj. Investitor bo Dom starejših iz lastnih sredstev, sedem občin, ki bodo denar prispevale po ključu, pa bo za obe investiciji zagotovilo osemindvajset milijonov tolarjev. Ker nadzidava pomeni tudi odkrivanje strehe, je čas izvedbe del zelo odvisen od vremena. MHi l filmska uspešnica v Gornji Radgoni ^ed zaprtimi vrati vloge: Roman Sluga, Miha Vodenik, Marjan Toš ”k0 V filmskem svetu označujejo jesen kot čas prihoda ve-UsPešnic na velika platna, so v Gornji Radgoni obsojeni le -eni banje filmov po televiziji. Menda je zgodba, ki se do-i-110 'n ^vezo kulturnih društev in skupin Gornja Radgona kJ napeta ^ot akcijski film. Poleg tega je moral s prvim 'Shtapi*k ZKDiS Roman Sluga vrata kinodvorane v kultur-L Zapreti’ ključ pa predati občinski upravi. za vmesno obdobje pripravi pisno vlogo ir) poročilo ter obrazložitve za člane občinskega sveta, ki bodo na prihodnji seji razpravljali o tem, ali naj izgubo s kinodejavnostjo še naprej pokrivajo iz občinskega proračuna. Sluga ima preveč dela Občina je zapisala, da o uspešnosti ZKDiS nikoli ni dvomila, so pa prepričani, da verjetno strokovna služba zveze ne zmore voditi administrativno-finančne-ga poslovanja kinodejavnosti. Toš pravi, da je tajnik Sluga tudi vodja območne izpostave Sklada ljubiteljskih kulturnih dejavnosti na območju nekdanje občine Gornja Radgona in je po njihovem mnenju zara,di tega zelo zaposlen. ’n hišnik je ostal nov'nari' sm0 pre’ %ib°Zaiavnost, v kateri nas S d . $ ^om&n Sluga ob-Iazlog za zaprtje ve-Sm a’ pa ne izhaja toliko \i?lavnosti, pač pa iz vzdr- i -m ■ '“uc’ie večnamen-IX?1'’ bise občina kul-rada odkrižala "'% ^'kih stroškov vzdrže-sic« občini predan?'3' takrat, ko bi pre-kulturnega do-%li,v esionar, filme pre-% enje Potrdil, da t( °St v mestu ob >><>ežeodsrcd, SailltVeni tr-n da s' ie v 'et0‘ V^j ^esečju filme ^aizPOllclarja jb'^k^^a^cev. gre izključ-' kina ter za- Se Želela 'kMu® iznebiti, Kv^ela z??0 zavar°va-».čilo drugih Dr želi ob’ Miha Vodenik Roman Sluga Te dni dvigujejo politično temperaturo velike priprave na poroko med SLS in SKD v novo enotno stranko. Zgodba teče po svoji poti in kot se za poroko spodobi, od zunaj vse poteka v najlepšem redu. Vendar če pogledamo malo globlje, le ni vse tako enostavno, pa. naj to žlahtno desnico Slovenija še tako potrebuje, saj gre kljub vsemu za prevlado v novi stranki. Obema poročnima part- nerjema pa je pot posuta s trnjem, ki ju na eni strani sili skupaj, na drugi pa narazen. SKD deluje navzven resda kompaktno in homogeno, še posebej, če se ozremo na njeno zunanjo podobo na njenem taboru v Prevaljah. Na njem so se pojavili tudi vsi nekdanji oporečniki. Toda analitično gledano jo zategujejo rezultati javnega mnenja. Ne glede na stalna oporekanja tem anketam je dejstvo, da njen vpliv iz ankete v anketo pada in je ob sedanjem volilnem prostoru celo ogrožen njen obstanek v parlamentu, večinski pa bi jo brez povezave povsem izrinil iz parlamentarne scene. Nekoliko drugače je z SLS, ki se nikakor rie more otresti problema svojih financ, ki jo vlečejo pod vodo kot kamen. Sedanji obračun med eno najbolj predanih služabnic Poroka in Marjanove deklice I Marjana Podobnika Božo Grešovnik in njim je stranko spravila ob zid glede poštenosti, rekli bi lahko celo, da na sramotilni steber. Vprašanje sicer je, kaj to pomeni za samega Podobnika in kaj bo pomenila morebitna sodba v korist Mladine, ki jo je Po-Idobnik ravno zaradi enega od podobnih škandalov tožil. Kljub očitnemu nemiru pa vse kaže, da se Podobnik oblasti ne namerava odpovedati in ga v tem primeru principi delovanja razvitih demokracij ne zanimajo. Na vse to pa seje potrebno ozreti tudi z lokalnega zornega kota. Ni namreč nepomembno, kaj prinaša združitev za lokalno raven. Tu se je potrebno zavedati dveh dejstev, ki potiskata omenjeni stranki na rob. Na eni strani je dal pri obravnavi pokrajine znotraj SKD-ja svoj pečat poslanec Ciril Pucko, na drugi pa pri vladajoči SLS nismo dosegli želenih učinkov predvsem zaradi tega, ker, kot se kaže, sedaj tu ni bilo finančnega zaledja, ki bi polnilo njeno blagajno. Tako je edini učinek le nekaj dobrih pozicij za nekaj posameznikov. Realno tudi ne moremo pričakovati pozitivnih učinkov ob združitvi, kajti že sedaj se kažejo lokalna razpotja, kijih bo nova stranka na lokalni ravni težko premostila. JANKO VOTEK ■ nju čimprej predati v uporabo najemniku.« Da ne bi gorelo Ob tem naj dodamo, da smo izvedeli še eno zgodbo, ki pravi, da se je na prvi razpis koncesije prijavilo le podjetje TORO, katerega soustanovitelj je tudi Roman Sluga. Podjetje TORO je od občine zahtevalo, da pred podelitvijo koncesije uredi tehnični pregled objekta, saj je električna napeljava v zelo slabem stanju. Zahteva je po požaru v tamkajšnji glasbeni šoli še toliko samoumevnejša. Strokovnjaki so oglede opravili, kmalu bo oblikovan program za izvedbo nujnih sanacij in izdan nov razpis za koncesijo. S tem naj bi se na pogovoru z županom Miho Vodenikom strinjal tudi Roman Proračun -zanimiva tema Obljuba občine Župan in občina torej ne uki- Nasploh je proračun v občini Gornja Radgona zanimiva tema. Nadzorni odbor občine je pred nedavnim odpovedal nadzor nad porabniki, ker občina ni izpolnila nekateri njegovih zahtev, tajnik ZKDiS pa sporoča, da sredstev za organizacijo kakršnih koli prireditev v občinskem proračunu ni. Zveza v avgustu ni dobila dotacije za delovanje službe in za osebni dohodek zaposlene delavke z obrazložitvijo, češ da niso opravili svojega dela. Sluga navaja, da je zdaj na udaru prav ta delavka, ki opravlja finančna in administrativna dela za kulturna društva, saj naj bi po mnenju »nekaterih« le-ta računska in pisarniška dela opravljala njata kinodejavnosti, končuje občinska uprava svoj odgovor Romanu Slugi, saj želita samo ustvariti najboljše možnosti za oddajo koncesije,najboljšemu ponudniku in s tem razbremeniti občinski proračun. Župan in občina se hkrati zavezujeta, da bosta storila vse, da bo kulturni dom primerno vzdrževan in bo rabil za potrebe kulturnih ustvarjalcev. Naj le najdejo primernega koncesionarja ali pa denar v proračunu, da kinodvorana ne bo postala skladišče, trgovina ali kakšen drug lokal. Kulturo se namreč lahko razlaga na različne načine. Če delaš, kolikor hočeš, in dobiš, kolikor narediš, to pomeni, da zaslužiš, kolikor hočeš. In prav tako je pri nas. Kaj vam ponujamo ? • zanimivo delo - svetovanje in trženje osebnih in premoženjskih zavarovanj; • redno zaposlitev; • strokovno usposabljanje; • možnost dobrega zaslužka; • ustvarjalno in prijazno delovno okolje. In kaj od vas pričakujemo ? • vsaj 5. stopnjo strokovne izobrazbe; • delovne izkušnje v prodaji; • vozniški izpit B-kategorije,- • sposobnost dobrega komuniciranja. Zavarovalne zastopnike iščemo no območjih; Prlekije in Prekmurja za trženje osebnih zavarovanj, ter na območju občine Murska Sobota za trženje premoženjskih zavarovanj. Pisne prijave s kratkim iivtjanjBpisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh od objave no naslov: Adriatic zavarovalna družba d.d. PE Mursko Soboto Ulito arhitekta Novako 13 9000 Murska Sobota Delovno razmerje bomo sklenili za določen ias 1 leto s 3-mesečnim poskusnim delom in možnostjo zaposlitve zo nedoločen los. Kandidati boste o odločitvi obveščeni v-15 dneh po izbiri. 4 LOKALNA SCENA 9. september 1999, «■ Radenski svetniki stavijo na turizem »Dati času čas!« Veliki obeti od lokalne turistične organizacije - Zaradi turistične takse prikrajšani za dvajset milijonov - Proračunski primanjkljaj bodo pokrili s posojilom aslovno misel, ki jo je na seji radenskega občinskega sveta - tokrat je bila v Janževem hramu na Janževem Vrhu - izrekel župan Herbert Šefer, najbolj ponazarja vsebino razprav. Te so bile namreč v znamenju številnih predlogov odlokov. Tako so se svetniki najprej seznanili z možnostmi ustanovitve lokalne turistične organizacije. Ta naj bi odigrala odločilno vlogo pri razvoju turizma na območju sosednjih občin Radenci, Sveti Jurij ob Ščavnici in Tišina. Kot so poudarili, nameravajo z gospodarskim interesnim združenjem omogočiti tesnejše povezovanje tudi na nacionalni ravni, s čimer je povezana delitev državnih sredstev, namenjenih pospeševanju in promociji turizma. Ta tema seje kot rdeča nit vlekla tudi skozi spremembe odloka o letošnjem občinskem proračunu. Čutijo se namreč prizadete zaradi pobiranja turistične takse, ki jim jo odžira država. Slišali smo, da so na ta račun prikrajšani za okrog dvajset milijonov tolarjev. Po besedah poslanca državnega zbora Ferija Horvata se s tem problemom v bistvu ukvarjajo že več kot desetletje. Predstavnik firme Hosting Peter Vesenjak pa je dodal, da zakon o financiranju občin ne bi smel biti v nasprotju z zakonom o turistični taksi. Zato so radenski svetniki sklenili, da s posebnim pismom, naslovljenim na ministrstvo za malo gospodarstvo, resno opozorijo odgovorne dejavnike na nevzdržne razmere na tem področju. Svetniki so prav tako soglašali, da proračunski primanjkljaj, ki znaša Občinski svet je potrdil predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja o podelitvi občinskega priznanja. Plaketo z listino bo ob 130-letnici polnitve mineralne vode in aktivnem vključevanju v skupnost prejela Radenska, d.d. skoraj 77 milijonov tolarjev, pokrijejo z najetjem 50 milijonov kredita pri Austria Bank (sredstva daje Sklad za učinkovito rabo energije), preostali znesek pa iz občinskega sklada. Do bistvenih sprememb pri odhodkih prihaja zaradi povečanja pogodbeno dogovorjenih storitev za čiščenje (Radenska Ekoss) in celovitega posodabljanja cest. Tako je obnova ceste Janžev Vrh-Kapela veliko dražja od predvidevanj, čeprav je ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj prispevalo 7 milijonov tolarjev za to demografsko ogroženo mejno območje. Povsem na novo pa so vnesli v proračun obnovo ceste Janžev Vrh-Melanjski Vrh in postavitev kandelabrov ob magistralni cesti v Radencih. Spričo zahtevkov za zavarovanje nasadov in posevkov pa so z amandmajem žago- lovili 7 milijonov SIT za potrebe kmetijstva. MILAN JERŠEi Ustanovitev javnega komunalnega podjetja Z Vita obujena v življenje Zgled po Moravskih Toplicah gledi vlečejo, bi lahko rekli po prvem branju odloka o ustanovitvi javnega komunalnega podjetja Vita, d. o. o., ki so ga pucon-ski svetniki soglasno sprejeli. Glavne dejavnosti podjetja naj bi bile oskrba s pitno vodo, odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda, ravnanje s komunalnimi odpadki ter urejanje vseh mogočih površin, opravljalo pa bo tudi druge dejavnosti komunalnega značaja, kot so npr. prevoz blaga v cestnem prometu ter gradnja hi-drogradbenih in drugih objektov. Sedež podjetja bo v Bodoncih, osnovni kapital pa znaša milijon devetsto tisoč tolarjev in ga zagotavlja Občina Puconci s svojim vložkom. Svetniki sploh niso skrivali, da se bo njihovo komunalno podjetje zgledovalo po podjetju Čista narava iz moravskotopliške občine, in prav zanimivo bi bilo svetnikom slednje slišati, koliko pohvalnih besed je prejelo podjetje iz Tešanovec, od tega, da je to »prava stvar«, do tega, da »svoji občini prinaša veliko prihrankov«. Zato so bila tudi razumljiva vprašanja Jožeta Ficka v imenu odbora za gospodarstvo, ali je to slučajnost, da je sedež komunalnih podjetij v obeh primerih v krajih, kjer sta doma župana. Zanimalo gaje še, kakšni bodo kadrovska zasedba, vodstvena struktura in obseg opreme. Župan Ludvik Novak je imel pripravljene vse odgovore: »Sedež bo v Bodoncih zato, ker je tam poslovna zgradba, ki ima tudi garažo. Trenutno nikjer drugje ne vidim primernejšega prostora. Lahko bomo odprli do 25 novih delovnih mest in imamo že kadre, ki sprašujejo, kdaj bo podjetje ustanovljeno, in ki so pripravljeni delati. Potrebujemo pa predvsem tehnične kadre. Direktor verjetno ne bo zaposlen polnih osem ur, ampak bo delal tudi na občinski upravi, da ne bi prišlo do razhajanja med komunalo in občino.« Edino njegovega imena še ni hotel izdati, čeprav so bili svetniki prepričani, da »župan že gotovo ima kandidate in da bo vedel postaviti prave ljudi na pravo mesto«. Dilema ostaja tako le še pri imenu podjetja, saj je Vita zaenkrat še delovno ime, vendar bo verjetno sprejeto, saj pome- Bolj mršav cankovski proračun Letos bodo razpolagali s 191 milijoni tolarjev - Za kapitalne investicije 55,4 milijona SIT Kdaj do nove šole in vrtca ankovski svetniki so na petkovem večernem zasedanju občinskega sveta zadostili formalnostim in sprejeli predlagani občinski proračun za leto 1999, katerega prihodki znašajo nekaj več kot 191 milijonov tolarjev. Župan Viktor Voršič letošnji občinski pro- račun sicer označuje za prenizkega, da bi lahko z njegovo pomočjo reševali zahteven gospodarski položaj v občini in izpeljali za občino vrsto pomembnih naložb. Ker denarja očitno ne bo dovolj, se bodo po županovem mnenju morah toliko bolj potruditi, da se bodo odzvali na različne državne razpise in v občino pripeljan iz državnega proračuna dodaten denar za projekte. »Zato smo želeli pripraviti takšen proračun, ki bi na eni strani zagotavljal normalno delo, na drugi pa 27. mednarodna likovna kolonija v Lendavi Prekmurski umetniki V vnesli posebno kakovost Vzpostavili ustvarjalni dialog, ki je pomembno vplival na ustvarjanje umetnikov čudovitem okolju lendavskega gradu so te dni končali z ustvarjanjem, potovanjem po prostorih ter izmenjavo mnenj in izkušenj z likovniki iz vse Evrope. Prišlo je štirinajst umetnikov iz Nemčije, Italije, Danske, Romunije, Danske, Hrvaške, Madžarske, Avstrije in Slovenije. Po izboru akademskega slikarja Darka Birse sodelujejo na koloniji umetniki, ki se ukvarjajo z različnim zvrstmi likovne umetnosti. Glavni organizator Franc Gerič je povedal, da je lendavska likovna umetnost premalo navzoča v slovenskem kulturnem prostoru, zato so k sodelovanju povabili tudi Društvo likovnih umetnikov Slovenije. Vsi so se strinjali, da se je takoj vzpostavil ustvarjalni krog dialogov, ki je pomembno vplival na ustvarjanje umetnikov, in bo besedah strokovnjakov je kolonija posebna tudi po tem, da so nastala odlična dela, ki bodo javnosti na ogled nekje novembra. Akademski slikar Darko Birsa je pojasnil, daje pri sestavljanju ekipe pazil, da so to ljudje, ki lahko med seboj komunicirajo. Po drugi strani pa, da so se zbrali ljudje, ki imajo enak odnos do dela, dovolj resen in dovolj odprt. »Nekateri so občudovali širino in svetlobo, drugi so se posvetili intimnim kotičkom gradu, tretji so iskali topografijo terena, Hadika, mumijo, tisto torej, kar je tukaj že dalj časa. Na koncu so nastala dela, ki nosijo pečat avtorja samega, ob tem pa odsevajo dober skupni duh, nikakor pa ne skupinskega. Je duh, ki se je ustvaril v dialogu, z debatami, mešanjem ljudi po gradu in s tem mešanjem mnenj, pridobivanjem idej od drugih. Pogosto se dogaja, da ljudje pridejo na simpozij in ustvarijo kakšne bežne slike. Likovniki pa so tukaj naredili najboljše, kar se je dalo, in nastala so zrela dela.« bi dajal občutek ambicioznosti, in ga izpeljati v zadovoljstvo občanov,« poudarja Viktor Voršič. V daljši razpravi seje svetnik Ernest Kerec v imenu odbora za financiranje, proračun in finance, ki ga vodi, pohvalno izrekel o naravnanosti proračuna. Pri tem je omenil zmanjšanje stroškov za delo občinskih organov za tri mi- tanov do resnih institucij.« Seveda je beseda nanesla tudi na čudovit ambient in pokrajino. Obstaja določena posebnost te pokrajine, ki je mi sami ne občutimo, mnogi, ki pridejo sem, pa zlahka najdejo navdih za ustvarjanje pa tudi mnogo umetnikov izvira prav iz te pokrajine. »Zanimivo je, da so vnesli v slovenski prostor posebno kakovost Kolonija ni samo druženje Judita Krivec Dragan, umetnostna zgodovinarka in vodja galerije pri Društvu likovnih umetnikov Slovenije: »Moram povedati, daje lendavska kolonija ena najbolj zanimivih in tudi najbolj kakovostnih pri nas. Dejansko je problematično, daje vsako leto več kolonij, ki jih pri- lijone tolarjev, medtem ko za druge javne potrebe načrtujejo celo za 12 milijonov SIT manj, kot so sprva predvidevali. Na njegovo pobudo je bil sprejet sklep, da se zavestno odločijo za Zadolžitev za 13 milijonov tolarjev, ki bi jih porabili za uresničitev največje naložbe, to je za gradnjo ceste Gornji Črnci-Krašči. Ker bodo morali Avtobusnemu podjetju Mprska Sobota letos na račun regresiranja prevozov učencev v šolo zagotoviti kar 10,5 milijona tolarjev; so svetniki izrazili določene pomisleke. Nekateri so celo razmišlja- prav prekmurski umetniki. Iz tega konca prihaja veliko umetnikov, ki sodijo prav v vrh slovenske likovne umetnosti. Pri tukajšnjih umetnikih se zrcali ta geografska drugačnost, drugačno občutenje prostora, drugačno oblikovanje, drugačna dediščina, ki, če ni videna materialno, je navzoča v tej duhovni dediščini. Za nas, ki prihajamo od drugje, je srečanje s to krajino nekaj le- Na seji so sprejeli tudi pravilnik o plačah občinskih ftinkcionarjevin nagradah članov delovnih teles. Ker je merilo plsča nepoklicnega župana, je zanimivo omeniti, da bodi svetniki prejeli za udeležbi na seji občinskega sveta po osem tisočakov. Predsedniku in članom nadzor nega odbora pa se za opravljeni nadzor prizna znesek sejnine. h o možnosti nakupil dveh h011 bijev, kar naj bi omogočilo p« cejšnjo pocenitev omenjenih Pj vozov. Znova pa so načeli tu nujnost gradnje nove osnova1 šole na Cankovi, v kairjih^ utesnjeni stari prostori, ki n* omogočajo prehoda na letko. Premajhen pa postaja t0 vrtec, zato so se ogreli ta prejšnjo pripravo in it^ obeh projektov. MILAN JER$ pega, nekaj posebnega, sij? naša posebno barvitost vth° dežel, drugačno kulturo, bo, arhaiko...« Slikar sam v ateljeju Akademskega slikati3 nika Križana pa je Prekif^ katerem je bil prvič, P056^ spiriralo. »Pri tem, kar s^p naredil; so očitni vtisi tarji drugih kolegov. N1’j stvari sem naredil druga^ naredil sam. Na ta način stno ustvarjanje razjasni1 osebno sem dobil dok ideje, kijih bom šeratvij - - Takoj se je ustvarilo delovno V okviru praznika občine Moravske Toplice so minuli petek v Ratkovcih preda1* ® rano cesto v dolžini 513 metrov, ki je stala sedem milijonov tolarjev, od tega je16. t£r občina. Otvoritve se je v deževnem vremenu udeležila velika večina vaščanov, nelcat^ovci svetniki, župan Feri Cipot inprekmurski poslanec Geza Džuban. Predsednik KS Ka p6t a* ie v svoiem eovoru omenil tudi lani asfaltirano cesto v dolžini sro metrov ki je s 9- september 1999 LOKALNA SCENA 5 ^ngeličanska cerkvena občina Bodonci Modelarji evropski prvaki Stoletnica in poimenovanje obnovili božji hram H,e5°’ 5- septembra, je bila v Bodoncih svečana božja služba, Itin i evangeličanska cerkvena občina je praznovala ^miču etn'C° cerkve’ so jo ob jubileju poimenovali po Štefanu , evan8eličanskem duhovniku, šolniku, prevajalcu, nab-'satelju in narodnem buditelju. n , iev ya5 evangeličansko ce-!■ °d°ncih so zgradili nare' Murn - Daniel Placcotta iz tlorisu Je P°dob' Md 5?™ bazilikam (gla-obJa >\dve stranski) in ima k®i strop z več kupo-^rija^T08111111 st0brih. Kor 10ySei n' e°b orglah, temveč litjem križnica nad ol-^bles 01tarje Prav S rad ’Izde'a' Pa ga je nek-W°®*i ®*zar Ferenc ki predsta-°ljski gori- PaJe e®a avtorja. Ob ol-^fiorm SrCe Cerkve, je bilo pri v veri potrjenih ^dekrU^Va'° svet0 veeerJ0 5ialr/C'n ^e£kov. Od njega V 'et’h od^° z ^Zlko^081070® na skuPn0 ^kpia iV83 ® družinskega C'87« parov. Z darovi bi'° v veri P°’ "^Vern-i Več deset tisoč ver-150 širše J °V' ^tgle smo neda-yterk ^stavili■ V notranjo-\ jJe^eveda krstilnik, ob v 100 letih po zakramentu svetega krsta vključenih v bodonsko cerkveno občino in s tem v evagaličansko Cerkev 5.076 oseb, večinoma otrok. Neko leto celo 154! Obnova je stala kar 18.000.000 tolarjev. Dve tretjini denarja so zbrali v gmajni, tretjina je bila pomoč občin Puconci in Kuzma - Grad pa Pomurske banke, zavarovalnice Triglav in Vege iz Skakovec. Tudi dobrodelna ustanova Gustav Adolf Werk iz Nemčije je pomagala. V knjižici, ki so jo izdali ob obletnici, so zapisali: »Duhovniško službo je v času renovacije opravljal duhovnik Ludvik Jošar, kantorsko Milan Marič, inšpektorsko Franc Novak. Cerkev smo obnovili Bogu na čast, sedanjim in bodočim rodovom pa za ohranitev tega kulturnega spomenika v tem kraju.-Tisoč petsto vernic in vernikov Evangeličanske cerkvene občine Bodonci.« Š. SOBOČAN ■ Senior Evangeličanske cerkve v Sloveniji magister Geza Erniša je ob navzočnosti duhovščine priporočil obnovljeno bodonsko evangeličansko cerkev nadaljnjemu božjemu varstvu in cerkev razglasil za evangeličansko cerkev Štefana Kuzmiča. - Foto: Natalija Juhov Župan občine Moravske Toplice Franc Cipot je sprejel člane ekipe letalskih modelarjev v razredu F 1 A, ki je osvojila naslov evropskih prvakov na tekmovanju v Izraelu, in jim čestital ter razdelil spominska darila. Dejan Gomboc, Boštjan Bagari in Franc Gomboc so dosegli izreden uspeh v zelo težkih razmerah, saj so tekmovali v neznosni vročini s temperaturami do 41 stopinj. Naslov evropskega prvaka je toliko večje prijetno presenečenje, ker je bila konkurenca huda, saj so nastopile ekipe vseh najmočnejših držav: Rusije, Francije, Ukrajine in tudi gostitelja Izraela, ki ima štiri tisoč modelarjev, na posamični tekmi pa lahko nastopi s štiristo tekmovalci. Člani zmagovalne ekipe so se zahvalili svojim pokroviteljem, izrekli pa so očitke na račun Letalske zveze Slovenije. Čeprav se v glavnem sami organizirajo in pripravljajo na tekmovanja, upajo, da uspehi ne bodo izostali tudi v prihodnje. Tako so vsi za učenca 6. razreda tretje soboške osemletke Boštjana Bagarija napovedali, da bo v naslednjih letih osvojil naslov svetovnega prvaka. TOMO KOLEŠ FOTO: JURE ZAUNEKERI praznik občine Moravske Toplice počiti na zadnji na9rade in priznanja m ioves U^ktni* S^a ob£ine Moravske Toplice, ki letos slavi tretjo % kjer So'CO’ ic bila v ponedeljek, 6. septembra, v hotelu Ajda, 5'k Pos?,* na§rade in priznanja za leto 1999. Častni občan Pre' Pr<>^ Ludvik Olas, ki sedaj živi v Mariboru, nagrado V1* *ranc Čarn! 'z Sebeborec, priznanja pa so šla v roke °CU 'Z Martjanec, Kolomanu Kozicu iz Ivanjševec ter (“tor n°St' Plovci in vasi Ratkovci. 01asa >aneb že Predsta-Xi*«-* je bil t„di p. ,0Valec- profesor 4,5 strnvaklčanu in Murski Sode®vec na urbani' 'k%Ped ln višji pre-^0 SeiH d 5°^k* akademiji. C« naše odraziti-% Ssem ,Prekmurskim °^° Kidričeve lahSr?riZnanja’ ki d°b'-Inzve-^Žu^6®' da sta dva XSa»«™.Petp. Sok« je dejal prof. Olas, njegove besede pa je pospremil glasen aplavz. Franc Čarni je vse svoje življenje posvetil vzgoji šoferjev in varnosti v prometu, po upokojitvi pa aktivno deluje na področju prometne varnosti v občini kot predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Je pobudnik organiziranja tekmovanj osnovnošolcev in vodja tekmovanj za državno prvenstvo paraplegikov v spretnostni vožnji. Franc Gomboc, donedavni predsednik sveta KS Martjanci, je poskrbel, da seje naselje v zelo kratkem času uredilo. Začelo se je z urejanjem mrliške vežice, nadaljevalo pa z gradnjo ka- vagon nalizacije, adaptacijo in dograditvijo prostorov zdravstvenega doma, gradnjo pločnikov in asfaltiranjem. Koloman Kozic je mentor čebelarskega krožka na dvojezični osnovni šoli Prosenjakovci že od leta 1988. S svojimi učenci seje dvanajstkrat udeležil državnega čebelarskega tekmovanja in dosegal vidne uspehe. Od leta 1989 je predsednik Čebelarskega društva Prosenjakovci in član upravnega odbora Zveze čebelarskih društev Murska Sobota. Filovci so letos dobili priznanje kot najlepše urejeno naselje v občini. Lani so dokončali adaptacijo vaško-gasilskega doma in v njem uredili vrtec, kulturno dvorano ter društvene prostore in športno-rekreacijski center, na novo so uredili zbiralnico mleka, tu pa so še lončarske delavnice in lončarski sejem ter likovne kolonije študentov. Ratkovci so se od drugih vasi razlikovali po tem, da so njihovi ^9i ^bo^^rjaije dobH naziv častnega občana občine Moravske Toplice, se je v svojem znanstvenorazisko-°krajin0 Fz Značilnimi prekmurskimi temami, kot so npr. sezonstvo in izseljenstvo, migracijski tokovi in ®0: Nataša iuumav prebivalci znali izkoristiti naravne danosti. Tako se kmetije ohranjajo iz roda v rod, prevzemajo jih mladi, ki imajo veliko voljo do dela, poleg tega pa skrbijo za lepo urejeno vas. Kmetijstvo je na visoki ravni, pri čemer izstopajo pridelava mleka, pitanje govedi z urejenimi pašniki in pridelava poljščin. * Slavnostne seje v hotelu Ajda so se udeležili vsi župani občin, ki mejijo na moravskotopliško, ,župan madžarske občine Mag-yarszombatfa, podpredsednik Državnega zbora Andrej Gerenčer, prekmurski poslanec Geza Džuban in vsi svetniki, nekakšna rdeča nit vseh nagovorov, tudi tistega župana Ferija Cipota, je bila, da se občina ne more Več samo zanašati na pomoč iz Ljubljane, temveč da občani lahko sami zase storijo največ z lastnimi idejami in rokami ter daje prihodnost v razvoju kombinacije kmetijstva in turizma. »Bojim se, da smo zadnji vlak že zamudili, paziti moramo le še, da pridemo na zadnji vagon,« je dejal moravskotopliški župan. TOMO KOLES ■ SLOMŠKOVA 33, tel.: 36 560 IZREDNI ŠTUDIJ V MURSKI SOBOTI Fakulteta za gradbeništvo Maribor PROMET Ekonomsko-poslovna fakulteta Maribor POSLOVNA EKONOMIJA Madžarske. Upokojenska društva oziroma njihove sekcije so pripravile bogat kulturni program (pesmi v obeh jezikih, recitacije itd.). Upokojence je nagovoril predstavnik Zveze upokojenskih društev Slovenije, pozdravil pa jih je tudi kobiljanski župan. Nekaj naših upokojencev je tudi izrabilo bližino meje in so šli čeznjo zaradi manjših nakupov v bližnjo vas Nemesnep. (jž) Bolj ko je apno kakovostno, večji je njegov prihranek PRI GRADNJI. V SCT IAK SE LAHKO POHVALIMO Z IZJEMNO KAKOVOSTNIM IN NAJBOLJ BELIM APNOM NA TRŽIŠČU. PRI GRADNJI DVOSTANOVANJSKE HIŠE BOSTE TAKO PRIHRANILI TUDI DO DVE TONI APNA IN Sl HKRATI ZAGOTOVILI KAKOVOSTNO GRADNJO IN ZIDOVE, KI BODO DIHALI. ZDRAVA LOGIKA. SCT IAK d.d., Kresnice 14, 1281 Kresnice TEL: 061 877 080, FAX: 061 877 007 * ■ logika kvalitete set industrija apna Kresnice d.d.|uh 6 FINANCE & GOSPODARSTVO 9. september 1999, Bg. Borza Merkator še vedno najuspešnejši Širjenje gramoznice zaenkrat še skrivnost Ekološka katastrofa a nami so dnevi mešanih borznih občutkov (vse bližja magična meja SBI-ja pri 2.000 točkah), to je tudi razvidno iz tečajnice, kjer so kljub večinskemu optimizmu nekatere pomembnejše delnice začele izgubljati oziroma so izgubile zagon. V kar nekaj v Babincih? družbah so v teh dneh objavili polletne podatke poslovanja, med temi sta bili najzanimivejši družbi Helios in Gorenje. Direktor Segrapa o širjenju ne daje izjav - Vaščani nadaljnjemu izkopu gramoza odločno nasprotujejo -Zadovoljni le lastniki zemljišč, ki bodo prodali zemljo Z Svetovni indeksi so od prejšnjega torka nekoliko pridobili. V središču vseh dogodkov je še vedno dogajanje v Ameriki, kjer nekateri analitiki za letos napovedujejo še en dvig obrestnih mer z namenom zajezitve inflacije. V evropskih državah se je nekoliko dvignila vrednost evra v primerjavi z dolarjem, kije nekoliko izgubil tudi v primerjavi z drugimi valutami. Vrednost indeksov znaša ta torek FT-SE 6.309, Dax 5.391, Nikkei 17.707 in Dow 11.078 točk. Nekoliko povečan promet in rast indeksa SBI-ja sta glavni značilnosti minulih dni. Petdnevni promet je presegel 5,4 milijarde tolarjev, delniški indeks pa je vse bližji magični meji 2.000 točk. Če so to vrednost nekateri napovedovali za konec septembra, je to lahko dosegljivo že ta teden, če se seveda rast nadaljuje s takim tempom. Samo te dni je indeks pridobil 45 točk ali 2,3 odstotka vrednosti, trenutno je vreden 1.967 točk. Za največ ga je dvignila delnica Merkatorja, saj se je v enem tednu ta delnica podražila za več kot 18 odstotkov na ponovno najvišjo vrednost 13.583 tolarjev. Investitorji pri tej delnici namreč še vedno ne vnovčujejo dobičkov, tako ima, sodeč po njihovih potezah na trgu, delnica še vedno veliko prostora za rast. Njena knjigovodska vrednost je nekaj nad 18.000 tolarjev, pa še vsak teden prihajajo v javnost ugodne novice, ki investitorje vabijo k novemu investiranju. Ideja o širitve v države nekdanje Jugoslavije (Sarajevo, Zagreb ter v Črno goro) ter uspeli prevzem družbe Grosista skupaj z družbo Goriška, ki je ravno tako v lastništvu Merkatorja, sta glavna razloga za tako rast v teh dneh. Bistveno so se podražile še delnice BTC-ja (kmalu so lahko vredne več kot 15.000 tolarjev), Droge in Kolinske. Nobenih večjih tečajnih sprememb niso beležile delnice Leka in Krke, tečaj prvih seje ustalil pri 41.000, drugih pa pod 30.000 tolarjev, za večje dvige tečajev so namreč potrebna večja likvidnostna sredstva, ki pa jih bo, upam, prinesel nov devizni zakon. Povišani promet v preteklih dneh je posledica večjih poslov z delnicami Heliosa, Gorenja, Petrola, Kovinotehne in Nacionalno finančne družbe 1. Na prostem trgu so med likvidnejšimi delnicami najbolj porasle delnice Gorenja. Med trgovanjem je njihov tečaj že dosegel 2.426 tolarjev. V zadnjem tednu se je močno povečalo zanimanje za delnice Gorenja, predvsem na račun dobrih poslovnih rezultatov izdajatelja v prvem polletju letošnjega leta. Cena delnice je v primerjavi s preteklim torkom višja za dodatnih 6 odstotkov. V primerjavi z njihovo vrednostjo v začetku avgusta je tečaj delnic Gorenja višji za slabih 500 tolarjev oz. četrtino vrednosti. Družba Helios je kljub krizi trgov, kjer je navzoča, za prvo polletje letos ohranila pomembnejše poslovne kazalce na nivojih, ^kršni so bili pred krizo, zato je za večje investi-torje delnica še vedno zanimiva in 8-odstotna rast, v enem tednu na 37.000 to-latjev, po vsej veijetnosti ni zadnja vrednost. Nekoliko drugačna je bila slika pri pidih, kjer je bil tedenski promet dosežen le v višini nekaj več kot I milijardo tolarjev (za 60 odstotkov manj kot pretekli teden). Vzponi so se nadaljevali predvsem pri tako imenovanih praznih pidih, medtem ko so polni doživeli pričakovan popravek tečajev. Pid Triglav Steber 1 je tako izgubil slabe 4, najlikvidnejša delnica NFD I pa slab odstotek vrednosti. BORZNI POSREDNIK IGOR LEBAR ■ Tečajnica nekaterih vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi, d. d., v obdobju od 31. 8. do 7. 9. 1999 . nzkop gramoza je za najrazličnejše gradnje še kako pomemben. V ta namen se gramoznice širijo in poglabljajo, pri čemer pa pozabljajo na posledice, ki jih tako početje lahko pusti v okolju. V Babincih so se s podobnimi težavami srečavali že pred leti. Pred dvema letoma je podjetje Segrap z deli v gramoznici sicer končalo, pred kratkim pa so vaščane začele vznemirjati govorice o ponovnem izkopavanju, gramoznico naj bi v ta namen celo širili. Prebivalci Ba-binec se še spominjajo, kako nemogoče razmere za bivanje so bile v času prejšnjega izkopa, omenjajo predvsem dviganje prahu in izredno močan ropot, dela so potekala tudi ponoči, svoje pa so naredili tudi izpušni plini iz tovornjakov, ki so prevažali gramoz. S širjenjem gramoznice bi uničili veliko obdelovalnih in gozdnih površin. VREDNOSTNI ENOTNI TEČAJI PAPIR 23.. 3. 9£ 30. 3. 99 razlika v odstotkih delnice na trgu A Blagovno trgovnski center 13.201,61 1-3.201,61 0,00 Dolenjska banka - imenske 21.715,3: 21,715,33 0,00 Droga Portorož 34.700,0C 34.700,00 0,00 Emona Obala Koper 2.322,42 2.322,42 0,00 Etol Celje 22.743,67 22.743,67 0,00 interevropa Koper 2.312,79 2.312,79 0,00 Istrabenz Koper 3.123,65 3.123,65 0,00 Kolinska Ljubljana 2.216,98 2.216,98 0,00 Krka, tonama zdravi, Nova mesto 29.393,08 29.393,08 0,00 Lek, razred A 38.731,43 38.731,43 0,00 Luka Koper 3.320,84 3.320,84 0,00 Merkator, poslovni center 7.955,98 7.955,98 0,00 Petrol Ljubljana 28.721,97 28.721,97 0,00 Probanka Maribor 27.500,00 27.500,00 0,00 Radenska 2.450,16 2.450,16 0,00 SKB-banka 2.400,29 2.400,29 0,00 Zdravlišče Moravske Toplice .1.401,57 1.401,57 0,00 delnice na trgu B Kovnotehna Celje 620,63 620,63 0,00 obveznice na trgu A BTC hipotekama obveznica 114,00 114,00 0,00 Republika Slovenija, 2. izdaja 105,00 105,00 0,00 SKB-banka, 3. izdaja 100,01 100,01 0,00 delnice na OTC Cetis Celje 13.544,09 13.544,09 0,00 Cdor Medvode 6.000,00 6.000,00 0,00 Fructal Ajdovščina 2.550,00 2.550,00 0,00 Gorenje Velenje 2.027,00 2.027,00 0,00 Helios Domžale 33.243,33 33.243,33 0,00 Kerna Puconci 3.101,00 3.101,00 0,00 Tovarna sladkorja Ormož 5.345,00 5.345,00 0,00 Veletrgovina Potrošnik 2.485,81 2.485,81 0,00 kratkoročni papirji del nakupnega bona NBS9 (v sit) 992,53 992,53 0,00 del nakupnega bona NB10 (v sit) 1.600,00 1.600,00 0,00 del nakupnega bona NB11 (v sit) 1.600,00 0,00 investicijske družbe Infond zlat PID ,352,09 352,09 0,00 Merkata 430,99 430,99 0,00 Nacionalno finančna družba 1 640,98 640,98 0,00 Triglav steber 1 699,99 699,99 0,00 Pomurska investicijska družba 1 624,25 624,25 0,00 PID Zvon 1 546,29 546,29 0,00 Slovenski borzni indeks SBI 1.867,98 1.867,98 0,00 Borzni indeks obveznic BIO 107,15 107,15 0,00 ndeks delnic PID-ov PIX 1080,94 1080,94 0,00 Vaščani si želijo nočnega miru Družina Nemec, ki živi najbližje gramoznici, se s širjenjem gramoznice nikakor ne strinja. Obrnili so se že na direktorja Segrapa in po njegovih besedah Integral Lendava Ženska roka Trdnost in dobro poslovanje ričlanski nadzorni svet lendavske družbe Integral je pred oktobrsko skupščino potrdil poslovno poročilo za leto osemindevetdeset ter predlog uprave, da skoraj poldrugi milijon tolarjev ustvarjenega dobička ostane v rezervah. Na to, da je ustvarjeni dobiček minimalen, so vplivale še vedno neugodne razmere poslovanja prevoznih podjetij, dopuščanje nelojalne konkurence, v Integralu pa še nenehna vlaganja v ustrezno opremljenost vozil, ki po cestah vozijo nevarne snovi (morajo biti v skladu z ADR, evropskim sporazumom o mednarodnem cestnem prevozu nevarnega blaga) ter v usposabljanje voznikov in zaposlenih. Dividende leta dva tisoč ena »Dobiček smo ustvarili tudi ob polletju in kakor kaže, bomo ob koncu leta dosegli načrtovanih petnajst milijonov dobička ter tako v celoti napolnili rezervni sklad družbe,« je izjavila direktorica Integrala Cecilija Samu. Če se bo izteklo tako, kot pričakujejo, jim bodo od letošnjega dobička ostali širjenje naj ne bi bilo tako nevarno, o čemer pa družina Nemec močno dvomi. Voda v gramoznici tudi večkrat naraste in bojijo se poplav. Normalno bivanje v času izkopa je skoraj nemogoče, in ker jim misel na izselitev ni preveč prijetna, se bodo obrnili na najrazličnejše organe in institucije, ki bodo proučili dejansko stanje in morebitne posledice, ki bi jih nadaljnji izkop prinesel. Irma Kramberger iz Babinec, dipl. ing. farmacije, je prav tako proti širitvi in meni, da je potrebna strokovna utemeljitev vpliva na okolje, kajti če bodo podirali gozd, lahko pričakujejo tudi močne nevihte, saj vetra nič ne bo zadržalo, drevesa pa poleg tega dajejo vsaj neko potrebno vlago ob suši. Zaradi naklona zemljišča je mogoče, da se bo podtalnica zelo dvignila, nevarnost gro še trije milijoni, kijih bodo najverjetneje pustili nerazporejene. »Ob takšni dinamiki rasti je realno pričakovati, da bo dividende mogoče izplačati leta dva tisoč ena,« je izjavila sogovornica. V podjetju nenehno vlagajo, sedaj dokončujejo sodobno linijo za opravljanje tehničnih pregledov vozil ter posodabljajo vozila, kar jim tudi odpira vrata za vstop v Evropo, Delež storitev za tuji trg se po zi tudi v primeru potresa, zato je potrebno ugotoviti globino jame. Martin Nemec iz Babinec ne vidi v izkopu za vaščane nobene koristi, meni namreč, da bo pogosta vožnja težkih tovornjakov uničila cesto, zato je po njegovem mnenju potrebno pred širitvijo pripraviti referendum. Za zgled postavlja prebivalce Križevec pri Ljutomeru, ki so prav tako dosegli, da so izkop gramoznice opustli. Predsednik vaškega odbora Babinci in član sveta KS Ljutomer Stanislav Sever pravi, da ga o širitvi še niso obvestili, poudarja pa, da so vaščani večinoma proti širitvi, izjeme so le tisti, ki bodo zemljo prodali, in tako je Sever (morda upravičeno) prepričan, da gre pri širitvi gramoznice le za koristoljubje, kajti po njegovem mnenju lahko z nadaljnjim izkopom pride do katastrofe, mogoče je namreč, da bi se vas začela čez čas pogrezati. Vaščani tako že razmišljajo o or- večuje in je že dosegel petinštirideset odstotkov vseh poslovnih prihodkov. V podjetju sta sto dva zaposlena, vsi skupaj pa so s prej zaposlenimi tudi večinski lastniki' družbe (58-odstotni lastnik so zaposleni, 20 ima Pomurska investicijska družba, 20 državna sklada, trije odstotki pa so še neodkupljeni). Povprečna plača na zaposlenega je 133 tisoč bruto, drugo polovico regresa pa bodo izplačali septembra. M H ■ Z uvedbo davka na dodano vrednost so storitve prevoza po novem obdavčene namesto s šestimi in pol z devetnajstimi odstotki. Za prvo vplačilo ddvka po novem so v Integralu morali pripraviti za šest odstotkov več denarja, kakšen pa bo končni učinek uvedbe davka na dodano vrednost, pa v Integralu še ne morejo povedati. ganiziranju shoda, s ka e do skušali preprečiti mor negativne posledice. Širjenje bi imelo velik vpliv na okolje Po mnenju župana nn* enje za ljutomersko>o<“ e tiven pomen, saj aJ _ potrebe po gramoz • . je še, da če šlo, Sl dajejo s tem Z vratu(!?), saj bi lahko P tukaj uredilituns^ posk Župan pa s kakršni ‘ k dicami na okolje zji seznanjen (ali Pa se ja potrebno), saj [e zata^ so vaščani proti si tega, ker zavidajo tistih dobili denar za Pr n: zraz-Ijišča. Ko smo gasezn' j. logi nezadovoljstva. P darle poudaril, da J vo rešiti v prid občan nov, torej lahko vascam f najo na njegovo pdj’ sloVe. Predsednica Zete; nije v Ljutomeru li)toO Aver poudarja, da oznjce proti širitvi babinske g in da bodo ukreni i no, da bodo izkop P^Pjnistt. Od vodje izPosta/nie ok* stva za varstvo in ur J J v Murski Soboti g- toVjti,’ izvedeli, da jetreba , jnica, kakšni globini je P° jjje je sploh dovolj gta tukaj vodovarstveno podobne dejavnike- po-gradbeni inšpektor manjko pa nam je se’ je eden od potnem -j« nikov, ki ga m°raJ° pncs1^' upoštevati, ah so v' bližini naselja, na vplivata hrup in Pra ■ meru so). r0^$ Direktor urada za P planiranje na mm1 jg.)» Novak nam je zat’ ■ 0s dobili nobenih Pr .tveZad^j tvi, vendar so do si pni vsekakor pa dejavniki treba ^novli1'6 gre za poseg v ravne vire. ^jrafl DirektorSegr govič se o za^eV1 slDo pogovarjati, čeprže sk>e predpogodb jubtemu' stniki zemlji- « oblOocJi da so bila na cjjSka d opravljena kot13 ^vali161^ v pomeni, da g* zemljo in da LorskiPla%f dolgoročni P ana>s0. ne-Ljutome ša min,stf® sopr'^' glasja za sir redil>’ 0 uS' prvi korak ze n fičanje pehu. Enak o (čePra val> župan Ljuto obra fS^ niki zadeve se s-u,kJ-izve na seji) m n .f zjavn°Srfsi^ v^^gr^ deli, da se b° indajesird jSe dnjo avtocest se izv%,v Vendarpa a javn1 tako sklicujejo j pOme^afadi prvi vrsti Je pabiP gjifl^ teres vpliva na oko J di pOdi )opt zelo spor"0 atvsaJz‘ a b^ zda, ki^esrn^ M pre^e81^)^^^ poročilo [pbe.^edi hteve in p ira^rtd^pa tudi prija'' otreb0' še veliko f0K. t pt ni- f| država na P ^0' 0^ 2 9- september 1999 GOSPODARSTVO iz steklenice Katera voda je »prava«? Slavič znova prodaja Finančni aranžmaji ^eie bila še pred petimi leti na policah trgovin le mineralna danes ustekleničena pitna voda zanimivo tržno blago 0® era voda je v resnici naravna, izvirska, čista ... in še kakšna? e k opise lahko prebiramo na ogromnih džambo plakatih in ^itako 'H*0' hruPa in denarja zaradi navadne pitne vode! S' v si Stekleničena pitna voda je postala nadvse zanimivo tržno T°Ven'Psmo v zadnjih petih letih dobili vode z imeni Zala, saSakapija’Edina’Oda’živa pa še kakšna druga »ener-3 h'se našla. Za prav vse trdijo, da so najboljše. Zmeda je ^Pšov s3’ kw V Si°veniji še vedno nimamo sprejetih ustreznih pre-Hijjč 13Ja 'e prav'ln'k 0 polnjenju pitne vode, že nekaj časa pa se tilnij in • prejemom najpomembnejšega Pravilnika o naravnih mine-^tare • rodah, ki bi dokončno postavil na svoje mesto vode, S IZv>rske, in tiste, ki so le destilirane in mineralizirane. n 7 1 i,- «ovm , naj bi upošteval ^opo S°C e m bil usklajen z •%’ii0/3^1' Popravljati že v U8oslaviji leta 1984. Sedani' direktor 11 SfCa začel hoditi v %J3.Sestanke.v novi držite JJ1 Se ie vse začelo zno-^iner ,C P°Javi'e Pitne vode, Sok ® ilirskimi ni-,n., °st’ kupnega, vendar Poskušal strpati v Hle d0 ° da so do sedaj pri-^tdaU^l^a pravilnika, je biljem Kozic, direk-1 kadenske, ki polni v°de. izvirsko vodo in C|One Pijače. ^Pov/r3-0 zadnji zaplet, ki 'Sta °CI' ^eleni Slovenije i3^6”1 v°de v šestih V^o^torijih (s tem so pokazali na pomembnost strokovnega in enotnega dela laboratorijev), pripomogel k hitrejšemu sprejemanju predpisov; kajti tudi laboratoriji ne morejo delati, če nimajo ustreznih predpisov oziroma standardov glede mikrobioloških analiz. In teh sodobnih standardov danes še ni - zato v laboratorijih še vedno delajo po »zastarelih« metodah, kakor so jim očitali aktivisti Zelenih Slovenije. Hkrati s sprejetjem pravilnika naj bi vlada sprejela Uredbo o podeljevanju koncesij; s tem bi moral vsak polnilec vode najprej pridobiti koncesijo za polnjenje pitne vode, hkrati pa bi moral plačevati tudi pristojbino državi za izkoriščanje naravnih dobrin (ne le za mineralno vodo, ampak za porabo pitne vode v tržne namene na sploh, torej tudi za navadno pitno vodo ter za vodo za izdelovanje piva, jokov itd.) Izvirske in mineralne vode prihajajo iz zaščitenih podzemnih virov in niso v nobenem primeru podvržene nobeni dodatni »obde- lavi«, čiščenju, ustrezajo podobnim kriterijem kot v Evropi, zato zanje ni potrebno dokazovati, da imajo določene prehransko-fizio-loške vrednosti. Pitne vode so pa dodatno »tretirane«, npr. nekje je pitna voda zajeta, očiščena, mineralizirana ... in dana na tržišče kot zdrava, naravna, izvirska in še kakšna. To pa ni prav, trdijo tisti, ki vodo črpajo iz globin! Tisti, ki hoče prodajati pitno vodo, mora kupiti le »destilarno« in pridobiti obratovalno dovoljenje. In ker pravilnik o pitnih vodah omejuje le mikrofloro, mora polnilec le poskrbeti, da uniči vse bakterije. BERNARDA B. PEČEK! Pogodba bo podpisana, ko bo urejeno uporabno dovoljenje ot kaže, moramo biti Pomurci že navajeni, da v nekdanjem MS centru v Murski Soboti nenehno odpirajo in zapirajo trgovine. Po zapletih z uporabnimi dovoljenji za trgovine v novem delu centra, ki jih Slavič ni pravočasno priskrbel, in po prodaji večjega dela centra ptujskemu Mercatorju SVS so se kupci, ki so obiskali center v prejšnjem tednu, znova znašli pred zaprtimi vrati trgovine, kjer prodajajo predvsem tehnične izdelke.Vzrok: Marko Slavič se je odločil, da bo prostor prodal celjski Kovinotehni. Direktorica za prodajo na drobno pri celjski Kovinotehni in članica uprave Medeja Lončarič je potrdila naše informacije o nakupu prostorov v nekdanjem MS-centru, vendar je tudi dodala, da imajo s Slavičem zaenkrat sklenjeno le predpogodbo, kije zavezujoča in nanjo ne vplivajo niti trenutni odnosi na ravni med Kovinotehno in Merkurjem, K Pivovarna Union proda na slovenskem trgu okrog 6 milijonov litrov pitne vode ZALA, Radenska proda le okrog 1,6 mio litra IZVIRA (do 2 mio, kajti nimajo še prištete prodaje vode v balonih na avtomatih). Mnogi trdijo, daje Zala »mehkejša«, bolj pitna voda. To drži, kajti Zala je nižje mineralizirana (minerale dodajajo umetno), medtem ko je izvir naravna izvirska voda in višje mineralizirana, s tem da ustreza kriterijem za pripravo otroške hrane, torej vsebuje natrij v predpisanih mejah ter ima več kalcija in hidrogenkarbonata kot vse druge vode. ki želi uspešno celjsko podjetje spraviti pod svoje okrilje. Prava pogodba med Kovinotehno in Slavičem bo sklenjena šele, ko bo sedanji lastnik priskrbel vsa uporabna dovoljenja, je dodala Lončaričeva. Takrat bo Murska Sobota dobila enega od najsodobnejših Kovinotehninih centrov. Zaposlili bodo tudi sedanje delavce, ki so ob morali zaprtju tehnične trgovine popisati vse blago in kar nekaj dni niso vedeli, kaj bo z njihovi- mi službami. S prodajalci so že opravili pogovore, vendar bodo za službo morali ustrezati Kovinotehninim standardom. Kmalu bodo £skane proda več I vode kot v ^dain.08^ Vrhunec le bil 1972. leta, %^ali okrog 220 H iqlr°V’ najmanj pa 7 M 996, ko je %ilii Z rsr|ila na okrog Sqain°v litrov' Danes mi^ Prodaj° okrog nan^r°V letih od ^čg| ■ Se ie močno mineralnih k 1 Se narašča. Izvirska voda Izvir je nadvse priljubljena med športniki in na potovanjih tudi zaradi praktičnega »ameriškega« zamaška. objavili tudi razpis za dodatne zaposlitve. Če bo vse po sreči in bo Slavič uredil uporabna dovoljenja, bo Kovinotehna odprla prodajni center v začetku novembra. Do takrat naj bi po nasvetu Kovinotehninih strokovnjakov Slavič znova odprl sedanjo trgovino, saj naj bi s tem tudi zadržali sedanje kupce. Preostalih trgovin, ki so zrasle v novem delu nekdanjega MS-centra, Kovinotehna ne bo prevzela. Ostaja pa dobro sodelovanje z Markom Slavičem, so sporočili iz Celja. Z njim imajo celo nekaj tako imenovanih finančnih aranžmajev (to morebiti pomeni, da je Kovinotehna pomagala Slaviču pri najetju nekaterih posojil). Finančni aranžmaji naj ne bi bili vzrok za Slavičevo odločitev o prodaji. Poleg tega bo podjetnik iz Ključarovec obdržal Kovinotehnino franšizo za preostale trgovine v Pomurju. pyjg g nji teden začetek sladke kampanje Za tujce manj dela eč reda pri spravilu 9 O^ktarjev bodo letos 420 do 450 tisoč ton sladkorne pese Rft** površin, ki »| M jih - 3Q"!“ Hm, ne bo težko uresniči«, se je polr*,« . • 5’ S?**« M * T* 1?sPomladi so sladkorno peso zasejali na • po. On ie bočo pridelali »d 4M do ’• khi kol znašajo predelovalne zmosljivosli tova . k 0 Podela ie okoli 4 tisoč ton sladkorne pese. S^°rali 1«!$^ količin se Xi° držatj pridelovalci tSsi toŠnja v Zd vse pride- S?"2”* dCe’žatn vse Pride-l^ki g; Prc-i začnejo s '■•ni so si ’ 0 so morali zaradi slabega vremena kampanjo spravila in predelave podaljšati in ormoška tovarna je bila ena redkih, ki ji je uspelo predelati ves lanski pridelek. Že lani so v tovarni posebno skrb namenjati kakovosti prevzetega pridelka, prvič so uvedli sankcije za slabo obrezano peso in ker je to dalo dobre rezultate, bodo s takšno prakso nadaljevali tudi letos. Novost letošnje kampanje je tudi, da bodo sladkorno peso prevzemali nepretrgoma 24 ur dnevno, s čimer se želijo izogniti čakalni dobi pri prevzemu, del pese pa bodo tudi letos skla- diščili na deponijah na terenu. Še pred leti so sladkorno peso pridelovali le v severovzhodni Sloveniji, zdaj pa se je njena pridelava razširila že tudi na druga območja in z njih se ne nameravajo umikati. Po načrtovanjih naj bi namreč predelovalne zmogljivosti ormoške tovarne s sedanjih 4 tisoč ton povečali na 6.500 ton dnevno, za zadovoljitev takšnih zmogljivosti pa bo potrebno sladkorno peso zasejati na 12 do 13 tisoč hektarjih. Z mehanizacijo za spravilo sladkorne pese so dobro oskrbljeni, saj bi z njo že zdaj lahko pospra-• vili pridelek z 12 tisoč hektarjev. LUDVIK KOVAČ ■ Indip - skupščina V pričakovanju odgovora eprav sta vodstvo in nadzorni svet lendavskega Indipa upala, da bodo na jesenski skupščini že lahko izpeljali tudi sklepanje o lastninskem preoblikovanje družbe po načrtovanem prestruktu riranju, je današnja skupščina minila v okvirih formalnih točk. Ministrstvo za gospodarske dejavnosti bo namreč o izdaji državnega poroštva za lendavsko podjetje odločalo šele zadnje dni septembra. Če bo odločitev na državni ravni pozitivna za podjetje, bo naslednja skupščina sklicana prav kmalu, na njej pa bodo delničarji tudi glasovali o lastninskem preoblikovanju. Na današnji skupščini so sprejeli le sklep o strinjanju s programom prestrukturiranja. Večinski lastniki družbe s štiriinšestdesetimi odstotki so zaposleni, odškodninski in kapitalski sklad imata po nekaj več kot osem, Vipa iz Nove Gorice nekaj čez šestnajst ter Feniks dobre tri odstotke premoženja. IVIH! omurski delodajalci, ki imajo zaposlene tujce, ta čas pri Zavodu za zaposlovanje vlagajo vloge za podaljšanje delovnih dovoljenj. Prve vloge kažejo na to, da dovoljenja zaprošajo za manj tujih delavcev kot doslej, za koliko manj, pa bo znano v drugi polovici oktobra. Po podatkih murskosoboškega zaposlitvenega zavoda je bilo konec avgusta v Pomurju veljavnih tristo štiriinosemdeset delovnih dovoljenj, kar sta dve manj kot leto prej. Število odobrenih delovnih dovoljenj v Pomurju še vedno rahlo upada (ob sprejetju zakona o zaposlovanju tujcev leta dvaindevetdeset jih je bilo okoli tisoč dvesto), medtem ko je bil v Sloveniji trend naraščanja vse do lanskega leta, ko so bili sprejeti dodatni strožji kriteriji za pridobitev dovoljenj. In koliko tujcev se pri nas zaposli na novo? V prvem polletju je izdal murskosoboški zaposlitveni zavod sto šestdeset delovnih dovoljenj, vendar le petindvajsetim »novim« tujcem, drugo pa so bila delovna dovoljenja s podaljšanjem ali upoštevajoč olajševalne okoliščine (dolgoletno delo v Sloveniji, skupno gospodinjstvo s slovenskim državljanom in drugo). Tujci pri nas še vedno lahko dobijo delo v gradbeništvu in gostinstvu in to predvsem z drugo ali četrto stopnjo izobrazbe.Takih namreč med domačimi iskalci zaposlitve ni. MH ■ V soboto, 11. 9., in nedeljo, 12. septembra, od 8.00 dalje vabljeni v Baumaschinenhalle TRUMMER na velik FETZENMARKT (bolšji sejem) kmetijski stroji, gospodinjski aparati, obleke, akustika, bela tehnika ... v GNAS (Avstrija) (v smeri proti Feldbachu). Za hrano in pijačo poskrbljeno! (IZ)BRANO 9. september 1999, Na tapeti Prva seja projektnega sveta Oblast... Gostilna Ajda v naravnem parku Raba Če smo pred kratkim poročali, da so si Lendavčani dovolili svojevrstno montažo, s katero so na prospektu grad pri- bližani zdravilišču, nam je pred kratkim naš bralec prinesel spet drugo skrpucalo, ki je ne le slovnično vprašljivo, ampak tudi moralno-etično. Propagandni material za cankovsko gostišče je v celoti napisan v nemškem jeziku, delijo pa ga v obmejnih krajih Avstrije, da bi privabili avstrijske goste. Gostišče Ajda je predstavljeno kot gostišče »v naravnem parku Raba« (ta park je le v Avstriji). Na prospektu so fotografije, ki niso nastale v Prekmurju, še manj na Cankovi: šampanjska klet radgonskih goric (ni omenjeno, daje to v G. Radgoni), krave na pašniku v Alpah, nekakšno jezero, ki so ga poimenovali »Na-turbadesee Pertoca«. V bližini Cankove , je le Kraško jezero, ki se uradno imenuje Ledavsko jezero. To, da ponujajo bioizdelke s kmetij, čeprav pri nas še nimamo registriranih biokmetij, pa je itak manj pomembno! Propaganda mora biti učinkovita, toda tudi tovrstno pretiravanje ima svoje meje! Središče bo dobilo mednarodni art center Vse aktivnosti bodo končane drugo poletje e bo šlo vse po načrtih, drugo leto obmejna vas Središče v občini Moravske Toplice ne bo več tako odrezana od sveta, kot se dostikrat pritožuje svetnik Tibor Vbrbš. Sam bo pravzaprav nekakšen povezovalec pri ustanovitvi medregionalnega kulturno-umet- niškega centra, ki bo svoje mesto našel v nekdanji stražnici. Takšni so bili prvi sklepi prve seje projektnega sveta, ki ga je v sejni sobi občine vodila Mirela Cvjetkovič, sicer zaposlena v RRA Mura. Vodilni partner in glavni izvajalec projekta bo Društvo prekmurske pobude -ONEJ pod vodstvom Zdravka Pravdiča, partnerji pa bodo Zveza Slovencev na Madžarskem iz Monoštra ter občine Szentgydr-gyvdlgy, Nemesnep in Magyars-zombatfa z madžarske strani ter Društvo likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije in Občina Moravske Toplice s slovenske. Vrednost projekta je 327 tisoč evrov, Evropska unija pa je v okviru programa Phare Čredo zagotovila 252 tisoč evrov oz. 77 odstotkov celotne vrednosti. Nadzornik gradbenih del bo Stojan Habjanič, ki je že začel z zbiranjem potrebne dokumentacije, gradnja pa naj bi se začela novembra letos in končala aprila naslednje leto. Potem bi bil tehnični prevzem, obenem pa postavitev umetniške livarne ter organiziranje livarske delavnice in likovne kolonije. Vše aktivnosti ustanovitve centra naj bi se končale julija 2000. Ideja za tovrstni projekt je stara že eno leto (med tem časom so se že izvedle nekatere dejavnosti, npr. mednarodna likovno-lončarska delavnica za osnovnošolce in poletna likovna delavnica za srednješolce in študente), zrasla pa je po vzoru številnih art centrov (kot je npr. v Utrechtu na Nizozemskem), ki v svetu že uspešno delujejo in opravljajo svojo funkcijo zagotavljanja možnosti umetniškega izražanja. Tovrstni center naj bi poleg individualnih koristi za ustvarjalce prispeval tudi k turi-stično-ekonomskemu razvoju okolja, saj naj bi po zaslugi aktivnosti, ki se bodo izvajale v centru, letno prišlo v Središče do 300 umetnikov različnih starostnih skupin. Kot zanimivost velja omeniti postavitev umetniške livarne, ti bo prva tovrstna v širšem regijskem prostoru, imela pa bo zmogljivosti za vlivanje v pesek, v livarsko maso in keramično lupino. Načrtuje se tudi vzpostavitev informacijskega centra, ki bo zbiral in posredoval informacije o vseh pomembnejših kulturno-umetniških dogodkih v obmejnih regijah, kasneje pa tudi v mednarodnem prostoru. Ustanovitev art centra pa bi bila lahko le eden od regionalnih projek tov, ki bi se ga dalo kasneje rs2 širiti na nove - tudi v sodelovanju z Avstrijo - ter tako na to območje pritegniti še več de narja. TOMO * - ■ o Ta ie za® Partnerji ustanovitve art centra so si v Središču ogledali notranjost nekdanje stražnice. > v razsulu, vendar so bili vsi udeleženci zadovoljni z njeno lokacijo. Navsezadnje pa priključek za elektriko in telefon. Kulturno-umetniški center naj bi začel delovati julija 20 Foto: JURE ZAUNEKER Kaj »poka« pri NK Turnišče? ogomet v Turnišču ima dolgoletno tradicijo in tudi dokaj bogato bero uspehov. Kdo bi torej pričakoval, da je naenkrat začelo »pokati«? Ekipa Turnišča igra v 3. ligi vzhod. Po štirih kolih ni osvojila še niti ene prvenstvene točke -dali so le dva gola in jih prejeli 14 -, tako daje krepko na zadnjem mestu, medtem ko si sosednji Renkovci delijo 1. mesto na lestvici z Lesoplastom iz Križevec. Žal pa so postali zelo »uspešni« ob igrišču navijači NK Turnišče. Gre za skupino skrajnežev, ki žali, grozi, pretepa ... Pri tem je še posebej vztrajna dvojica V., ki jo menda tudi policija težko ukroti. Na zadnji tekmi bi jo tako skoraj skupil tudi župan občine Gornji Petrovci Franc Šlihthuber (bil je na tekmi s skupino navijačev Lesoplasta), ki je o tem neljubem pripetljaju seznanil turniškega župana Jožeta Koceta. Vse to je opozarjalo, da je potrebno nekaj ukreniti. Športni koordinator v občini Turnišče Robert Markoja in župan sta se odločila za sklic problemskega sestanka, na katerem so največ govorili o vzrokih za slabo igro nogometne ekipe, ki posredno podžiga tudi navijače k ekscesnim dejanjem. Med drugim so ugotovili, da bi se morala ekipa okrepiti z enim ali dvema dobrima igralcema (strelcema golov), in sprejeli so tudi sklep, da je potrebno sklicati izredni občni zbor kluba ter izvoliti novo vodstvo, ker sedanje (predsednik je J. M.) ne obvladuje stanja. Trener M. Š. pa je napovedal svoj odstop, s tem daje pripravljen še dalje pomagati pri delu kluba, -aj Ne prezrite Do stanovanj s posojili --------------------------- Vloge za razpis na poštah - ve . 25 tisoč pogodb - Najnižji zneS varčevanja je deset tisočakov mesečno - Zamudniki na pomu banko Še zadnjič skupaj a Gimnaziji Murska Sobota je opravljalo maturo v junijskem roku 130 dijakov in dijakinj. Bili so zelo uspe- šni, saj jih je »izdelalo« kar 90 odstotkov. Med njimi je bilo 18 odstotkov tudi odličnjakov. Pretekli petek je bila v soboški kinodvorani slovesna podelitev maturitetnih spričeval. Povabljeni so bili tudi starši maturantov in večina se je slovesnosti udeležila. Ob tej priložnosti je ravnateljica gimnazije Regina Cipot podelila tudi zlati peresi in knjižni nagradi Petri Kerčmar (na maturi je dosegla 29 točk) in Miranu Biirme-nu (bil je državni prvak iz fizike in udeleženec mednarodne fizikalne olimpiade) ter knjižni nagradi Miranu Šinku in Tini Ai-ken Vinkovič, ki sta bila vsa štiri _____________________________________________Z jsujo^ epubliški stanovanjski sklad tudi tokra*r^.. rešuj^ sojila, namenjena družinam in parom, k' P iol' stanovanjsko vprašanje z graditvijo, Pre nja. vo hiše oziroma z graditvijo podstrešnega stan pogodb po vanju ima ska banka. K° )60 Lt. imaj° na VnanrcnjerliX nemu varcev m Pomurska W11 r slovalnic na 0 gOd d«. lahko sklenejo lcj. 9, niso njeni cionalne va „ od sklenjenih godb. Od‘ g0,|etn°J stotkov za * )e pa ok vanje, pre0 j6od let. Največ v Vi S« ločilo za n J sečni znese(afjeV-je 10.000 Za ugodna stanovanjska posojila lahko kandidirajo vse družine in pari, ne glede na starost, ki imajo za prej našteta dela pravnomočno gradbeno dovoljenje, izdano po 1. decembru 1998. Stanovanjski sklad je za tokratni razpis namenil milijardo 800 milijonov tolarjev. Odplačilna doba bo od 10 do 20 let, obrestna mera pa med 2,25 in 2,75 odstotka. Vloge za razpis so naprodaj na pooblaščenih poštah. Za tiste, ki še oklevate, velja omeniti, da je bil razpis objavljen v vseh časopisih 5. julija letos. In informacija za tiste, ki bi se morebiti še želeli vključiti v nacionalno stanovanjsko varčevalno shemo. Pravico za sklepanje •—9. september 1999 (IZ)BRANO Rokometaši iz Sobote, Bakovec in Kroga pod eno zastavo Polet na krilih združitve Zagori športa tradicijo Ijlmzaprav bi ta članek molj ral govoriti o krizi soboške-8a rokometa, vendar nas 'tsdi, da so se stvari v zadnjem Miru zasukale na nasprotno '!an' Ne samo da ne ],0 krize, 1B'Mkse celo obeta nov razcvet rokometa v mestni občini Stska Sobota. Vodilni v vseh klubih so se namreč dogovorila se bodo mladi rokometaši iz 7“^ Kr»ga Bakovec 1 ^iili v eno ekipo! J^a pojdimo po vrsti. V bi-beseda »kriza« neprimer-^,sa) je šlo bolj za razočaranje je Polet vložil veliko de-Ustavo ekipe, ki naj bi iz “'^Prišlav l.B-ligo. Okrepili ^stremi igralci iz Celja, se 'k celo vozili na treninge v to v^sko mesto, da bi se s troji-a na koncu je Soboča-®ie za las spodletelo. V konč-kU>rVenstva za uvrsthev v k ^alni razred jih je premaga-kiC ° ^Omurka (v eni tekmi je go'ov Prednosti za Po-J °> v drugi pa pet za Polet), JVstopala kot združena Fjotnurka-Krog, kar seje L ■ 0 Za dobro potezo. Pomu-■Cuvrsbla v ' B-ligo> v Pa je ostal grenak priokus, ®Me spodletelo'tik pred želejem. Seveda je to slabo na nekatere igralce, ki so speti Potrošnikova tradicija Bik je bil žrtvovan Združeni rokometaši na prvem treningu na tretji soboški osemletki. Foto: JURE ZAUNEKER Kaj so o tradicionalni prireditvi pomurske veletrgovine povedali kupci? že razmišljali o odhodu iz rokometa, pa tudi Celjani so se vrnili domov. Vendar v strokovnih štabih vseh ekip čez poletje niso sedeli križem rok in tako se je ravno v ponedeljek zgodilo, da so se na prvem treningu v novi sezoni na tretji soboški osemletki že sestali mladi igralci Poleta, Pomurke in Kroga, ki bodo sestavljali novo združeno ekipo. Le-ta je že registrirana in bo tekmovala s pozicije, kjer je v zadnji sezoni končal Polet, se pravi v drugi ligi - vzhodna skupina. Ime nove ekipe bo najverjetneje Polet Sobota. »To- liko denarja v mestni občini, da bi se zagotovilo uspešno delovanje treh klubov, ni, za Polet pa smo se vsi skupaj odločili, da odslej ne bo več životarjenja,« je na prvem treningu mladim rokometašem razlagal Ernest Bransberger. V klub bodo pritegnili še nekatere starejše igralce kot okrepitve, saj bodo stavili na karto kombinacije izkušenj in mladosti. Polet Sobota pa naj bi bil tudi nekakšna odskočna deska za igralce,*ki bodo zelo napredovali, da se bodo lahko uvrstili v ekipo Pomurke Sobote, kot se bo le-ta imenovala v l.B-ligi. Trener Poleta Sobote bo aj cankovski podžupan?! ^agal an°’ je cankovski župan Viktor Voršič že spomladi pre-strankZa p°džuPana Viktorja Gederja iz socialdemokratske X, ker6 ^a na seJ' občinskega sveta takrat ni dobil zadostne J’ je župai)S° svetniki menili, da bi bila taka odločitev preuranjena. ^hih s, pre^agal, naj se o novem kandidatu dogovorijo znotraj je, da se o tem dogovorijo v koaliciji. Ker te o |Q, Cln’ ni, tega doslej niso storili, čeprav je res, da je po ^'župa samouPrav> imenovanje podžupana v izključni pri- žun dno nedav-ana ^'ktorja Vor-tj^Prvo^11 ne odstopa od v^Orja ega Predloga, to-^^^^Jederja, in da ne namerava več iskati podžupana kot izgubljeno iglo v senu. Dodal je še, da bi bil zanj sprejemljiv vsak kandidat, saj nima težav z nobenim od svetnikov. In prav slednjim se je namreč taka izjava njihovega župana, ki je edini predlagatelj, priskutila in se jim je zdela sila neresna. Zato so mu naložili, da do prihodnje seje občinskega sveta pripravi nov predlog za podžupanskega kandidata. Ta bi moral biti prava desna roka župana, da hi posamezne zadeve čimbolj usklajevali. Dejstvo je namreč, da se ob kopici novih nalog in obveznosti župan že »izgublja« zaradi fizične in psihične obremenjenosti. M. JERŠEB Jože Benko, ki seje zavzel za to, da bodo njegovi mladi igralci ob izkušenejših dobili dovolj minut, a to niti ni bilo potrebno, saj so mladi že na treningu pokazali, da so »lačni« dokazovanja in komaj čakajo, da se tekmovanje začne. »Kaj pa, če bomo mi z igro močnejši kot Pomurka Sobota, ali bodo potem oni nam poslali okrepitve?« so hudomušno odvrnili. Medtem ko to berete, so vodilni v klubih še vedno v fazi dogovarjanja o vseh podrobnostih, tako bo ravno danes, v četrtek zvečer, še eden zadnjih sestankov, na katerem bodo izčiščeni vsi detajli. Pa tudi pri Pomurki Soboti so odločeni, da bodo pokazali, kam prekmurski rokomet zares spada. Tako želijo pritegniti v klub nekatere kakovostne igralce, ki so lani odšli drugam. Razmišlja se o vrnitvi Škrabana, Sečka, Lovenjaka, Žuglja, Merice in drugih. »Sam sem sicer poškodovan in bom moral na operacijo, toda če ne bi bil in bi se vrnila moja nekdanja soigralca pri Poletu Škraban in Sečko, bi prav gotovo tudi sam rad zaigral v tej ekipi,« nam je dejal Tomaž Merica. Tako je tudi prav, saj mestna občina Murska Sobota potrebuje močan in kakovosten rokomet, tako kot si to po svoji tradiciji zasluži. In ne pozabite: prve tekme se začnejo v začetku oktobra! TOMO KOLEŠ ■ udi letos seje v Murski Soboti zgodil Potrošnikov dan. Največja pomurska trgovina se je z zaprtjem glavne soboške ulice, znižanjem cen, nagradno igro in umetniki iz sveta šovbizniza želela oddolžiti kupcem in morebiti tudi pospešiti prodajo v svojih trgovinah. Potrošnikov dan je postal tradicija, ki teši žejo in polni želodce nekaterih, medtem ko lahko drugi, ki si vseh dobrot ne morejo privoščiti tudi čez leto, samo nemo opazujejo. Kazimir, bik iz klavnice »Za takšno veletrgovino, kot je Potrošnik, se je potrebno žrtvovati. V tržnem gospodarstvu in v svetu delničarstva žrtve za velike večkrat niso pomembne. Kljub temu mi je v veselje, da bom lahko zadovoljil poslovne partnerje Potrošnika ter vse druge obiskovalce. Počutim se ponosnega, da so za prvega Potrošnikovega bika izbrali prav mene, saj se na manjšem kolu vrti še moj kolega. Čeprav mu na začetku ni bilo vseeno, saj ponavadi ne želi sodelovati v procesu povezovanja z drugimi biki, smo ga na koncu vseeno prepričali, da se je dal zaklati, odreti in zdaj se mirno vrti nad žarom. Zanima me samo, ali bo zaradi svojega boljšega položaja nad ognjem dosegel večjo ceno kot jaz.« Justa Štrtak, Murska Sobota »Čeprav živim nedaleč od glavne soboške ulice, moram priznati, da sem se šele zdaj prikazala na Potrošnikovem dnevu. Ljudi je veliko, z odra tudi prihajajo glasovi, ki bodo kmalu napovedali nastope znanih izvajalcev. Stojnice so letos razporejene malce drugače kot lani, morda se mi tudi zaradi tega zdi, da je ponudba nekoliko manjša. Kupila sicer ne bom ničesar, čeprav imajo danes popuste. Si bom pa veliko ogledovala in primerjala cene. Po- poldne grem v službo, tako da tudi na žrebanju ne bom mogla ostati, imam pa listek in bom o nagrajencih prebrala v časopisu. Veseli me, da se v središču Murske Sobote znova nekaj dogaja.« Jože Horvat, Vešica »Na Potrošnikovem dnevu sem poslovno. Pravkar sem napeljal vse kable, ki so potrebni za dovod električne energije do stojnic. Kablov mi na srečo ni bilo potrebno kupiti danes, čeprav bi to na Potrošnikov praznik z veseljem storil. Čeprav sem na prireditvi med delovnim časom, bom malce izkoristil priložnost, se pomešal med množico in pokukal, kaj je na prodajnih pultih. b začetku letošnjega šolskega leta v »rezi« 0 srednjih šolah v Pomurju je, kot že dolgo ne, »vznemirjalo« tudi vprašanje, kakšne so kadrovske posledice zaradi občutno manjšega vpisa novincev na Srednje šole v Pomurju Kadrovske K Srednji st-na ?'Murska So-kar QeZnam Presež-''V^rih ;e ZaPoslenih. V Pont0 Za u^heljice 0Tal° se je hi L itiju\ ?tega 12za X in^jučit' a^° da so jih H bil °gram šivilja. kakšn°V°lj le za2 KSrnmi nekaterih šolah. leti pa so vpisovali po 10 oddelkov novincev, to je več kot 200 dijakov in dijakinj. Takrat so morali tudi zaposlovati nove in nove kadre. Žal se je situacija povsem spremenila. Velja se vprašati, zakaj se mladi ne želijo več izobraževati za delo v tekstilni industriji, na primer v tovarnah Mure, ki so v vseh mestnih središčih v Pomurju, ampak to je tema, ki terja širšo analizo. Kot sežne učiteljice praktičnega pouka sčasoma možnost zaposlitve v Muri. Predlani so imeli podoben problem s presežkom zaposlenih - bili so trije - na Srednji dvojezični šoli Lendava, ker ni bilo dovolj vpisa v strojni program. Zdaj kadrovske »rezi« niso bile potrebne, le v enem primeru (F. Š.) je prišlo do zamenjave zaradi neustreznih pogojev, ne pa mo- nosti, kot so se razširile govorice. In Srednja kmetijska šola Rakičan, kjer seje v zadnjih letih prav tako zmanjšal vpis novincev za okrog 30 odstotkov? Zaenkrat so lahko oblikovali vse tri razpisane programe novincev in upajo, da bo podobno tudi v prihodnjih letih. Sicer pa se lahko zgodi, da bodo imeli tudi pri njih kadrovski presežek. Poleg tega bo potrebno poskrbeti, da bo vse pravilno delovalo. Če to primerjam s prireditvami, ki so bila prejšnja leta, moram poudariti, daje Potrošnikov dan iz leta v leto bogatejši in pestrejši. To bodo lahko potrdili tudi obiskovalci.« Archi, pes »Razočaran sem, ker v Potrošnikovih trgovinah ni večjega popusta za pasjo hrano. Ogledal sem si tudi bika Kazimirja, ki se vrti na kolu. Po eni strani mi je žal, da se je žrtvoval, po drugi pa komaj čakam, da bom poskusil dobro pripravljeno -meso. Priznam, ujeli ste me pri stojnici s piščanci, toda v tem pasjem življenju je potrebno izkoristiti vsako priložnost, da prideš do dobre hrane, ki ne stane veliko. Poleg tega je prireditveni prostor več kot enkraten, saj je na Slovenski ulici veliko dreves, ob katerih lahko ljudje olajšajo svojo dušo po užitju večje količine tekočine.« Mirko Huzjan, urar »Potrošnikov dan sem vzel pod drobnogled. Pravzaprav prireditev spremljam že več let, toda drugi prodajalci in obrtniki, ki imamo lokale naproti Blagovnice, nimamo zaradi tega nič večjega prometa. In prav je tako. Ljudje so prišli na Potrošnikov dan in naj ga tudi preživijo tako, kot se spodobi. Gneča je zopet velika, še večja bo v popol- danskih urah, ko bodo ljudje prišli iz služb, otroci pa iz šole. Tudi bankomati so v bližini, tako da priložnosti za zapravljanje denarja ne manjka.« DEJAN FUJS, FOTO: NATALIJA JUHNOV ■ 1O INTERVJU 9. ■jantomber 1999. Iz krize kadrov in poslovne usmerjenosti v stabilizacijo in utrditev položaja R adenska je največji slovenski polnilec mineralnih vod ter eden večjih polnilcev brezalkoholnih pijač. V delniški družbi Radenska pa so tudi zdravilišča v Radencih, Banovcih in Lendavi, delno pa so tudi solastnik Zdravilišča Moravske Toplice - v osemdesetih letih je prekmursko zdravilišče še spadalo pod skupno streho Radenske, enako tudi Tovarna polnilne opreme. V devetdesetih letih se je v Radenski marsikaj spremenilo; če so osemdeseta pomenila nekakšno »krizo kadrov in poslovne usmerjenosti«, pomenijo devetdeseta nekakšno stabilizacijo in utrditev položaja na tržišču. In kar je najbolj pomembno: dobili so 11 tisoč lastnikov - delničarjev. V novo tisočletje vstopajo samozavestno, brez strahu, pravi generalni direktor Radenske, d. d., Alojz Behek, ki smo ga pred praznovanjem 130-letnice Radenske zaprosili za pogovor. Kakšna je Radenska v vaših očeh, s kakšnimi izrazi bi jo opisali: je toga, konzervativna, prijetna, sodobna, sproščena, prijazna...? »Je podjetje, ki se zaveda svojega bogastva. To bogastvo niso samo naravne dobrine, s tem pač razpolagamo in jih izkoriščamo, naše bogastvo je tudi v bogati tradiciji, to je firma, ki ima dovolj jasne načrte in ki ceni svojo tradicijo. Toga ali sproščena? Radenska prav gotovo ni firma, ki bi sprejemala odločitve z danes na jutri. Rekel bi. da smo prej bolj tradicionalna, bolj previdna firma. Ne bi pa uporabil izraza toga.« Radenska in tradicija - vam ta tradicija začrtava pot, morebiti tudi omejuje; kakšen bi bil razvoj, če bi v preteklosti ostali samo pri mineralni vodi? »Tradicija nas prav gotovo ne omejuje, prej nas bogati. Seveda na neki način tradicija in preteklost usmerjata našo prihodnost, če ne drugega, smo vezani na to, kar se je pred sto tridesetimi leti začelo delati in na kar upamo še nadaljnjih sto let. V preteklosti so bila obdobja Radenske, ko je turizem pomagal mineralni vodi, ko je turizem z izvozom storitev ustvarjal razmere, da so se pridobile pravice, da so se lahko porabljale devize. To so vse stvari, ki jih je potrebno upoštevati danes, ko je akumulativnost v mineralni vodi večja kot v storitveni dejavnosti in ko razvoj storitvene dejavnosti oz. zdravilišč temelji tudi na dobičku, ki se ustvarja v mineralni vodi. To je samo del, s katerim se zagotavlja razvoj, drugo so krediti in te kredite družbe same vračajo. In mislim, da ni bilo nič narobe, če se je v preteklosti razvoj omogočal s prelivanjem denarja med družbami. Ampak dolgoročno pa mora vsaka dejavnost sama us- Radenska in poslovanje ■ pri dajanju informacij ste še posebno previdni, kakor da nočete izdati vseh podatkov? »Težko bi pritrdil mnenju, da smo zaprta družba, kar se tiče informiranosti javnosti, prej bi rekel, da smo nasprotno zelo odprta firma, da je transparentnost poslovanja bistveno večja, kot je v povprečju praksa. Mi redno objavljamo podatke in imamo tiskovne konference. Je pa nekaj drugega: red v firmi mora biti! Če gredo informacije po kanalih, ki v Radenski niso formalizirani, potem tega ne moremo odobravati. Verjamem pa, da strogo formaliziranje teh kanalov spet otežuje delo novinarjem in po svoje omejuje informiranje javnosti. Treba je najti pravo mero.« Radenska je znana po »zajtrkih«, po res številnih tiskovnih konferencah in tudi izletih. Ali ni to nekakšno »podkupovanje« novinarjev, da jih imate na svoji strani? »Menim, da so naši odnosi z novinarji korektni, da so obojestransko korektni, to pomeni, da je potrebno razumeti, če se napiše kaj slabega ali nesimpatičnega o Radenski. Po drugi strani pa je prijetno zame in za vse v Radenski, če se napiše kaj prijetnega. Izhajati je treba iz tega, da je posredovana objektivna informacija in daje ta informacija prenesena v medije. Jaz s tem nimam problemov. Mislim, da tu ne gre za nobeno podkupovanje, to je huda beseda... ... pa recimo temu »namerno prijateljevanje«! ... kajti jaz točno vem, novinarji so profesionalci, delajo svoj posel, od tega so plačani, in če bo informacija negativna in bo zanimiva za javnost, jo bodo objavili. Pri tem jih ne bo zadržala nobena tiskovna konferenca in nobeno neformalno druženje z mano ali z ljudmi iz Radenske.« Radenska in politika. Podpirate eno stranko ali vse stranke, ki so trenutno v igri. Prejšnji direktor Radenske je sedaj župan občine Radenci. Feri Horvat, pre-dprejšnji direktor, je poslanec v državnem zboru, zaposlili ste nekdanjega načelnika pomurske policije? Pomeni to povezavo Radenske s politiko ali ne? »Niti slučajno. Radenska in politika sta dve vzporedni zadevi, ne pa isti. Vzporedni zato, ker politika tako ali drugače kreira okolje, v katerem delamo, pa tudi okolje znotraj zakonodaje, predpisov. Po drugi strani pa politika kreira tudi poslovanje na tržišču ne samo v Sloveniji, pač pa tudi v tujini. Sicer pa ne podpiramo nobene stranke. Naj pojasnim naš princip pri lokalnih volitvah: vsaka stranka, ki ima svojega kandidata, prejme od Radenske enak znesek. Ne gre za enormne zneske, ampak za zne- Tradicionalni in previdni Torej se prav namerno nočete opredeliti za nobeno stranko? »Ne. In, če mene vprašate, dokler bom jaz tukaj, bo tako ostalo. Če pa me sprašujete za občinske volitve, moram povedati, da sem se jasno in glasno opredelil za sedanjega župana, kajti stanje, kot je bilo ... mogoče nima smisla pogrevati starih zadev, ker je neproduktivno, toda vendarle: kraj in firma Radenska morata živeti skupaj. Sedaj je situacija bistveno drugačna, kot je bila, čeprav moramo oboji še veliko narediti. Kar se pa tiče g. Anželja - njegova funkcija ni bila politična, temveč zelo strokovna; on je sedaj v Radenski zato, da bi delal v korist Radenske, ne pa katerekoli politične stranke.« Radenska in konkurenca. Združevanja za vsako ceno, iz nuje? »Radenska šestdeset odstotkov svoje proizvodnje ali storitev izvozi, tako da smo konkurenčnega boja na trgu že vajeni. Razlika je le v tem, da na tujih trgih nismo lider, smo pa navzoči, v Sloveniji pa smo tržni lider, to je pač treba povedati. Dejstvo je, daje konkurenca predvsem v Sloveniji bistveno večja, kot je bila pred leti; ti trendi združevanja s strani trgovine niso nekaj nepričakovanega, to je popolnoma normalno. In združevanje Radenske s podobno proizvodnjo ni rezultat tega združevanja trgovine, to ni naš protiukrep, ampak enostavno nujna potreba, da naše poslovanje racionaliziramo, da znižamo stroške in postanemo uspešnejši.« Kako daleč, s kom vse se boste združili, tudi s Kolinsko in Rogaškimi vrelci? »Pivovarna Laško je naš drugi največji lastnik. Vesel sem, da so.pokazali interes. Je pa še nekaj: združevanje ali povezovanje je mogoče na dva načina, prvi način je ta, da firmo enostavno kupiš, prevzameš, ali da se firmi spojita. Ob tej lastniški strukturi ali ob takih pogojih je ta prva oblika težko verjetna. Združevanje družb je proces, kije odvisen od lastnikov. Tretja možnost je, da se povezuješ interesno, kjer je mogoče efekt takoj izračunati, vendar je tudi ta proces povezan z miselno transformacijo, da smo sami, pa kakorkoli dobra firma, manj težki ali ranljivejši, kot pa če se z nekom povezujemo zaradi podobne proizvodnje. S Pivovarno Laško imamo skupne interese.« Se takrat niste dogovorili, da si ne boste hodili v zelje, zdaj pa vidimo, da Pivovarna Laško polni in prodaja vodo Oda? »Odločitev o tej investiciji je bila v začeli pogovarjati. Mi smo bili seznanjeni z namerami in odločitvijo, da bodo polnili vodo, ko smo se začeli pogovarjati, kajti takrat so bile že podpisane pogodbe z dobavitelji opreme.« Radenska in ekologija. Vse preseneča, da Radenska ni glasnejša zaradi prevelikega tovornega prometa po neprimerni magistralni cesti, ki pelje tudi po vrelčnem območju. Nedavno je bila spet nesreča z izlivom nevarne snovi v bližini vrelcev, od katerih je odvisna Radenska, pa tudi pokrajina. »Popolnoma se strinjam z vami, da je to eden največjih problemov Radenske. Slabi poslovni rezultati enega leta se lahko popravijo z dobrimi rezultati v naslednjem letu, posledice ekološke katastrofe pa ne bodo odpravljene desetletja, tovorni promet je velik problem in tega problema se, v Radenski zelo zavedamo. Vendar se mi zdi, da zavedanje tega problema ni enako pri tistih, ki odločajo o zadevah, ki so za Radensko življenjskega pomena. Bili smo proti nekaterim posegom na vrelčnem območju, vendar nam ni uspelo, čeprav so nacionalno gledano dosti manj pomembni, kot je cestni koridor skozi Slovenijo. Pomembni so bili samo za posamezne firme, pa ni bilo razumevanja, tako da se bojim, da če bi želeli spremeniti cestne koridorje, bi bilo brez pomena vztrajati. Vztrajamo pa seveda, da se ta avtocesta čim prej zgradi, da se čim prej sanirajo mostovi čez reko Muro in obnovijo ceste. Upamo lahko le, da se do takrat, ko bodo zgrajene avtocestne povezave, ne bo nič zgodilo. To je edina realna želja.« Bi tožili državo, če bi res prišlo do kakšne velike ekološke katastrofe, saj je država Slovenija 1993. leta podpisala prometni sporazum in dovolila usmeritev evropskega tovornega prometa na te neprimerne ceste? »Jaz upam, kakor sem rekel, da se to ne bo zgodilo ... o tem, da bi se to res zgodilo, pa niti ne upam razmišljati. V tem primeru bo država Slovenija tako ali tako morala poskrbeti ne le za teh 300 ali 400 ljudi, ki delajo v mineralni vodi, pač pa za veliko več, kajti s to mineralno vodo je povezanih veliko ljudi.« Embalaža bo kmalu eden od dodatnih stroškov Radenske, poskrbeti bo potrebno za odstranjevanje plastenk, pločevink? »Dejstvo je, da je ta trend z nepovratno embalažo izredno velik in izjemno hiter. Gre za neke tržne zakonitosti in mimo tega ne moremo iti. Če bi, ne bi bili na trgu navzoči s 150 milijoni litrov, ampak bi bil nekdo drug. Popolnoma se strinjam, da bo ta problem prinesel tudi stroške zbiranja in predelave embalaže. nam ta zakonodaja ne bi pt'n giove-stroškov, kot jih imajo vsi rti niji in zunaj nje. Po tnojem Pa malo ljudi, kot nas je v čipu vsakršno prilagajanje . jraJ1ja>,1 lika je, če moramo te stroš e predelave razdeliti na dva mi ne dvajset milijonov ljudi. Mis ■ ’ bilo nič narobe, če bi se pn .-^jlis ških projektih enostavno P pravilniki in kot sistem temu, staja v Avstriji ali Nemčiji-ni samo stvar Radenske, am države.« Radenska in kultura, vaši pisarni ob klasični gH> ’a? osebni okus ali poslovna l0^ »Jaz ima rad glasbo, to»P je pa odvisno, kje sem,s jU ge#1’ delam, v kakšnem raZP° tujj doU1®’ Klasično glasbo Posl“s® „ Sto065^ sem pa tudi ljubitelj R° 93?!^ 9rozdia in se tak’ 3»ozjro 6 ^aznuie’ tudi če groz-daji. a vino ni namenjeno pro-9^6Stilo ^iašče ° trgatve bodo ne or9anizacije poslale \Ooi n°,am’ ki 9a b°do obja-S2** in na krajevno ^terv3'-'-’ kmetijski svetovalni , ^ia kupcem grozdja. °/0St ie’ da mora hit'v IS& o vinu in drugih n^en'Z9r°zdja in vina groz->vih° Pridelavi vrhun-.Unsko Vja ^hunsko vino in vr-troato Posebne kakovosti: J^vin/’izbor’ jagodni izbor, Hs^Sno"1 SUh' ia9°dni izbor), J strani pooblašče-za °ceno vina, in deželo Primorje KmetiJsk°-veteri-(>iJ ova Gorica, za ob->?dne dežele Podravje Maribor in Kme-a-- °venije za območje »?°zPje ®ls Posavje. aai6nieno pridelavi Cni 83 J?9’ mora dosegati tit1n°6lzaiMOe'zaizbor108 08 1 lagodni izbor 154 ^"kiovalec n Videla,.: 9rozdia' namenje-DriiavVrhunskega vina, 110 spravit- ° r9atve za vrhun-\'^nin, rok na*mani8 dni pred Vgjm trgatve grozdja, n elavi vrhunskega vina, tole: • poslati pisno predprijavo pooblaščeni organizaciji za oceno vina, ki obsega: ime in priimek, naslov, številko vpisa v register pridelovalcev grozdja in vina, številko oz. številke vinogradov iz registra pridelovalcev grozdja in vina, kjer se bo grozdje za pridelavo vrhunskega vina trgalo (če jo že imate}, sorto oz. sorte grozdja, oceno predvidene količine grozdja za vrhunsko vino, predviden datum trgatve; • prijaviti rok trgatve po telefonu in se s predstavnikom pooblaščene organizacije dogovoriti o datumu ogleda, kraju ogleda... Predstavnik pooblaščene organizacije za oceno vina mora ob sodelovanju predstavnika pridelovalca v dveh dneh po prejemu prijave trgatve opraviti pregled dozorelosti in količin grozdja' namenjenega pridelavi vrhunskega vina, in o pregledu narediti ustrezen zapisnik. Ustrezen zapisnik, v katerem je ugotovljeno, da grozdje dosega vsaj 80 stopinj Oe in da se pridelovalec zavezuje, da grozdja ne bo trgal, dokler ne bo doseglo 83 stopinj Oe, je prvi pogoj, da bo kasneje vino, ob izpolnjevanju drugih pogojev, smelo nositi naziv vrhunsko vino. Za tiste pridelovalce, ki grozdje odkupujejo oz. ki imajo avtomatske merilnike sladkorja in tehtnice, pa je postopek nekoliko drugačen, pogoji za grozdje pa enaki. Informacije in prijave potekajo na naslednjih telefonskih številkah: Kmetijski inštitut Slovenije: 061 137 5375, kontaktne osebe: Bernarda Žitko, Dean Bavčar, Mitja Kocijančič; Kmetijski zavod Mariboi': 062 228 490, kontaktne osebe: Marjana Kašman, Edita Olaz; Kmetijsko veterinarski zavod Nova Gorica: 065 135 12 24, 135 12 25, 135 12 09, kontaktne osebe: Mirjana Košuta, Miran Vodopivec, Tamara Rusjan. Hkrati ugotavljamo, da je v določenem roku izredno malo pridelovalcev najavilo obnovo vinogradov v naslednjem letu (najavo se opravi na upravni enoti, kjer ste vpisani v register). Ker velja letos prvo leto določba pravilnika o'registru pridelovalcev grozdja in vina in katastru vinogradov o obvezni najavi obnove vinograda, ki se jo namerava izvesti v naslednjem letu^do 1. septembra tekočega leta, se letošnji rok za najavo obnove vinograda izjemoma podaljša do 30. septembra. MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO REPUBLIKE SLOVENIJE ■ 173,30 točke, drugouvrščenemu Antonu Filaku so sodniki prisodili 165,35 točke, tretjeuvrščenemu Vladu Divjaku iz Podravja pa 155,25 točke. Alojz Štuhec in Stanko Sobočan sta se uvrstila na sedmo oziroma osmo mesto, medtem ko je Anton Geder zasedel 21. mesto. V oranju na ledini je zmagal Robert Žnidaršič (172,25 točke), drugi je bil Anton Filak (165,98 točke) in tretji Jože Zver s 160,83 točke. V tej kategoriji je Alojz Štuhec s 153,52 točke zasedel šesto, Stanko Sobočan (146,43 točke) enajsto in Anton Geder (135,50,točke) devetnajsto mesto. V ekipni konkurenci so letos slavili orači srednjih kmetijskih šol s 622,59 točke, ekipa Prekmurja je s 592,77 točke zasedla drugo mesto, tretja je bila ekipa Bele krajine (590,36 točke), ekipa Prlekije pa se je s 587,32 točke uvrstila na četrto mesto. L. KOVAČ ■ Jesenska setev travnikov rave in detelje imajo v travni ruši travinja določeno življenjsko dobo. Propadati lahko začnejo zaradi intenzivne (pogoste košnje, intenzivno gnojenje) ali zaradi ekstenzivne rabe (prepozne košnje stimulirajo rast visokih trav, nizke tra- ve in detelje pa propadejo). Sčasoma se v ruši pojavijo prazna mesta, v katerih pa se razvijejo nezaželene zeli, ki zmanjšujejo pridelek zelinja in hranil na enoto površine. Na pol prazna travinja ne zagotavljajo gospodarne pridelave voluminozne krme, zato smo prisiljeni, da travnike in pašnike obnovimo z dosetvijo manjkajočih vrst trav in detelj ali se odločimo za totalno obnovo. Izbira vrst trav in detelj v travni mešanici naj bo prilagojena načinu rabe (košnja, paša), vrsti tal (lahka, težka tla), lastnostim in zahtevam posameznih vrst trav in detelj v mešanici (konkurenčna sposobnost, ritem rasti in razvoja ter trpežnost posameznih vrst) ter podnebnim razmeram. Na območju Prlekije in Prekmurja imamo opravka z različnimi vrstami tal. To pomeni, da enaka mešanica na različnih tleh ne da enakih pridelovalnih rezultatov, zato je zelo pomembno, da izberemo in v mešanice vključimo tiste vrste, ki dosegajo v danih razmerah najboljše rezultate. Uspeh pridelave kakovostne voluminozne krme na travinju pa je tudi precej odvisen od založenosti tal z osnovnimi hranili (fosfor, kalij), v zadnjem času pa tudi od pH-vred-nosti zemlje. Ugotavljamo, da se je založenost kalcija v tleh prepolovila, zato je travnate površine nujno potrebno apniti. Dejstvo je, da če kalcija primanjkuje v tleh, ga primanjkuje tudi v krmi. Krma je manj okusna, živali požro manj kisle krme, sčasoma pa se tudi spremeni botanična sestava ruše. Smiselno je, da pred kakršnim koli ukrepom preverite kakovost zemlje s kemično analizo. Na osnovi kemične analize naredi Kmetijska svetovalna služba za naslednja štiri leta gnojilni načrt. Totalne obnove kakor tudi dose-tev travinja so aktualne do 20. septembra. Kasnejših setev ne priporočamo. Sejančki morajo razviti vsaj tri liste, da lahko prezimijo. V nasprotnem primeru lahko propadejo zaradi golomrazice. Kmetovalcem, ki se boste odločili za dosetev travinja s specialno sejalnico, pa svetujemo, da pred setvijo travnike ali pašnike nizko pokosite ali popasete. S tem boste omogočili kakovostno delovanje sejalnice. Za kateri način obnove se odločimo, je odvisno od obstoječe travne ruše, smiselno pa je, da se o ukrepu posvetujete s svojim kmetijskim svetovalcem. Obnova travinja ni majhen strošek, zato je pomembno, da sta obnova in izbira mešanice skrbno načrtovani. KSS ZA POMURJE MAG. STANKO KAPUN, UNIV. DIPL. INŽ. KMET., SPECIALIST Z£ TRAVNIŠTVO IN PRIDELO- VANJE KRME I Integrirana pridelava tudi v vinogradništvu Za bolj zdravo vino Za tako pridelano vino načrtujejo tudi posebno blagovno znamko ‘lanov Ta- »-.Sais "''o,'"0'0' Sajenje n Otovcih edavala Jbor. aa zavoda ^^iska Pom, S'/e*0Vair|a ^■s^izirat A9ro‘ \?kHra nb Četrtak, rf^kovk^-oriog-Qdos k rozeinstr. cih?naKranj^v^ kmetiji v ^artjan- trokovnjaki Kmetijskega inštituta Slovenije, kmetijskih zavodov v Mariboru in Novi Gorici ter obeh agronomskih fakultet so pripravili v sodelovanju s Poslovno skupnostjo za vinogradništvo in vinarstvo že v lanskem letu pravilnik in normative za integrirano pridelavo grozdja in vina. Možnosti za takšno pridelavo v Sloveniji obstajajo, saj imamo za to izredno ugodne podnebne razmere, zato so tudi normativi za tovrstno pridelavo izdelani na osnovi evropskih smernic, vendar prilagojeni našim razmeram. Z uvajanjem integrirane pridelave, kakršna se je že uveljavila v sadjarstvu, je seveda potrebno vzpostaviti ustrezen nadzor nad to pridelavo. Nadzor bo vzpostavljen v sodelovanju z Republiško upravo za pospeševanje kmetijstva, že letos pa bodo usposobili strokovnjake, ki bodo na zimskih izobraževanjih potrebno znanje posredovali vinogradnikom. Za organiziranost pridelovalcev grozdja in vina po integrirani pridelavi bo poskrbel iniciativni odbor, ki so ga že ustanovili, odbor bo deloval v okviru poslovne skupnosti, povezal pa bo vse pridelovalce, ki se bodo vključili v integrirano Po besedah Janeza Vrečerja, direktorja Poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo, naj bi v proračunu že prihodnje leto zagotovili sredstva za tovrstno pridelavo, tako kot so jih letos že zagotovili za integrirano pridelavo sadja, saj bodo le tako lahko začeli s poskusno pridelavo. Cilj integrirane pridelave grozdja in vina je uporaba naravi čim bolj prijaznih zaščitnih sredstev. Ker je mogoče uporabljati le določena sredstva, ustrezno manjši pa je tudi pridelek, v državah, kjer takšno pridelavo že imajo, izpad dohodka pridelovalcem nadomesti država z neposrednimi plačili. Uvajalni rok za inte- njo začeli v prihodnjem letu, bi vino, I vi, da načrtujejo v prihodnosti za tak-pridelano na ta način, lahko imeli na | šno vino tudi posebno blagovno Slovarček manj znanih pojmov dolivanje vina - eno najvažnejših kletarskih opravil Z dolivanjem nadomestimo izgubo vina v sodu, s tem pa čuvamo vino pred zrakom, ki je tako podvrženo najrazličnejšim spremembam (bolezni, napake). Z dolivanjem pričnemo takoj po končanem burnem alkoholnem vrenju in nadaljujemo v tedenskih presledkih vse do prvega pretoka. Po prvem pretoku lahko presledek dolivanja raztegnemo na deset do štirinajst dni, odvisno od vrste posode in klime v kleti. Dolivamo samo z zdravim vinom enake ali podobne kakovosti. Mlada vina lahko dolivamo s starim vinom, stara vina pa z mladim šele, ko je to donegovano. Če ne moremo pravočasno doliti ali raztočiti vina v manjšo posodo, lahko prazen prostor v posodi nad vinom zaščitimo z ogljikovim dioksidom ali dušikom, drenaža - odvajanje vode iz zamočvirjenih zemljišč s podzemnimi cevmi Drenaža naj ima minimalni padec 2-3%, največji 4%, kar je odvisno od premera cevi in hitrosti vode v ceveh. Najmanjša hitrost ne sme pasti pod 40 cm/s, da ne bi prišlo do sesedanja blata in s tem 'sčasoma do zamašitve cevi, največja hitrost pa ne sme biti večja kot 1 m/s, da ne bi prišlo do sesanja talnih delcev skozi spojna mesta drenažnih elementov. Cevno drenažo na večjem kompleksu sestavljajo sesalne in zbiralne cevi. Sesalne cevi sesajo vodo iz tal in jo prelivajo v zbiralne cevi večjih premerov. Ta voda se potem zliva na prosto. Posamezni elementi sesalnih cevi so dolgi 33 cm in premera 5-15 cm. Zbiralne cevi so dolge 50-100 cm s premerom 15-30 cm. Sesalne cevi polagamo v globoko izkopan kanal z ravnim dnom tesno drugo poleg druge, tako da vmesne dotikalne razdalje niso večje od 0,5-3mm. Skozi te ozke špranje se izceja voda v cevi. Če bi bile stične razdalje prevelike, bi prišla v cevi zemlja, ki bi zamašila cevi. Sesalne cevi so lahko položene pri majhnih padcih terena v smeri največjega padca. V bolj strmih terenih pa polagamo cevi pravokotno na smer največjega padca, da ne bi prekoračili dovoljene hitrosti vode v ceveh. Razdalje med cevmi morajo biti take, da drenaža odvede v 15-ih dneh padavine, ki so se izcedile v zemljo v enem mesecu. V težkih zemljah so razdalje cevi 8-10 m, v srednje ilovnatih zemljah 12-15 m, v peščenih pa 16-20 m. Globina položenih cevi je v zelo težkih zemljah 1 m, v lahkih 1,2-1,8 m. Ob sesalnih ceveh pade podtalna voda do globine samih cevi, med linijami cevi pa ostane podtalna voda višje. M. BAHUN. 14 IZ NAŠIH KRAJEV 9. september 1999, na kratk Cerkvenjak Zaradi smrti občinskega svetnika Romana Rojsa je občinska volilna komisija cerkvenjaške občine razpisala nadomestne volitve, ki bodo v nedeljo, 12. septembra. Volili bodo volivci z območja tretje volilne enote, ki zajema Cogetince, Grabonoški Vrh, Ivanjski Vrh in Komamico. Za glasove volivcev se bodo potegovali: Rihard Anžel (DSS), Franc Kocmut (SLS), Štefan Žerdin (SDS) in Stanko Portir (LDS). (F. Br.) Kančevci Zadnji avgustovski dan se je zbralo v Domu duhovnosti v Kančevcih na tradicionalnem pastoralnem tečaju pred začetkom šolskega in veroučnega leta 45 duhovnikov, redovnikov, redovnic in katehistov z območja Prekmurja in Prlekije. Govorili so predvsem o spravi. Med njimi je bil tudi škof dr. Franc Kramberger. (F. KI.) Prosečka vas V zaselku Vreje v Prosečki vasi pri lovski koči je bila slovesnost ob 50-letnici Lovske družine Pečarovci. Udeležil se je je tudi nekdanji ustanovni član 88-letni Rudolf Zrinski. Zbrane lovce in druge sta nagovorila tudi podžupan puconske občine Ernest Nemec in predsednik IO ZLD Prekmurja Karel Pojbič. Na. slovesnosti je pel lovski pevski zbor Prekmurja, zaigrali so rogisti, recitirah pa so učenci OŠ Puconci. Podelili so priznanja Lovske zveze Slovenije za 10-, 20- in 30-letno delo v lovstvu, spominska priznanja in odlikovanja. Lovska družina Pečarovci upravlja 2.682-hektarjev lovišča, ki je na območju desetih krajev puconske občine. (J. Ko.) Skrit pred radovednimi pogledi je dolgo skrival svojo drugačnost. Ko pa ga pogledaš od blizu, oko v hipu loči med novim in starim. Dvignjen nad vsem novi enoprostorec obvladuje svoj prostor. Ker je udoben, močan in varen. Hanzek je nekaj posebnega Krajevna skupnost Spo Vse daljši črni trak Krav je morda manj, mleka pa več podnji Ivanjci, Ivanjski Vrh, Očeslavci, Očeslavski Vrh, Stavešinci in Stavešinski Vrh so kraji, ki sestavljajo krajevno skupnost Spodnji Ivanjci. V teh naseljih je živelo 1900. leta 912 ljudi, 1931. leta pa 828. Število prebivalstva se je v naslednjih 30 letih znižalo za 200, saj so 1961. leta popisali 627 ljudi. Tudi v naslednjih popisih, ki so bili na vsakih deset let, se število ni bistveno ne povečalo ne znižalo, tako da so 1991. leta našteli 615 ljudi. Največ (179) na Stave-šinskem Vrhu, potem (139) v Oče-slavcih in zaselku Očeslavski Vrh, v Spodnjih Ivanjcih (134), Stave-šincih (92) in Ivanjskem Vrhu (71). Spodnji Ivanjci so krajevno, prometno in še kakšno središče omenjenih krajev. So tudi najmočnejši, kar zadeva kmetijstvo. Tradicija (nekaterih) močnih kmetij se nadaljuje v sedanji čas; večje kmetije imajo: Senekovičevi, Flei-singerjevi, Vogrinovi, Elblovi, Mlinaričevi, Satlerjev!, Veberiče-vi, Bračkovi... V Očeslavcih pa se ukvarjajo s tržno prirejo oziroma pridelavo predvsem Miklovi in Šutjevi. Klepet na kmečkem dvorišču Med večjimi kmetijami v Spodnjih Ivanjcih je - kot zapisano -tudi Elblova. Marija, ki sem jo NOVI RENAULT SCENIC. ŽIVLJENJSKI PROSTOR. RENAULT »ujel« pri čiščenju bučnega semena, je vrsto let vodila zbiralnico mleka, zdaj pa je delo prepustila snahi Simoni. Povedali sta, da mleko oddaja 14 kmetij iz Sp. Ivanjec, štiri z Grabonoškega Vrha in po ena s Kunove in Negove, tako da dnevno zberejo 1.200 litrov mleka. Je to več ali manj kot pred leti? Več! Povrh pa ima Fleisingerjeva kmetija še lastno zbiralnico. Zelo spodbudno, saj kaže, da na ivanjskem območju v glavnem ne prodajajo osnovne črede. K dobri molznosti pa prispeva tudi paša. Kar nekaj pašnikov je tam naokoli. Janka Vogrina, kije predsednik gasilskega društva, sem najprej pobaral o gasilstvu, potem pa sva nekaj rekla tudi o kmetijstvu, saj je njegova domačija na »seznamu« večjih kmetij. Gasilsko društvo v Spodnjih Ivanjcih je staro 64 let. Imajo 80 članov, med katerimi je tudi nekaj gasilcev z Ivanjskega Vrha. Društvo ima člansko in pionirsko desetino, orodno vozilo TAM 2001 in motorno brizgalno Zie- V privzdignjenih sedežih sredi tal v eni sami ravnini - brez odvečnih privzdignjenih površin -se boste počutili kot v dnevni sobi. Nove, fleksibilne rešitve za shranjevanje prtljage vas io spominjale na tista odložišča in skrivališča delovnega prostora, serijski ABS blazine, poganjajo pa ga 6 16V, 2.0 16V in 1.9dTi. odprtih vrat 9. do 11. septembra. Elblove ženske: vdova Marija, snaha oziroma mlada gospodinja Simona in (v sredini seveda) mala Anja. gler, katere zmogljivost je 800 litrov vode na minuto. Gasilski dom so iz leta v leto dograjevali in prenavljali. V njem sta tudi večja dvorana in kuhinja s priborom, potrebnim za 100 ljudi. Nekoč, ko vaški zasebni gostinec še ni imel velike dvorane, so bile v gasilskem domu gostije. Nekoč, ko so še bile donosne (in dovoljene) gasilske zabave, so imeli tam veselice. Sedaj je nastala manjša kriza. Si bodo pa gasilci spet opomogli, še posebej pa, ko bodo poprijeli mlajši člani. In kaj je menil Janko Vogrin o kmetijstvu, od katerega živi njegova domačija - kmetija? Redi 14 krav molznic, šest plemenskih telic in šest telet, obdeluje pa 15 hektarjev svoje in pet hektarjev najete zemlje. Koruza je še kar v redu, s pšenico pa je bilo letos slabo. Tudi sladkorna • • V »mlajših« letih je bil Hanzek čebelnjak, zdaj pa stoji le za okras. (Foto: J. G.) aj porečete ob pogledu na tega »možakarja«? Zagledali smo ga pri Stamni-čarjevi domačiji v Veščici v občini Razkrižje. Niti na misel nam ni prišlo in najbrž tudi vam ne, da bi bil lahko to čebelnjak. Pa je! Gospodar Franc nam je povedal, da gaje izdelal pred več kot sedemdesetimi leti njegov oče Štefan, ki je delal kot »Cimerman«, v prostem času pa je znal narediti marsikakšno zanimivo in koristno Stvar iz lesa Tako si ie omisli! pesa ne bo navrgla velikega dobička, saj so mnoga stebla omagala - odmrla. Domnevni vzrok: neugodno vreme. Črni trak vse daljši V novem mandatnem obdobju je predsednik sveta KS Spodnji Ivanjci Drago Mir, zaposlen sicer v Arcontu v Gornji Radgoni. Je tudi svetnik gornjeradgon-skega občinskega sveta. Povedal je, da imajo v Spodnji Ščavnici pošto številka 9245 z novejšim poštnim poslopjem. V tem krajevnem središču je tudi enota KZ Gornja Radgona, imajo zasebno trgovino, gostilno in mojstra za centralno kurjavo in vodovod. Nekoč zasebna ivanjska žaga pa je zdaj v lasti gozdnega podjetja. V Očeslavcih premorejo žagarja, avtokleparja in gradbinca ter obrtnika ključavničarske tudi tega možakarja, poimenoval gaje Hanzek, ki mu je rabil kot čebelnjak. Čisto vsi deli so narejeni iz lesa. Spredaj lahko čebele letajo noter in ven, v »telesu« je urejeno podobno kot v čebelnjaku, zadaj pa se da »možakar« odpreti, točiti med in postoriti, kar je potrebno. No, sedaj ga imajo le za okras, ker pozimi ni pravno primeren za čebele. Večkrat so namreč zmrznile. Zato so ga postavili ob steno, daje pod streho in v okras. ' _ dejavnosti; na Stavešinskem Vf" hu je doma avtoprevoznik itd Na območju KS Sp. Ivanjci so v zadnjih treh letih asfaltirali ZS-kilometrsko cesto Spodnji Nanjci-Ivanjski Vrh-Negovsko jezero. Prav zdaj potekajo dela v zvezi z modernizacijo dveh od sekov ceste v skupni dolžini M metrov na Očeslavskem Vrhe- Na novo pa bodo prevlekli1 fino plastjo asfalta kilometer do So cesto Stavešinci-Stavešins ^rh. V prihodnjih letih pa &0 3 Preplastili 1,7 kilometra doli odsek ceste Stavešinci-St^0 ski Vrh in modernizirali dvak1^ metra dolgo cesto Stavešin^ Binklišek-Stavešinski Vrh. kujejo tudi novogradnjo od^., ceste Spodnji Ivanjci-BflK Spodnji Ivanjci-Flesingd^ bližnji prihodnosti pa naj dokončali asfaltiranje cesto1 odseka Ivanjski Vrh-Simoni Z vodo pa so v teh kmjU1'^ tudi so mnoge domačije na bočjih, še kar dobro kajti pred tremi leti so naP^? Spodnjih Ivanjcih vaški vo vod, lani pa so dobili ^r^0^ no vodo v Stavešincih in na vešinskem Vrhu, saj se os jejo iz mestnega (gornjem skega) vodovoda. ...jf š. SOBOC^ Cankova .. vilan< ObčinaS\Jinvefe žavni razpis z jem b :a, s nanciralikmetiJ? jVS sanacijo polJs ž paP^ vcih, določen d^jeO* jejo od sredstev^ Cankova-Tisina P delilniku. M- J- Skakovc' 12oo» < niča rojstva P gjj^arja ga akademske® v Vrečiča, nam r stavit> Lo*6 rojstnem kraj znanienJe' )a pr' no spommsk an®3^^ je vaška skup" Ja oa odkupu nameravaj« P ^jjjj V ta namen t,jU P aaJb moprispe^ P e0Stal°P^ ' na tolarjev, z Ra o regijskem Cank«^ arževanl6 . s0 v Zavzdzebčini ekJ^i obdobju Pc nj de ja igf jj tudi o^iijvseP0^-DabiP^ J ^noslili setr te ■—9. september 1999 IZ NAŠIH KRAJEV Prva sodarska delavnica v Gančanih Ponosni na »pintarstvo bi bila prekmurska vina iz svežih hrastovih, akacijevih ali murvinih sodov? 'n sedanji sodarji so na prvi sodarski delavnici prikazali izdelovanje soda. Foto: NJ skoraj vsaki drugi hiši je kdo znal kaj narediti; še pred nekaj desetletji je bilo v Gančanih deset obrtnikov sodarjev. Ker je bila vas znana po »pintarjih«, želijo to povedati tudi drugim, zato bodo na turističnih prireditvah v prihodnjem letu sodelovali z ogromnim sodom, cvrli »flancate ali ocvrte fanke« in propagirali svojo sodarsko prireditev. Da bi mladi bolje spoznali sodarstvo, bodo prihodnje leto pripravili enotedensko sodarsko delavnico, na eni od sodarjevih domačij pa bodo uredili majhen »sodarski muzej«, ki bo namenjen tudi turistom. BERNARDA B. PEČEK« Prvo zlato poroko v novoustanovljeni občini Veržej sta imela Marija in Rajko Bečan. Slovesno zlato poroko je opravil župan veržejske občine Drago Legen. Marija (dekliški priimek Cmrekar) se je kot edina deklica v družini desetih otrok rodila 1928. leta v Veržeju. Leta 1945 je opravila gostinski tečaj na Bledu in se zaposlila v Celju. Vse do upokojitve je delala v gostinstvu. Jože, rojen 1925. leta na Prevaljah, je bil star komaj 17 let, ko gaje zajela vojna vihra, saj je bil mobiliziran v nemško vojsko, pozneje pa je bil ujetnik v Franciji. Po vrnitvi v domovino se je priključil 5. prekomorski brigadi, pozneje pa naključno zašel v Veržej, kjer je spoznal svojo sedanjo življenjsko sopotnico. V zakonu so se jima rodili trije otroci, imata pa tudi pet vnukov. - N. Š., foto: D. T. bil CJ°’ 5‘ sePtembra, je dvorani športnega Bučani kljub de-lesenskemu vremenu a n°- Člani Turistične-k °dar Gančani SO bili % Jl® ie Prva prireditev, N^telu ?avnostjo, ki je kro-V3S'’ USPela’ Še \ p*.1 Vese*' nabito polne V7Zadevali si bodo, da J a delavnica postala Jna Prireditev, ki bo po-SijJ1 j”'1* ugled »pintar-> Pon ^^'ti mlade, da se V veejem številu ata Poklic. ^5 ^»ih0^8^3 delavnica v l^^risr-1^ nastala v organi-bSaJ C?e8a društva Sodar, A, in e Sednica je ga. Erika Pobudo Podpredse-tj^a^831^6 bilapredv-^^niih rajevna prireditev; s°darjev se je je udeležil le Vilko Heric iz Vo-gričevec iz sosednje Prlekije. Župan Občine Beltinci Jože Kavaš je podprl prireditev, ki spodbuja spoštovanje tradicije; v vsaki vasi se najde kaj, kar je vredno spoštovati. Prav bi bilo, da bi se tudi sodarstvo ponovno razvilo in postalo pomembna dopolnilna dejavnost in vir zaslužka, kot je bilo včasih. Franc Cigan, eden najstarejših sodarjev, je sokrajanom predstavil nekaj izdelkov, ki jih danes sodarji več ne delajo, npr. »žlico za čiščenje gnojničnih jam«, pa »lavor«, posode za zelje. Novodobni sodarji, kakršen je Marjan Maučec, pa izdelujejo tudi nove izdelke, npr. rezbarije. Danes sta v Gančanih le dva sodarja, poleg g'. Maučeca je najstarejši še živeči sodar g. Anton Kuzma. V dvorani smo si lahko ogledali razstavljene stare sodarske izdelke, fotografsko gradivo o zacije e zgodovini sodarstva, v kulturnem programu pa so nastopili pevci moškega pevskega zbora iz Gančan ter mladi plesalci folklorne skupine iz Beltinec. Po prvi svetovni vojni je bilo v Gančanih veliko sodarjev, pri Gornja Radgona V minulem obdobju šolskih počitnic so vsak dan izposodili v povprečju 70 knjig. V prejšnjih počitnicah je bila izposoja branja večja. Na letošnjo manjšo izposojo je nedvomno vplivalo tudi gradbišče ob knjižici, saj je bil dostop nekoliko otežen. Sicer pa je radgonska knjižnica lani izposodila 13.500 obiskovalcem 33.000 knjižnih enot, od tega 4.500 strokovnih knjig. Upajo, da bo letošnja celoletna izposoja vsaj tolikšna kot lanska. (F. KI.) st •stričani ostajajo enotni 6 Oprave il^^ra”' SeP gradbenega V>ežje C kanali2aeijsko ......................... so c,stilno napra- sprejeli sklep o 7ha^na enem od V OI«isMcl. A Ablla odločitev. Sl??^ #Predstavljena« Se je 7°tnega Projekta. karavel010 pri lokaciji \i111 sestanL-,0 številnih pri-S Prizadetimi \bol dogovor o novi SoJ%J°novem ob ob-'Slrico n?5d Srednjo in /b^navodapa in redn°vMuro. odstotek s 'v/^in povzročili M^dv^0^ preb'-ŽV°bzOr hvasi KS Bi-JU bila celo Vbosti Pn tej naložbi A, k "a (knt^Ziroma se bo VSI “10 >* »“><>- Mala Nedelja je majhen prijazen kraj in temu primeren je tudi otroški vrtec, ki ima le dva oddelka. Ker v vrtcu ril prostora za raznovrstne kotičke, smo sklenili, da izkoristimo prečudovite naravne danosti naše okolice, ki je lepo urejena in čista, in s tem popestrimo otroški vsakdan. Zamisel smo uresničili s pomočjo očetov malih šolarjev. Organizirali smo delavnico Naredimo ribnik. Skupaj z otroki smo pozneje zasadili še okrasne rastline in cvetlice. Tako je del igrišča ob vrtcu popestril pravi mali ribnik, v katerem bodo jeseni zaplavale tudi zlate ribice. Mentorici oddelka male šole Ksenija Kolar in Liljana Štagar Štorkljam v pozdrav »Družabna Obnovljena pokopališka vežica na Dolnji Bistrici, za katero je prispeval izdatno vsoto izseljenec povratnik Boltižar Kelenc. KS, Občine Črenšovci in posameznikov pa so vendarle obrodili sad: naložba bo enotna, lokacija čistilne naprave je dogovorjena, pogodbe je podpisalo še dodatnih 37 gospodinjstev z Dolnje Bistrice; med njimi tudi štiri gospodinjstva, ki so se pritožila zaradi prvotne lokacije. gre torej naprej. Za razgibanost skrbijo tudi gasilci, ki so privabili na tekmovanje za memorial Daniela Kreslina veliko občanov. Veliko se jih je zbralo’tudi na blagoslovitveni slovesnosti prenovljene mrliške vežice, s katero jih je obdaril rojak dobrotnik Boltižar Kelenc. srečanja« štorkelj v Sp. Ivanjcih Fotografi jih »lovijo« v objektive na Petanjcih a našem severovzhodnem delu Slovenije se spomladi veselimo prihoda štorkelj in jeseni nam je žal, ko nas zapustijo. So del naše pokrajine, življenja, navad; so turistična maskota. Paša za oči so za mnoge turiste, za njihove teleobjektive. In zdaj se poslavljajo. Skoraj neopazno nas zapuščajo in letijo tja, kjer jim bo toplo, kjer bodo razveseljevale druge ljudi. In te velike ptice imajo svoje navade. Nekakšna »družabna srečanja« prirejajo včasih na travniku blizu žage v Spodnjih Ivanjcih. Neverjetno veliko se jih občasno zbere tam. Verjetno je tu, za njihove lačne kljune, dovolj hrane. In ko se vozimo skozi Petanjce, pogosto opazimo popotnike, ki so ustavili avtomobil ob cesti, vzeli v roke fotografsko ali filmsko kamero in sne- Štorklji na najvišjem vrhu hiše pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Foto: F. Š. svoje tople domove v Ljubljano, na Gorenjsko, na Primorsko. In ko bodo dolgi zimski večeri, bodo gledali posnetke, se spominjali krajev, ki so jih obiskali. Oni dan sem poslikal dve štorklji pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Sedeli sta na najvišjem delu pročelja nekoč lepe, a zdaj od časa »načete« hiše. Izpod nje vodijo ceste proti Bučečovcem, v Selišče in še kam. Blizu so ti kraji, a let štorkelj na jug je neskončno dolg. Neizmerna je moč naše ljubljenke, da premaga neskončne razdalje. Srečno naj potuje tudi to jesen in naj se spomladi vrne. Čakamo jo, vedno znova jo čakamo z upanjem, da se vrne v svoje in naše gnezdo. 16 REPORTAŽA 9. september 1999, MK Na prireditvi so nastopili tudi vaški pevci, citrar Štefan Domjan, rankovski plesalci, harmonikars t, Obmurski fantje, pošalili so se Zamurjenci, do poznih nočnih ur pa je igrala Legija. Čeprav so । ranl, v dvomih, kako kaj delujejo kulturne skupine v vasi in okolici, je na koncu nastal pester kulturn' Kot bi zapihal močan veter, je vse pecivo čez nekaj trenutkov izginilo z miz, ostale so samo drobtine. Vaške ženske so stopile skupaj, tako da je po peki dišalo po vsej vasi in vsaka hiša je za prireditev prispevala nekaj vrst peciva, ki so jih ponujali obiskovalcem. okrajina ob Muri je v nedeljo dobila deveto naj... kmetijo. Ta naziv, ki ga podeljuje Vestnik, si je prislužila družina Bertalanič ali po domače Obal iz Sodišinec. S podelitvijo nagrad in priznanj pa je po petmesečnih pripravah dosegla svoj vrh. Zbrani gostje iz Ljubljane so bili navdušeni nad urejenostjo in strokovnostjo naj... kmetije ter presenečeni, da se je na prireditvi zbralo toliko ljudi. Povedali so, da se kaj takega ne more zgoditi nikjer v Sloveniji. Sami so domnevali, da se jih bo zbralo kakšnih sto, bilo pa jih je kar nekaj- Deveta razglasitev naj... kmetije Še dež ni skalil dobrega razpoloženja - ---------------------------■ ,' e n e z Zbranim sta direktorica Podjetja za informiranje Irma Benko in odgovorni urednik Vestnika podelila nagrade in priznanja, komisija za Naj...kmetijo pa je razložila, kakšni so bili kriteriji podeljevali nagrade. Prireditev je povezovala Nevenka Emri. mo kamenček k ga ustvarjali tri dese Irma Obal ter mlada d - / talanič in, kot vse cijo nadaljeval tudi n . družine. Med tem ko so e sprejemali goste P . domom, so babico no iskali in po JLg na domačiji. In se jim je oroSI'°..sOv. K°(S j ' spominjali starih c jv8| p izvedli kasneje, J^^ katerim se je se J samo miza, ampak čelo kar zmanjkovati’ Že ves dopoldan so Bertalaničevi ali po domače Obalovi sprejemali številne goste. Lahko rečemo, da je to prireditev, ki pritegne res veliko ljudi z vseh koncev pokrajine ob Muri, skoraj vedno pridejo vsi nagrajeni pa tudi tisti, ki so sodelovali v naših preteklih akcijah. Veliko naših prijateljev in starih znancev se zbere, da lahko obudimo spomine. NUBIRA Ko je bilo potrebno, je vsa vas stopila skupaj’ L»TA3 M •1=1 LB a i1JI LANOS CENA NIŽJA ZA 120.000 SIT MATI7 CENA NIŽJA ZA 100. CENA NIŽJA ZA i 100.000 SIT krat toliko. Tudi župan občine Tišina Alojz Flegarje bil zadovoljen, da se je Naj... kmetija zgodila prav v njihovi občini. In kljub slabemu vremenu je bilo v nedeljo v Sodišincih zelo živahno. Slavnostni govornik Boris Jež, direktor Republiške uprave za pospeševanje kmetijstva, je pozdravil tovrstne akcije in pohvalil delo komisije, ki je sestavljena iz različnih strokovnjakov, ter dodal, da se lahko s takim delom veliko pripomore k razvoju kmetijstva. Kmetijo in prireditev pa so obiskali različni strokovnjaki s področja kmetijstva, med drugim tudi univ. prof. dr. Andrej Ša-lehar, pobudnik ustanovitve rejskih centrov za prašičerejo, pa tudi drugi profesorji z Biotehnične fakultete, Viktor Krek, svetovalec ministra za kmetijstvo, in še mnogi, ki so sodelovali, ko so na Naziv naj... kmetija so do sedaj dobile družine Sršenovih v Veržeju, Petovarjevih v Bunčanih, Firbasovih v Cogetincih, Kupljenovih v Okoslavcih, Slanovih v Bolehnečicih, Omarjevih v Bankovcih, Slavičevih v Stanetincih in Kuharjevih v Košarovcih. kmetiji pred leti načrtovali nove smernicp. Napetost in razburjenje pa sta se kar stopnjevala in sta že v nedeljo dopoldan dosegla vrhunec, Bertalaničevi prijatelji in znanci pa so začeli polnili njihovo dvorišče. Veliko jih je bilo, ki so ob tem prijetnem trenutku želeli družini stati ob strani. Ganjeni so bili tudi Bertalaničevi ali po domače Obalovi, ko so stali na razglasi- Vsekaj niti tudi S°d's' iice, še posebno so^ je zadnje te pil veselja Je'bi,tod V j vso občino dežev raZp laničeve.T , moglo s^a ° X ženja. p|TUpe 9- september 1999 KRONIKA <3J bila cesta zaprta več ur. - Foto: Jure Z. Pomurske ceste so terjale 20. letošnjo žrtev. Prejšnji četrtek, 2. septembra, ob 9.25 se je zgodila ne glavni cesti I. reda med Hotizo (zaselek Grede) in Črenšovci pretresljiva tragedija, saj je ugasnilo življenje komaj dveletnega otroka D. H. Otrok in mati M. H. sta sedela v prikolici, ki je bil pripeta k traktorju, vozil pa ga je sorodnik Š. H. Ko je traktorist zavijal na levo, da bi zapeljal na njivo, je izza njega pripeljala cisterna, ki jo je vozil 28-letni B. K. iz Mozirja, in vozili sta silovito trčili. Mater in otroka je vrglo s prikolice. Ona se je t naprej kradejo kot srake b° treba sto- V> sicer se bo zgodba V^aljevala v nedogled, tki® vedno več nočnih K?anil’a’0 In krade*0 hudo poškodovala, otrok pa žal še posebno hudo in je na kraju nesreče umrl. Hudo je poškodovan tudi voznik traktorja. Traktor in prikolica sta povsem uničena, velika škoda pa je tudi na polpriklopniku - cisterni. Iz nje se je izlilo na travnik in bližnje močvirje 8.000 kilogramov lepila Lendur 111, ki ga je avtocisterna peljala iz lendavske Nafte. Iz rezervoarja pa je izeklo 100 litrov goriva. Zaradi nesreče je 080 1234 K^koniunikacijskicen-^i8„^?prave Murska Sobo- hUl"z novicami 0 vl°’ a ; Ko bi hoteli vse opi-Sl^vrsticah’ bi se zaPis ^Dr>Ce'° s,ran’ Kar bi bila oiidn, Kar oi ona |L Ornost. zato dogodke K"akratk°. ?^ipQZ Okrepčevalnice na 80 'z9in''e pijače V^lJ^osti 70.000 to- v športno-a 6ntru Pa 'sta okre-X^0°0 tolarjev. Nez-k kusal zagnati osebni avto v Mlinski ulici, pa je povzročil na vozilu za 50.000 tolarjev škode. Veržej: Iz prostorov športnega društva je izginilo 11.300 tolarjev in cigarete ter pijače v vrednosti 20.000 tolarjev. Neznanca, ki sta vlomila v stanovanjsko hišo, nista uspela ničesar suniti, saj ju je pregnala lastnica. Dokležovje: Neznanec je ukradel iz garaže cestnega podjetja za 200.000 tolarjev raznega orodja. Gornja Radgona: Iz avta, parkiranega v Kocljevi ulici, je nekdo ukradel zadnjo polico z zvočniki. Murska Sobota: Iz trgovine Klaudia shop v Mladinski ulici sta izginili dve jopi, vredni 40.000 tolarjev. Neka nakupovalka pa je hotela odnesti čevlje iz trgovine Turbo schuh, ne da bi jih plačala. Odkrila jo je alarmna naprava pri blagajni. Nek- Jasnost v Gradišču ..»J. ( -h h «dišče pri Murski Soboti, ki je lani proslavilo 70-sp aVn' s'ovesnosti prevzelo novo orodno vozilo Mer- Aj tQlarnJ' Nal°žba v večjo požarno varnost je stala Jn Nedvomno je pridobitev velika, zato tudi temu C ^lavnostni govornik je bil župan tišinske občine, Al^jj ^ravilo in jim čestitalo še nekaj drugih govornikov. \ .Jev2el Peter Flegar. Avto sta blagoslovila evange- x k Magister Leon Novak in kaplan tišinske župnije °to: F do je vlomil v trgovino Komunale pri pokopališču in odnese! pet tisočakov. Zaradi nepazljivosti prodajalk v Shopingu v Murski Soboti je tat sunil pri belem dnevu moško denarnico in dokumente. Oboje so pozneje našli v zabojniku, ne pa tudi 7.000 tolarjev, ki so bili v bankaši. Iz tovornega vozila, ki je stalo v Lendavski ulici, je nekdo skušal nekaj ukrasti, a ni bil nič uporabnega. Potem se je splazil v podjetje Asha, da bi morda od tam kaj odnesel, tedaj pa se je vključila alarmna naprava. Popihal jo je neznano kam. 4. septembra ob 22. uri je neznanec izrabil odsotnost blagaj-- ničarke soboškega kina in ukradel kaseto z dnevnim izkupičkom v višini 64.000 tolarjev in denarnico s 500 blagajničarkini šilingi. Iz avta, parkiranega v ulici Staneta Rozmana, je. izginil avtoradio Blaupunkt, vreden 30.000 SIT. Moravske Toplice: Nočni tič, ki je vlomil v počitniško hišico, je odnesel vino in pivo v vrednosti 20.000 tolarjev. Nekdo, ki je prišel napovabljen v brunarico, je ukradel več pločevink piva. Kraljevci: Neznanec je skušal vlomiti v neko stanovanjsko hišo, a mu ni uspelo, je pa vendarle naredil za deset tisočakov škode. Šafarsko: Ponoči je nekdo s silo telesa odrinil okno in iz bard Viola pobral cigarete, vredne 20.000 tolarjev. Bakovci: Nekdo je vzel na piko delovni stroj pri OŠ in razbil steklo na njegovih vratih, s čimer je naredil škodo za 10.000 tolarjev. Turnišče: Iz kleti stanovanjske hiše je izginila motorna žaga, vredna več kot 50.000 tolarjev. Mota: Ribiški dom je oškodovan za 35.000 tolarjev, ko pa je vlomilec odnesel nekaj stek cigaret in več zavojčkov žvečilnih gumijev. Krog: Iz brunarice sta ukradeni dve ribiški palici. Bunčani: Neznanec, ki je ob 15.30 vlomil v stanovanjsko hišo, se je opekel: našel je le 800 tolarjev in jih odnesel. Spodnja Ščavnica: 5. septembra ponoči se je nekdo splazil skozi kurilnico v stanovanjsko hišo ter ukradel tri lovske puške in nekaj nabojev zanje. Lovcu je povzročil za 300.000 tolarjev škode. K Zgodilo se je doslej trikrat gostovali in le enkrat igrali doma, so kot kaže eden najresnejših kandidatov za najvišje mesto. Leso-plast je po pričakovanju osvojil točke pri zadnjem Turnišču, ki doživlja veliko krizo. Sicer pa je bilo za četrti krog značilno, da so se kar štiri tekme končale brez zmagovalca, kar pomeni, da bo tekmovanje zelo zanimivo. F prvi medobčinski nogometni li^i Murska Sobota so najbolje štartali nogometaši Rakičana, ki so se prejšnjo tekmovalno sezono borili za obstanek, sedaj pa so po treh krogih edini brez izgubljene točke. Največje razočaranje pa so nogometaši Prosenjakovce, ki še edini niso osvojili točke. V prvi medobčinski nogometni ligi Lendava, ki tokrat šteje le osem moštev so najbolje štartali nogometaši Nedelice, ki so edini osvojili vse točke. Največje razočaranje pa je Čentiba, ki je še brez točke, medtem ko je prejšnjo tekmovalno sezono končala na solidnem petem mestu. FERI MAIIČFC ■ ogat program ponudbe v Pomurju Za letošnji teden rekreacije, ki bo od 10. septembra do 10. oktobra 1999, so v pomurskih občinah pripravili izredno bogato ponudbo, tako da bo lahko našel sprostitev in zadovoljstvo sleherni, ki bo to želel. Programi v mesecu rekreacije: Agencija za šport Ljutomer -meti na koš, ulična košarka; Balinarski klub Murska Sobota: bali-naje, vrtno kegljanje, bowling na travi in metanje podkev; Borilne veščina Lendava: samoobramba, judo jujits, rekreacija; DRŠI Murska Sobota - ženska rekreacija, splošna vadba, orodna gimnastika; Dvojezična srednja šola Lendava - odbojka, nogomet; HK Lek Lipovci - hokej na travi za moške in ženske; Kegljaški klub’Radenska - šola kegljanja, kegljanje sekcije, rekreacijsko kegljanje; KMN Beltinci - mali nogomet; KMN Dokležovje - mali nogomet; KMN Lipovci - mali nogomet; KMN Meteor Melinci - mali nogomet; Kolesarski klub Prekmurje Beltinci - kolesarjenje; Košarkarski klub Beltinci - košarka, Street bali; NTK Radgona - namizni tenis; NK Dokležovje - nogomet; NK Gančani - nogomet; NK Lipa - nogomet; NK Nafta Lendava -nogomet; NK Potrošnik Beltinci -nogomet; NK Bratonci - nogomet; Občina Puconci - mali nogomet, trojke v košarki, rolanje; Občinska športna zveza Moravske Toplice - mali nogomet, rekreacijsko kolesarjenje, Slovenija teče, Občan strelja; OK Beltinci - odbojka, odbojka na mivki; OŠ Gornji Petrovci - športne igre, pohodi, kolesarjenje, namizni tenis, aerobika, elementarne igre; OŠ Kobilje - nogomet, odbojka, košarka, bad- Košarka Radenska Creativ zmagovalec turnirja V okviru priprav za novo tekmovalno sezono je KK Radenska Creativ iz Murske Sobote pripravil turnir, na katerem so sodelovale štiri članske ter po tri pionirske in kadetske ekipe. Prijetno so presenetili košarkarji Radenske Creativa, člani 1. B-lige, saj so premagali vse tri tekmece, med njimi tudi prvoligaša ZM Maribor in Triglav iz Kranja. Rezultati - člani: Radenska Creativ : Triglav 76 : 60 (Besedic 16, Karlo 16, Oček 14, Meško 12, Želj 9, Balažič 5, Ismajlovič 4), Yurij Plava laguna: Triglav 75 : 74, ZM Maribor: Yurij Plava laguna 99 : 91, Radenska Creativ: Yurij Plava laguna‘86 : 85 (Oček 19, Karlo 17, Besedič 17, Niderl 16, Ulaga 6, Žakula 5, Balažič 2, Želj 2, Meško 1, Ismajlovič 1), Radenska Creativ : ZM Maribor 73 : 66 (Oček 21, Meško 15, Besedič 15, Ulaga 7, Želj 6, Karlo 5, Balažič 4). Vrstni red: 1. Radenska Creativ, 2. ZM Maribor, 3. Yurij Plava laguna, 4. Triglav. Med kadeti je zmagala ekipa ŽKK Maribor pred Radensko Creativom Soboto in Radensko Creativom Ljutomer. Pri pionirjih pa je bila najboljša ekipa PMD Branik pred Radensko Creativom Sobota in Radensko Creativom Ljutomer. (FM) Atletika minton, namizni tenis, nogomet; OŠ Križevci - odbojka, aerobika, nogomet, rokomet, košarka; OŠ Kuzma - pohodništvo, nogomet, odbojka na mivki, kolesarstvo, tenis, lokostrelstvo; OŠ Negova -nogomet, odbojka, kolesarstvo, štafetne igre, med dvema ognjema; OŠ Sv. Jurij - badminton, pohod; PD Gornja Radgona - planinski pohod, srečanje mladih planincev, orientacijsko tekmovanje; PD Ljutomer - planinski izlet, kolesarjenje; PD Matica Murska Sobota - planinski pohodi; Shotokan karate do Gornja Radgona - karate; SD Gančani - strelstvo; SD Janka Jurkoviča Videm - strelstvo; SD Varstroj Lendava -strelstvo; ŠŠD Beltinci - nogomet, odbojka na pesku, košarka trojke, kros; ŠŠD Tri srca Radenci - kolesarjenje, pohod; Športna zveza Beltinci - nogomet, košarka, odbojka, hokej na travi, tenis, kolesarstvo, strelstvo; Športna zveza Murska Sobota - kros; ŠK Triglav Predanovci - hokej na travi, letenje z balonom, nogomet, tek; ŠD Carioke Markovci - nogomet, odbojka; ŠD Ižakovci - nogomet; KMN Bulls Apače - Črnci - nogomet, odbojka na mivki, kros; ŠD Slaptinci Videm - mali nogomet, namizni tenis; ŠD Videm - Biserjane - rokomet, mali nogomet; Športno rekreacijsko društvo Lendava - kolesarjenje, body bul-ding; Taborniško društvo Lendava - šaljivo območno srečanje; TK Lipovci - tenis; TVD Partizan Ljutomer - ulična košarka, karate, judo; Vrtec Lendava - kolesarjenje, hoja, tek, rolanje; Vrtec Ljutomer - orientacijski pohod, športno srečanje, družinski pohod; WE pri OŠ Puconci - rolanje, pohod, športni dan s starši, orientacijski pohod; VVZ Marko Golar Radgona - športno dopoldne, orientacijski pohod. (FM) Pomurski rekord Čeleša (2i6cm) V Zalaegerszegu na Madžarskem je bil mednarodni atletski miting za mlade. Med 150 tekmovalci iz treh držav so sodelovali tudi člani AK Pomurje iz Murske Sobote in dosegli odmevne rezultate. Najodmevnejši je dosežek Davorina Čeleša, saj je v skoku v višino z 216 cm postavil nov pomurski rekord ter med mladinci zasedel prvo mesto. Dve zmagi je dosegel Darjan Gomboši v teku na 100 (11,7) in 200 m (23,7). V tekuna 800 m je bil Tadej Šiftar tretji. Pri ml. mladincih je v skoku v višino zmagal Miha Žalig (180 cm), Gregor Hull je bil tretji, Sergej Šadl pa četrti. Med mladinkami je v teku na 800 m zmagala Tjaša Hujs (2:35,9), Mani- ca Ružič je zmagala v teku na 200 m (27,3), v teku na 100 m pa je bila druga. Med pionirkami je v teku na 100 m (13,5) in na 200 m z osebnim rekordom (28,6) zmagala Laura Korčulanin. V teku na 800 m pa je bila prva Lucija Cvetko (2:23,3). V skoku v daljino je zmagala Anja Cipot (426), Karmen Gr-njak pa je bila druga. Grnjakova je bil druga v skoku v daljino, Cipoto-va tretja, Liberjeva pa peta. V teku na 800 m je Martina Mauko zasedla tretje mesto. V metu diska je zmagal Gregor Lenarčič (38,46 m), v suvanju krogle pa je bil drugi. Tomaž Roudi je zmagal v teku na 100 m, na 300 m je bil drugi. Gregor Marušič pa je bil drugi v teku na 800 m. GEZA GRABAR Strelstvo Na strelskem tekmovanju z MK-puško, ki ga je pripravila SD Presika in je štelo tudi za tekmovanje v regijski ligi, je sodelovalo 67 strelcev. V ekipni konkurenci je zasedla SD Sebeborci drugo mesto s 496 krogi, Jezero Dobrovnik pa s 494 krogi tretje. Med posamezniki je bil Dušan Ziško (Dobrovnik) s 181 krogi drugi, Marjan Balažič (Gančani) pa s 170 krogi peti. (DK) 2. SNL Rezultati - 4. krog Zagorje : Nafta 3 : 0 Šmartno : Koper 3:1-Rogoza : Železničar 2 : 1 Jadran : Šentjur 1:1. Drava ; Elan 1 : 1 I. Gorica : Aluminij 1 : 2 Avtoplus : Živila 0 : 1 Rezultati - 5. krog Nafta : Ivančna Gorica 1 : 0 Šentjur: Črenšovci 0 : 0 Aluminij: Rogoza 1 : 0 Železničar: Drava 1 : 0 Elan : Avtoplus 5 : 1 Koper: Zagorje 1 : 1 Tabor: Šmartno 4 : 0 Triglav : Jadran 3 : 0 Drava 5 1 2 2 5:6 5 Črenšovci 4 1 2 1 3:7 5 Jadran 5 1 2 2 3:7 5 Malta 5 1 0 4 5:11 3 Avtoptas 5 0 2 3 2:10 2 I. Gorica 5 0 1 4 4:10 1 Elan 5 4 1 0 14:5 13 Koper 5 .3 1 1 12:6 10 Šmartno 5 3 1 1 9:9 10 Šentjur 5 2 3 0 8:3 9 Triglav 5 3 0 2 9:5 9 Železničar 5 2 2 1 5:4 8 Tabor 4 2 1 1 6:1 7 Zagorje 5 2 1 2 9:7 7 Aluminij 5 2 1 con 2 O 6:6 c.o 7 0 3. SNL vzhod Rezultati - 4. krog Kerna : Renkovci 1 : 1 Bratonci : Tromejnik 2 : 2 Beltrans : Čarda 1 : 1 Hotiza : Bakovci 0 : 4 Odranci: Polana 3 : 0 Goričanka : Kobilje 0 : 0 Turnišče : Lesoplast 1 : 3 Lesoplast 4 3 1 0 10:3 10 Renkovci 4 3 1 0 7:3 10 Odranci 4 2 1 1 10:4 7 Čarda 4 2 1 1 9:5 7 Goričanka 4 2 1 1 7:3 7 Bakovci 4 2 0 2 8:5 6 Kobilje 4 13 0 4:3 6 Beltrans 4 12 1 8:5 5 Kerna 4 12 1 6:6 5 Bratonci 4 12 1 4:7 5 Polana 4 11 2 3:9 4 1. MNL Lendava Rezultati - 2. krog Panonija : Čentiba 3 : 2 Olimpija : Lakoš 2 : 0 Hotiza Turnišče 4 0 1 4 0 0 3 4 3:11 2:14 1 0 1. MNL MS Rezultati - 3. krog Ižakovci : Serdica 1 : 2 Cankova: Hodoš 10:2 Lipa : Ljutomer 6 : 1 Grad : Rakičan 0 : 1 Tišina : Pušča 3 : 3 Apače: Prosenjakovci 5 : 0 Rakičan 3 3 0 0 7:2 9 Apače 3 2 1 0 9:3 7 Grad 3 2 0 1 6:2 6 Lipa 3 2 0 1 10:7 6 Serdica 3 2 0 1 7:4 6 Tišina 3 1 2 0 10:8 5 Ižakovci 3 1 1 1 6:6 4 Cankova 3 1 0 2 12:6 3 Ljutomer 3 1 0 2 5:10 3 Pušča 3 0 1 2 6:9 1 Hodoš 3 0 1 2 5:16 1 Prosnejakovci 3 0 1 2 3:13 0 Zagorje: Nafta 3:0 Zagorje - Igrišče Zagorja, gledalcev 200. Sodnik: Skomina (Kope Strelci: 1 : 0 Uranič (11), 2 : 0 Petrušič (51), 3 : 0 Breznikar (70). Nafta: Magdič, Hozjan, Pucko, Novak, Gyurkač, Gabor (Pečelin), s Baša, Koša (Tratnjek), Škerbič, Gomboc. Šentjur: Črenšovci 0 : 0 Šentjur - Igrišče Šentjurja, gledalcev 200. Sodnik: Ihan (Ljublja^^ Črenšovci: Karoli, Gruškovnjak, Kolar, B. Horvat, Pucko, P eJ> Pintarič, De. Horvat (Da. Horvat, Zelko), Vori, (Kuzma), Brunec. Nafta Ivančna Gorica 1 : 0 d Gaberje - Igrišče Panonije, gledalcev 300. Sodnik: Rajh (Ptuj)-: 0 Škerbič (37). , Hoivath Nafta: Pečelin, Pucko, Novak, Gyurkač (Le. Horvath), Drvanc, (Tratnjek), Gabor (Jezernik), Šabjan, Baša, Škerbič, Gomboc^^_____ Tretja državna nogometna Ii9a Turnišče: Lesoplast 1:3 Turnišče - Igrišče Turnišča, gledalcev 200. Sodnik: Kerčmar (Hodoš). S& ^Oi J Cordl m, 37), 0 : 2 Oršoš (48), 1 : 2 Lutar (68), 1:3 *n Turnišče: Dominko, Lutar, Kreslin, Houbar Mujdrica (Kovač), 1 Cerni, Mertik, Žižek, Škafar, Zver. ■ .J Lesoplast: Basarič, Šebok, Malačič, Črnko, Cor, Jandrašič (Čerpnja . Ulen, Kerčmar, Oršoš (Zakoč), Kutuš (Tibola), Škerlak. Beltrans : Čarda 1 :1 Veržej - Igrišče Beltransa, gledalcev 200 Sodnik: Bukovec (Lendava) Strelca: 0: 1 Kerec (15), 1 :1 Ropoša (75). Beltrans: Balažič, Cmrečnjak (Kolb), Modlic, Pučko, A. Osterc, K Stajnko Sunčič, Prašnički (Kosi), Puhar, Ropoša. r. lt Carda: Fekonja, Matuš (Hajdinjak), Meničanin, Jaklin, Antolin, gnncic (Balasko), Horvat, Kerec, Titan, Cmor (Čarni). Bratonci: Tromejnik Slovenica 2:2 Bratonci - Igrišče Bratonec, gledalcev 200. Sodnik: Vesenjak(^L , ci: 1 : 0 Tkalec (31), 2 : 0 Koren (69), 2 : 1 Štrtak (74), 2: 2 Ro^L Bratonci: Kuzma, Kreslin, Markovič, D. Horvat, Zlatar, Forjan, G7 Panker, Tkalec (Štrtak), Antolin, Koren (Mlinarič). . 6alarTion. romejmk Slovenica: Škrbič, Bence, Zrim, Pelcer, Šinko, Sa . Benko (J. Horvat), Kranjec, B. Horvat (Štrtak), Cener, Rogam Kerna : Renkovci 1:1 Puconci - Igrišče Kerne, gledalcev 150. Sodnik: Jeneš (Lendava)- $ cai O -1 Kocet(9), 1 : 1 Bočkorec (15). Kerna: Maučec, KuPle^ Maček, Sočič, Banfi, Rakar (Gomboši), Kuhar, Bočkorec (Vlaj), S 0 Kutos. Renkovci: A. Lebar, Plej, Kerman, Nežič, S. Bojnec, Litr J Bojnec, A. Ritlop, Kocet (Graber), S. Lebar, D. Ritlop. Goričanka Big Fun : Kobilje 0 : 0 S Rogasovci - Igrišče Goričanke Big Fun, gledalcev 150. Sodnik: (Lendava). a Goričanka Big Fun: Nemec, Buček, Kolar, Vogrinčič, A. Ficko, 5-(Gider), Kren, Kosednar, Lapoša(S. Vogrinčič), Poredoš, Turza _ Kobilje: Zver, Rituper, Gregorec (S. Bukovec), Muller, J- Bu^ met, Laci, Kovač, Kustec (Šijanec), Trajber, Radikovič (Turner). Odranci: Polana 3 : 0 Odranci - Igrišče Odranec, gledalcev 350. Sodnik: Brence^(8^ Strelci: 1 : o B. Berendijaš (3), 2 : 0 Hozjan (55), 3:0 R- Odranci: Marič, Kerčmar (Zakojč), Virag, R. Berendijaš, Si. r। Ž(A Hozjan, Vegič, Marinič, Gostan (Pozderec) S. Kavaš, B. Bere" ^j-Kavas). Polana: R. Žižek, Z. Hozjan, D. Žižek, Laki, K. Hozjan. bar, Kerčmar, Imre, Pal, Kotnjek. Hotiza : Bakovci 0:4 Hotiza - Igrišče Hotize, gledalcev 150. Sodnik: Koren (Ren^-4 °-1 Preininger (.15), 0:2 Preininger (28) 0’3 Preininger (4 • (53). . Hotiza : Plej, Oletič, Albin Lackovič, Petkovič, Farkaš, Ant° Lackovič, Kerek, Hozjan, Ritlop, Robert Lackovič. _ Preiningeh Bakovci: Gregorič, Kološa, Bagola, Živič, Buzeti, Donša, trovič, Benko, Recek, Verban. Nogomet Odigran je bil drugi krog pokalnih nogometnih teke _ ^jjmpijs $. j, dobčinske nogometne zveze Lendava. Rezultat1- ।: Hotl Panonija : Bistrica 5 : 0, Kapca : Kobilje 0 : 5, Nedelica : Renkovci 1 :, 4 in Polana : Turnišče 2 ■ Petišovci: Bistrica 0 : 5 Nedelica Panonija Bistrica Olimpija Dobrovnik Lakoš Petišovci Čentiba 2 2 2 2 2 2 2 2 2 0 1 1 1 1 1 0 1 0 0 o o 1 0 0 o o 1 1 1 1 1 2 6:3 4:3 7:3 3:2 5:6 2:3 1:6 3:5 6 4 3 3 3 3 1 0 Mostje: Dolina Graničar Nafta vet. Mostje Žitkovci Dolina 1:2 1 1 2 2 2 2 2 0 0 0 0 0 1 0 1 1 1 & 3:3 3:3 3:3 2:5 2:3 4 2. MNL MS Rezultati - 3. krog Gančani: Slatina 2 : 3 Rotunda : Bogojina 3 : 8 Šalovci: Makoter 2 : 1 Kapca Malino9"^ Rezultat3 TVirtlaV U -jISVC* • 4 Junior sm secka Flamingo - £6 f . Videm : Kupsinc Dokležovje: Roma 3 :0 Dokležovje 3 2 1 0 8:4 7 Roma 3 2 0 1 11:5 6 Bogojina 3 1 1 1 10:7 4 Gančani 3 1 1 1 7:6 4 Makoter . 3 .1 1 1 6:5 4 Slatina 3 1 1 1 6:6 4 Šalovci 3 1 1 1 6:11 4 Rotunda 3 0 0 3 4:14 0 2. MNL Lendava Rezultati - 2. krog Žitkovci : Nafta vet. 2 : 1 Videm Ivanci Bulls . junior SNV Flamingo Prosečka^ G. Metuljček Kupšinci Černelavci Triglav Tropovci 10 10 07 O1 0 1 0 1 oo 00 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 ' 0 0 1 2:2 6:’ 6:2 6:3 4:2 44 4:4 2:2 2:2 24 3:6 2:6 i:3 3 0 . 9. september 1999 ŠPORT Modelarstvo Zlato na EP za Bagarija in Gomboca Puščavi Naga v Izraelu je bilo Wno člansko in evropsko mla-prvenstvo v modelarstvu -leteči modeli v kategoriji F1 k slovenski članski reprezentan-sodelovala Štefan Titan in Gomboc. v skl reprezentanci pa Boštjan Bagari in Dejan Gomboc, vsi so člani Aerokluba Murska Sobota. Z reprezentanco sta bila tudi Franc Gomboc (vodja) iz Martjanec in Bojan Bagari (spremljevalec) iz Rakičana. so sodelovali tekmovalci iz 31 držav, na evropskem mladinskem prvenstvu pa iz 13 držav. Prijetno presenečenje je pripravila sloven-skavnladinska reprezentanca v sestavi Bojan Bagari, Dejan Gomboc S^/^zentanca z vodstvom pred hotelom v mestu Askelon v Izraelu. Stojijo od leve: Franc Hribar, Bojan Bagari, Marjan Klenovšek in Tone Videnšek; klečijo: Dejan Gomboc, Jože k s*Jan Bagari. j je nepričakovano, vendar zasluženo zasedla prvo mesto s 3825 točkami pred Izraelom in Francijo, po 3554, in postala evropski mladinski prvak ter dobila zlate medalje. Med posamezniki je bil Boštjan Bagari tretji in je dobil bronasto medaljo, Dejan Gomboc peti, Matej Nardin pa sedmi. Boštjan Bagari se je izkazal še v tekmovanju za svetovni pokal, saj je zasedel peto mesto. To so vsekakor zavidanja vredni rezultati. Slovenska članska reprezentanca je na svetovnem prvenstvu zasedla 18. mesto. Udeležence evropskega in svetovnega prvenstva v modelarstvu je sprejel župan Občine Moravske Toplice Franc Cipot. Po vrnitvi, s svetovnega in evropskega prvenstva v modelarstvu je vodja slovenske reprezentance Franc Gomboc povedal: »Z rezultati sem glede na možnosti za delo v tej dejavnosti izredno zadovoljen. Zlasti presenečajo rezultati mladinske reprezentance, saj o tem nismo niti sanjali. Za dosežene rezultate pa je poleg tekmovalcev zaslužen tudi Jože Titan, ki jih je vestno pripravljal tako za državno kot evropsko prvenstvo. Hvaležni smo tudi za pomoč pokroviteljem, sicer se tekmovanja ne bi mogli udeležiti.« FERI MAUČEC Predstavljamo vam Peter Podlunšek državni prvak V Slovenj Gradcu je bilo letošnje državno prvenstvo v akrobatskem letenju. Tekmovanja so se udeležili tudi štirje člani Aerokluba iz Murske Sobote in se odlično odrezali. Najboljši je bil Peter Podlunšek, saj je v kategoriji advanced zasedel prvo mesto in postal državni prvak, kar je njegov tretji naslov državnega prvaka. Igor Zrinski pa je bil drugi in postal državni podprvak. V kategoriji sport-sman je Marjan Gujt zasedel peto, Emil Šeruga pa sedmo mesto. Peter Podlunšek, ki se je začel z akrobatskim letenjem ukva- rjati šele leta 1995, je v tem kratkem času dosegel zavidanja vredne rezultate. Že leta 1996 je na državnem prvenstvu v Murski Soboti v kategoriji intermediate zasedel tretje mesto. Naslednje leto pa je na državnem prvenstvu v Murski Soboti osvojil kar dva državna naslova v kategoriji sportsman in intermediate. Lani je bil na državnem prvenstvu na Ptuju v kategoriji advanced drugi, na evropskem prvenstvu v Murski Soboti pa šestnajsti. Poleg tega se je uveljavil tudi na mednarodnih tekmovanjih, saj je na Akru ’97 v Murski Z razglasitve državnega prvenstva v akrobatskem letenju v Slovenj Gradcu. Na levi strani Igor Zrinski - državni podprvak, v sredini pa Peter Podlunšek - državni prvak. Mo DP za nagrado Opel MS ’99 Športne igre '^društvo PRŠ Opel Mur-V°ta organizira v soboto, 'JMraiggg, ob 13. uri 'Vkem jezeru odprto držav-v triatlonu za veliko MS. Cilj triatlona pa Prif,^om Zvezda. okrog 150 tekmo-^rsk'/S'r’'e’ hrvaške, Italije, ^Slovenije. Državno ^ov> mladincev, čla-K bo v kratkem tria-k '’50n Nagradni sklad je 700.000 SIT, to je eden največjih nagradnih skladov v Evropi (moški 500.000, ženske pa 200.000 SIT). Plavalna proga bo v obliki trikotnika. Kolesarska proga bo potekala po dobro asfaltirani cesti ob popolni zapori prometa. Tekaška proga pa bo potekala delno po asfaltu in delno makadamu po parku. Ob progah bodo tudi okrepčevalnice. Šest slovenskih tekmovalcev bo v začetku oktobra sodelovalo na znamenitem Ironmanu na Havajih. Prireditev je generalka za tekmovanje za evropski pokal leta 2000 in svetovno vojaško prvenstvo, ki bo leta 2001 v Murski Soboti. (FM) V lendavski občini so bile končane prve športne igre, ki so potekale v šestih športnih panogah. Največ uspeha so imeli člani Obrtne zbornice, ki so zmagali v namiznem tenisu, košarki in nogometu, ter delavci Nafte, ki so zmagali kegljanju pri moških in ženskah ter šahu. V streljanju je pri moških zmagal Varstroj, pri ženskah pa Komunala. (FB) Soboti dvakrat zmagal, enkrat pa na Češkem. Na letošnjem svetovnem prvenstvu na Češkem je zasedel 59. mesto. Za Petra Podlunška in njegov nadaljnji razvoj akrobatskega letenja je pomembno letošnje leto, ko si je s pomočjo sponzorjev kupil novo akrobatsko letalo Triglav Exstra 230. Gre namreč za najsodobnejše letalo, ki omogoča vrhunske dosežke v akrobatskem letenju, zato tudi ne skriva želje po nadaljnjih uspehih. Zlasti si želi, da bi v doglednem času prišel med prve tri tekmovalce v akrobatskem letenju na svetu. Peter Rančigaj sedmič državni prvak ŠD Do konca Lendava m Plavanja, 40 km 10 km teka). Dr-^sk611^0 Slovenske vojske, Pr"'7erzitetno prvenstvo Spanje za pokal Opel in štafete pa K v sprint triatlonu (7 50 2° km kolesarjenja, 5 K ------- Vv Prvi /Petem pr-C^ilioi Venski mladinski 4* Zaigrala z Lju-pa Prema’ Pon : 1'V prvi sloven' VHvi; 0s3 : 0. Olim- V1 ^Ig^ 13 ' Na prvem dr-namiznote-med 71 tudi 7 '9rap Sobo*e. Dose-z izjemo ^lih^Mša?6 kar je W® On doslej. Pri i V^OljŠiK6^ UVrStil med SK? Mmu.) S^v^ 30 0^' C ana dru9e A- •k ’ Zrna i p e Cl pri Lenda-0 in Sijarič 8 ko- prvenstvu v »ta- Sl) ova'' tud' št‘de odrezal bV Pr' m,adincih mesto. V^^^Odp0 r°k°borsko ^eniin’.^^Sgioin ki je ^edla S^ojs । °Vali: Roman Jllrrx Iz . Mednarodno tekmovanje v badmintonu Športno društvo Do konca iz Lendave organizira mednarodno tekmovanje v badmintonu Lendava Internacional '99, ki bo od 10. do 12. septembra 1999 v športni dvorani DOŠ Lendava. Na tekmovanju bo sodelovalo vko Miholič, Mateh Hull (vsi Murska Sobota) in Jure Florjančič (Keor). (RB) Namizni tenis - Na mednarodnem članskem turnirju v Strasu v Avstriji so sodelovali tudi igralci Moravskih Toplic Sobote in Radgone ter dosegli lep uspeh. Prijetno je presenetil Sobočan Jure Koščak, ki j.e v finalu ugnal večkratnega zmagovalca Radgončana Borisa.Rihtariča kar z 2 :0. Med osmerico sta se uvrstila Šbul in Puhan. (M. U.) Atletika - Na tradicionalnem Ptujskem maratonu so med 150 tekači sodelovali tudi člani TS Radenske in se lepo odrezali. V polma-ratonu (21,1 km) je Geza Grabar zasedel tretje mesto, Milan Sapač je bil sedmi, Slavko Kumek pa osmi. V Kajak-kanu nad 50 igralcev in igralk iz Češke, Francije, Pakistana, Ukrajine, Nemčije in Slovenije. Med njimi bodo tudi domačini Jernej Novak, Miha Horvat, Daniel Novak, Bojan Sekereš in Vladimir Petkovič ter Simona Koncut in Sa- nja Nadž. Tekmovali bodo posamično in v dvojicah. Nagradni skladje 500. 000 SIT. Prijavnina je 1500 SIT. Gre za mednarodni turnir z dobro udeležbo, ki si gaje vredno ogledati. (FM) svoji starostni skupini je Greza Grabar zasedel prvo mesto, Slavko Ku-mek je bil drugi. Merfveterani je zmagal Karl Vrbnjak. (GG) Tenis - V tekmovanju slovenske teniške lige za dečke in deklice do 14 let Radenčani uspešno nastopajo. Deklice so še nepdražene in se jim obeta uvrstitev v končnico prvenstva, kjer bodo igrale za naslov državnih prvakinj. Dečki pa so izgubili le eno srečanje z mariborskim Branikom, vsa druga pa dobili ter so na drugem mestu. Športno srečanje - V Monoštru v Porabju je bilo tradicionalno športno srečanje med Lendavo in Monoštrom. Tekmovali so v nogometu, kegljanju in šahu. V vseh panogah so zmagali Lendavčani. (FB) Nogomet - V prijateljskem nogometnem srečanju so veterani Nafte premagali Voličino s 4: 2. Veterani Lakoša pa so tesno s 4: 5 izgubili srečanje z veterani Hidegkutoma iz Budimpešte. (FH) Badminton - Na mednarodnem turnirju v Ljubljani so sodelovali tudi Lendavčani in dosegli lep uspeh. Med dečki do 15 let je zmagal Matjaž Žalig, pri članih pa seje Miha Horvat prebil do četrtfinala. V moških dvojicah sta zmagala Denis Pe-šehonov in Miha Horvat. (FB) Šah - Na mesečnem hitropoteznem šahovskem turnirju ŠK Lendava je sodelovalo 11 šahistov. Zmagal je Vučko z 9 točkami pred Strba-dom, 7,5, in Žilavcem, 7 točk. (FB) Na državnem mladinskem prvenstvu v judu, ki je bilo v Slovenski Bistrici in na katerem je sodelovalo 64 tekmovalcev iz 21 klubov, so zopet razveselili nekateri pomurski judoisti. Med te sodi Peter Rančigaj, član Judo kluba Murska Sobota, sicer pa dijak SPŠ v Tacnu. V kategoriji do 66 kg je zasedel prvo mesto in postal državni mladinski prvak. Gre za zelo nadarjenega in perspektivnega tekmovalca, ki se je doslej že uveljavil na raznih tekmovanjih doma in v tujini. Sodeloval je tudi na olimpiadi mladih na Portugalskem. Tokrat je na državnem mladinskem prvenstvu premočno zmagal ter tako osvojil že sedmi naslov državnega prvaka. To mu je nova spodbuda za močne mednarodne A-turnirje, na katerih sodelujejo najboljši evropski in svetovni tekmovalci. Peter Rančigaj je namreč član državne mladinske reprezentance, ki jo letos čakajo še nekatera zahtevna tekmovanja, ki bodo tudi nova preizkušnja za našega državnega prvaka. Vprašanje je le, ali bo na voljo dovolj sredstev, saj so mednarodna tekmovanja zelo draga, stroške pa pretežno nosijo klubi in posamezniki. Robi Markoja - srebro in bron na SP Modelarstvo Brodarsko društvo Bistrica organizira v nedeljo, 19. septembra 1999, državno prvenstvo kajakašev in kanuistov v maratonu za mladince, mladinke, člane in članice. Tekmovali bodo na 22 km dolgi progi po reki Muri od petanjskega mostu do mostu v Srednji Bistrici. Štart bo od 12.30, razglasitev rezultatov pa ob 15.30 pri klubskih prostorih pri Muri v Srednji Bistrici. Poleg državnega prvenstva v maratonu bo tudi meddruštveno tekmovanje v spustu za dečke, deklice in veterane. Ti bodo tekmovali na 12 km dolgi progi od mostu pri Dokležovju do mostu v Srednji Bistrici, štartali pa bodo ob 13. uri. Prijave zbira BD Bistrica, možno pa se je tudi prija- Na vzletišču v Slovenski Bistrici je bila četrta tekma radijsko vodenih modelov kategorije F3J od petih, ki šteje za državno prvenstvo. Med 21 tekmovalci iz 7 slovenskih klubov so sodelovali tudi trije člani Aerokluba Murska Sobota in dosegli lep uspeh. Damijan Korpič je bil drugi, Rajko Grčar osmi in Franjo Muller deseti. Po štirih tekmah za državno prvenstvo je Damjan Korpič na drugem mestu. Zadnja, peta tekma bo 25. septembra v Lescah. V Slovenski Bistrici je bilo tudi tekmovanje v kategoriji HLG, na katerem sta sodelovala Rajko Grčar in Tomaž Lepoša in se prav tako izkazala. To še posebej velja za Grčarja, ki je bil četrti. Lepoša pa je zasedel Robi Markoja, član SD Štefana Kovača iz Turnišča, že nekaj let sodi med najboljše slovenske strelce. Zlasti se je izkazal na letošnjih tekmovanjih doma in v tujini. V streljanju z zračno puško se je uvrstil v slovensko reprezentanco in sodeloval na večjih mednarodnih tekmovanjih v Rušah, Munchnu, Bratislavi, na evropskem prvenstvu v Arnhemu na Nizozemskem ter svetovnem pokalu v Milanu v Italiji. Od navedenih tekmovanj velja posebej omeniti tekmovanje v Munchnu, kjer je zadel 594 krogov, to je drugi najboljši slovenski rezultat vseh časov na mednarodnih tekmovanjih. V tekmovanju s samostrelom je maja sodeloval na evropskem pokalu v Avstriji in v disciplini 30 m stoje z 295 krogi dobil zlato, na 10 m pa v ekipnem delu tekmovanja bronasto medaljo. Izpolnil je tudi vse norme za sodelovanje na svetovnem prvenstvu. V juniju je na državnem prvenstvu v Krškem s 575 krogi v streljanju na 10 m zasedel tretje mesto. Sodeloval je tudi na mednarodnem prvenstvu Tirolske v Innsbrucku in potrdil dobro formo, saj je v močni konkurenci na 10 m stoje s 587 kroai zasedel de- 10. VVEITMEISTERSCHAnEN 9. BIS 15. AUGUST 1999 1 ARMBRUST 10 + 30 M ST. VEH/GLAN, OSTERREICH V prejšnjem mesecu je kot član slovenske reprezentance sodeloval na svetovnem prvenstvu v streljanju s samostrelom v St. Veitu v Avstriji in osvojil kar dve medalji. Ekipa Slovenije je namreč osvojila srebrno medaljo s samostrelom na 30 m in bronasto na 10 m. Med posamezniki je bil na 10 m s 583 krogi enajsti, na 30 m stoje z 293 krogi sedmi, kleče z 292 krogi osemnajsti in v kombinaciji s 585 krogi enajsti. Tako je izpolnil cilj, ki si ga zadal v začetku sezone, ko se je odpovedal tekmo-vaniu 7 malrtkalihrRkn niiškn in co —----------------------------------------------------MULARIJA 9. septembra 1999, Wg Varna povezava Hrošček Microsoft se podaja na novo osvajalsko^ pot. V prihodnjih osemnajstih mesecih bo namreč podjetje Billyja Gatesa tudi v Evropi vzpostavilo svoj servis za internet MSN. Odločitvi je botroval po- datek, da so že lani v Nemčiji imeli kar j % 30.000 on-line uporabnikov, poleg tega pa želijo biti konkurenčni podjetju AOL, ki ima po vsem svetu že 18 milijonov naročnikov. Tudi pri evropskem delu podjetja AOL so obljubili, da bodo dodobra pretresli tržišče. Nemškim uporabnikom bodo ponudili neomejen mesečni dostop po ceni 9,90 DEM (okoli 990 tolarjev). Medtem se Microsoft ubada s hackerji, ki so vdrli v sistem elektronske pošte Hotmail. Odgovornost za vdor je prevzela skupina Hackers Unite. Njen 21-član, Lasse Ljung, je v ameriškem on-line časopisu Wired Reports potrdil, da je skupina osmih programerjev vdrla v strani Hotmaila, da bi omajala Microsoftov sloves varnega ponudnika poštnih storitev. S svojim hroščem so omogočili pregledovanje 40 milijonov tako imenovanih uporabniških računov brez uporabe gesla. Devet vrstic programskih kod napisanih v jeziku HTML so poslali na Hotmailovo stran na Švedskem, kar je omogočilo uporabnikom, da so zaobišli Microsoftov varnostni sistem in prebirali pošto drugih uporabnikov. Ko se je novica razširila, so bile programske kode prenesene še na Hotmailove strani v Veliki Britaniji in Združenih državah. Paket za kopiranje kod je vseboval tudi navodila, kako kode uporabljati. http://www.ponudba.com Do prednovoletnega časa, ko prodajalci računalniške opreme ponujajo popust pri nakupu strojne in programske opreme, je še veliko tednov. Odločitev kaj in za koliko kupiti je ponavadi težja od tega ali zjutraj obuti najprej levo ali desno nogavico. Ponudba.com je stran, kjer boste vnesli svoje računalniške potrebe, strokovnjaki pa bodo izračunali, koliko naj bi odšteli za želeno opremo in vam izdali pri katerih prodajalcih so cene najugodnejše. http://www.rkc.sl/slomsek Ali uporabljajo računalniško opremo tudi nadstropje višje nismo uspeli izvedeti. 19. septembra pride v Slovenijo papež. Menda je država dobro pripravljena na obisk. Za podrobne informacije prebrskajte stran slovenske rimokatoliške Cerkve, kjer boste našli tudi podatke o Slomškovi beatifikaciji. http://www2.arnes.si/~obletnicims Stran beltinske \ osnovne šole je sicer še v izdelavi. Ogledate si lahko sliko šolskega poslopja, preverite točen naslov šole in zavrtite njihove telefonske številke. Morebiti pa bo novo šolsko leto prineslo še več podstrani in z njimi veliko zanimivih informacij o življenju in delu beltinskih šolarjev. http://gare.freeservers.com Kmalu bo postalo samoumevno, da imate v vašem kabelskem sistemu skorajda 500 programov, čeprav boste na koncu ugotovili, da gledate le stvaritve treh televizijskih hiš. Krožniki na strehah še vedno ženejo kot gobe po dežju, vse več ponudnikov satelitskih programov pa za svojo ponudbo zahteva tudi plačilo. Kako se je vse začelo in kje je satelitska televizija danes? VESTNIK NA INTERNETU: Naslov in oceno vaše najljubše strani svetovnega spleta, tudi če ste jo izdelali sami, lahko predlagate tudi vi. Naslov naše elektronske pošte ie: vestnik@eunet.si. Zadeva: Varna povezava. Darilo Nakupovali smo v Murski Soboti in zavili tudi v prodajalno z opremo za hišne ljubljenčke. Kupila sem hrano za papigo in se poigrala z opico v kletki. Tedaj pa mi je oko obstalo na drobni kepi, ki je dremala na polici v pleteni košari. Psiček! Zastrmel se je vame, povohal mojo roko in pomahal z repkom. Bingljajoči uhlji so bili nekaj najbolj smešnega na njem. Iz rjavih oči sem brala njegovo radovednost. Iztegnil je rožnati jeziček, zazehal, da sem mu lahko preštela vse zobke v gobčku, pa se spet iztegnil na ležišču. Kaj bi si lahko mislil drugega, kot da sem še jaz eno zijalo več? Toda močno sem si ga zaželela, čeprav za božično darilo. Mama in oče nista pokazala nobenega zanimanja in tudi maljša sestra ne. To me je potrlo. Nekaj dni sem se mučila z ugibanjem, če so tega psička že prodali ali ne. Gotovo so ga, saj je bil edini kuža v prodajalni. Oče je vztrajal, da v naši hiši ne potrebujemo psa, saj so že papige nadloga. Mama je molčala, sestra pa je na psička že pozabila. Bila sem vse bolj potrta. Popoldan pred božičem sva s sestro pomagali mami v hiši. Pripravili smo svečano večerjo. Dišalo je po pečenem mesu, ocvrtem krompirju, medenjakih ... Čakali smo očeta, da prinese smrečico. Zmerom jo krasimo skupaj. Dolgo ga ni bilo, potem pa je le prišel. Mama se tokrat niti ni jezila, ker je bil precej pozen. Povečerjali smo, nato pa postavili drevesce v stojalo in ga začeli krasiti. Ko smo končali, je žarela cela dnevna soba. Oče je neopazno nekam izginil in se vrnil s polnim naročjem daril. Povedal je, daje začelo zunaj snežiti. Krasno, božič bo bel! Daril pri nas ne nastavljamo skrivaj, saj s sestro že zdavnaj ne verjameva v skrivnostnega božička in dedka Mraza. Vsi smo položili svoja darila pod drevo. »Po čaju in kolačih poiščita svoji darili,« je rekel ati. Saj bi čakali, a eno darilo je bilo nekam preveč nemirno. »Pa ne, da si ga vendarle kupil?!« je poskočila mama. Skočila sem še jaz. Takoj mi je bilo jasno, kdo je tisti »ga«. Ati mi je res podaril kužka. Ko je zagledal toliko svetlobe, je zacvilil in se od veselja ali presenečenja podelal v škatlo, kjer je bil da tedaj skrit. Hitro sem ga vzela v naročje in ga stisnila k sebi. Na mojem licu je žarela velika sreča. ANA TIVADAR, 8. RAZ. DOŠI LENDAVA Na velikem igrišču pri otroškem vrtcu v Stročji vasi imajo poleg okrasnega tudi sadno drevje, razen tega pa gojijo še vinsko trto. Le-ta jim daje v poletnih mesecih prijetno senco, jeseni pa grozdje za zobanje. Ker sodi k brajdi tudi klopotec, ga i®za otroke izdelal in jim ga poklonil Milan Sovič iz Nunske Grabe. Pri postavljanju klopotca pa j® pomagal hišnik Jožko. Foto: DAVORIN TOPOLINJAK Sanjarjenje z naravo V šoli, med šolsko uro, mi je včasih dolgčas, zato se obrnem proti oknu in začnem opazovati naravo. Gledam, kako veter ziblje krošnje dreves in maha z vejami. Vidim Vlak me Ušrkin ata dela na železniški postaji v Murski Soboti. Priskrbel nam je karte, da smo se lahko zastonj peljali do Ptuja in nazaj. Zbrali smo se pri šoli. Mamice so nas peljale z avtomobili do železniške postaje. Tam smo videli staro parno lokomotivo. Gospod pa nam je pokazal pisarne, čakalnico, vozni red in peron. Nato smo s strahom vstopili na vlak, ki je bil ru-. mene barve. Čez čas smo pokukali v kabino k strojevodji. Povedal nam je, da je ta potniški vlak na naftni tudi prelep zelen travnik, ki se mi zdi kot kakšna preproga različnih barv. Nekdo mi začne nekaj priše-petavati o ljubezni, vendar ne morem ugotoviti, kdo je to. Ozrem se naokrog in daleč vstran zagledam je očaral pogon. Skozi okno smo videli prometnika z rdečo kapo, ki je dal znak za odhod. Vlak se je počasi premaknil, potem pa je vozil vedno hitreje. Večkrat je zapiskal. Ustavljal se je tudi na manjših železniških postajah, kjer so izstopali in vstopali potniki. Ko smo se peljali čez most, me je bilo malo strah. Z vlakom se je prijetno voziti, ker ima mehke sedeže in ker mi ni bilo slabo kot v avtobusu. MARIO KRANJEC, 2. RAZ. OŠ SV. JURIJ PO SLEDEH NAŠE PRETEKLOSTI, reprodukcija risbe, ki je nastala na likovni koloniji OŠ Sv. Jurij od 23. do 25. avgusta. Andreja Nemec je takole videla notranjost mlina v Skakovcih. Spremenila sem se v sinico Zvečer sem se umila in se preoblekla v pižamo. V sobi me je že čakala topla, mehka postelja. Legla sem nanjo in sanje so me brž odpeljale v sadovnjak. Spremenila sem se v sinico. Imela sem lepo gnezdo in v njej mladiče. Pritiskal je hud mraz. Nekaj časa sem letela, ker pa je snežilo, sem padla na pot. Mimo je pri- šla deklica, ki ji je bilo ime Maja. Skoraj bi me pohodila, a me je pravočasno zagledala. Odnesla me je domov. Na mizo mi je natresla zrnje in dala vodo. Tedaj sem se zbudila in bila sem vsa potna. Odprla sem oči in ugotovila, da ležim v svoji postelji. LAURA KRAJNC, 7. RAZ. OŠ SV. JURIJ OB ŠČAVNICI Izlet na Neko soboto v avgustu smo se odpravili na izlet. Najprej smo se odpeljali z avtom do ribniške koče. Tam smo imeli malico, nato pa smo se peš odpravili proti Kopam. Ob poti je raslo polno borovnic. Nekaj smo jih nabrali v posode, veliko pa pozobali. Srečevali smo mnogo planicev drevo s prelepimi pisanimi cvetoč-Maha mi z »rokami«, se ziblje in desno, kot da bi me vabilo bi. Tedaj zagledam pisano Zazrem se vanjo in jo kako privablja sončne žarke, 1^ želi odgnati veter in kako lepo 1 nekatere hiše, ki so videti kotPr Mjični gradovi. Naenkrat pase? . kažejo temni, veliki, dolgi in S10 oblaki, ki mavrico P^ž6^0'^ enkrat je konec mojih i^0^ tkov. Postanem žalostna. ne za dolgo. Čez čas se grdi umaknejo in spet se prikaže P mavrica, ki prinese smehljaji °braZ ■ Zal se lepo sanjarjenji t kajti misli mi uidejo na vojne tako črne in grenke. Spo^j otrok, ki tega, kar sem do^ mavrico, ne morejo doži^ želim si, da bi vsi otrocite .■ njarili z naravo. d ANJA CIPOT, i OŠ BO^ Ljubek Ljubezen je kot roža, ki na vrtu cveti, ko jo utrgaš, takoj oveni. .t Ljubezen je kot v ki v drevesih šu^b malo zapihlja in že ga več ni- ’ Ljubezen je tud' kot reka prelestn -zmeraj je tu. PohorK , s*; j/ Šoštanja. bile Pr Kar naenkrat s prišli 5 do-smučarske v^^ovš^ rejnaKopeJ KrePca-mu smo se mai° imeli posode za bilo jasni vreme. i sobotnih izletnikov. Skoraj vsi so I j A Tudi deževen d3” in sobotnih izletnikov. Skoraj vsi so lahko zani«1^ x ■ rti p’ . so deževni dnevi po I nizirali disket Vem, da so deževni dnevi po navadi dolgočasni, muhasti..., ker nimaš kaj delati. Lahko pa je tudi zanimiv. Bilo smo na morju. Prvi dan smo hoteli iti gledat soline, a se je ulil dež kot iz škafa. Zato smo orga- Tale posnetek nam je poslal Denis Magyar, učenec 2. razreda Dvojezične OŠ I Lendava in napisal, da ga spominja na lep počitniški dan, ki ga je preživel s insesm^^ maknil. Učite1!t ^Lih^ni zvlekla na P e naprej sede1 terapovab^^ čas v svojo šale, je plesala zn lep, čeprav je nik^W K® 9 ■ septembra 1999 NA SCENI Iz najslabših situacij potegniti najboljše želimo, da bi bili 4ru9im všeč, da bi nas 'M radi in bi nas sp-se pogosto prila-’n Pogosto gremo tudi načel. To ni prav, Zan|kamo sami sebe, na^aian>u Pa ne opa’ ^0 '^e,ia. Največ, kar da bi nas dru' *e’ da sam' sebe tekšne, kot smo. 'mamo vsi svoje ln trenu1ke, ko se 0 kot Povsem na dnu. ne^a' z9,edov’ ka' H (n,tav,k trenutkih obvla-Z na's'abše situacije k 'naiboljše. 'M ure’ Prepnčan(a) , 8 snov. Ko pa dobiš 0C6n° nikakor nisi za-7%:tu'80 trenutki, ko po-N^Z-asem , ničesar ni-n/.a Greš ven s svojimi prijatelji, med katerimi je tudi nekaj neznanih, a simpatičnih ljudi. Pogovarjajo se in šalijo, tako da se na sto kilometrov vidi, da se imajo super in da uživajo v družbi. Kar mrgoli od smeha in dobre volje. Tudi ti bi se zelo rad(a) vključil(a) v družbo in navezal(a) stik s temi zanimivimi ljudmi. Tvoja usta so kot bi bila prilepljena, kar molčiš in molčiš ... in nič pametnega ti ne pade na misel, kaj bi po-vedal(a). Samo strmiš in jih poslušaš. Čakaš in čakaš, da bi te kdo nagovoril in potem bi se lažje vključil(a) v družbo, pa se cel večer ne zgodi nič. Vsi so bolj kot s tabo zaposleni z drugimi. Sploh te nihče ni opazil, in ko odhajate, si je-zen/-a in žalosten/-a in svojo slabo voljo premlevaš še v postelji in z njo zaspiš. Jasno je: Nihče te ne mara! Pozor: Če bi se opazovala takole dvignjena dva metra nad zemljo, bi verjetno takoj ugotovil(a), kaj je narobe. Morda bi ti takrat šinilo v glavo, da bi bilo bolje, da bi se osredotočila na pogovor in se zače-l(a) z nekom pogovarjati. Ni potrebno veliko več, kot se le sprostiti in nekoga nagovoriti, kaj dodati k pogovoru. Pa ne segati v besedo. Ko enkrat začneš, gre potem že veliko lažje. Morda začneš s tem, da se s kom ali s kakšno mislijo strinjaš. Še preden se sploh zavedaš, postaneš del družbe, ki te sprejme, in ne nekdo, ki stoji sam v kotu. Iskrica Učenje iz neprijetnih situacij udi naša osebnost je lahko tista, s katero nismo zadovoljni. Želeli bi biti drugačni, takšni kot je naša prijateljica, kot je kakšna filmska zvezda ... radi bi bili popolni in dobri. Radi bi se obnašali tako, kot se vede kdo drug, ki ga občudujemo. Zadamo si, da bomo v naslednji situaciji res tako odreagirali in se tako obnašali, kot bi se On ali Ona v našem položaju. Ko pa pride do tega trenutka, smo spet tisti stari mi. Vemo, da smo spet naredili nekaj narobe. Ampak! To je že velik napredek, in če napako opazimo, pomeni, da se razvijamo. Kajti osebnost je lahko cel projekt, ki se razvija, sami pa lahko za razvoj naredimo največ. Če si želimo in si prizadevamo, lahko napreduje. Rezultati niso vidni čez noč, ampak jih delamo korak za korakom. Skozi vse situacije, tako negativne kot pozitivne, lepe in slabe trenutke, naša osebnost raste. In čeprav si slabih stvari in težav v življenju ne želimo, so prav te tiste, ki najbolj gradijo našo osebnost. In prav iz teh se lahko največ naučimo. Žal je tako, zato se moramo v vsakem slabem trenutku našega življenja zavedati, da moramo iti skozi to neprijetno situacijo ;da bi bili v življenju boljši in močnejši. Ž'V'je’ 0|'buriA a9a kakr-ln nevihte, v. wS6|^O|Sdol9e čr’ vsak tv temne oči-x>9ibinSa- t Zaspat/hmore 0,,h! brez tebe ki si CSostrSn°bese-Sii>ravat0 m veliko več <>ik0VpC0^ ^Hit6| p°vedati. p0- S Stoto Svetve- C Jatinih Metka To se ne dogaja samo tebi, to se dogaja vsem. Zgodi se, da nismo zadovoljni s tistim, kar dobimo, čeprav smo vložili veliko dela in smo bili prepričani, da stvar obvladamo. Ko se zgodi, da dobiš slabo oceno, učitelj ne opazi tvojega truda ali te ne pohvali, ko bi bilo res potrebno, tega ne smeš jemati kot, da nisi nič vreden/-a. Sploh pa ne smeš ta posamezni primer jemati kot pravilo. Vsako tako težava in podobno situacijo je potrebno analizirati posebej, morda nisi prav razumel(a) vprašanja, si se na dan testa slabo počutila, morda je bil učitelj slabe volje ali kaj podobnega. Nisi neumen/-a, bil je pač slab dan. Doma Kar koli naredim, moji starši nikoli niso zadovoljni z menoj. Sestra (brat) pa lahko samo migne s prstom in že jo kujejo v zvezde. Raje jo (ga) imajo kot mene. Starši se pogosto niti ne zavedajo, da ne pohvalijo pozitivnih dejanj in dobrih uspehov, ki jih ustvarijo njihovi otroci. Pogosto jih vzamejo kot samoumevne. To pa zato, ker se jim zdi normalno, da imaš v šoli dober uspeh, da si priden/-a, da hodiš domov ob zmenjeni uri, da pospravljaš za sabo ... Če pa je potem nekaj narobe, zaženejo vik in krik in te zasujejo s plazom kritik. Prav verjetno tudi tvoja sestra ali brat občuti podobno, vendar ji (mu) starši to pokažejo na drugačen , Vaša pisma! - način, tebe pa dajejo njej (njemu) za primer popolnosti. Morda se niti ne zavedajo, da ti s tem dajejo občutek manjvrednosti. Med prijatelji Rad(a) sem v družbi, ampak ne vem, zakaj me prijatelji ne marajo. Nihče me ne mara, prav gotovo je z mano nekaj narobe. Morda pa je narobe kaj z družbo, v kateri si. Včasih te družba ne sprejme preprosto zato, ker sr drugačen in te niso pripravljeni sprejeti takšnega/-e, kot si. Pogosto se nam dogaja, da si na vse pretege želimo pridobiti pozornost ljudi, ki nas obkrožajo in za katere mislimo, da so naši prijatelji. To je napačno, saj smo potem samo žalostni, ker nas ti ne upoštevajo. Potrebno se je ozreti naokoli in se družiti z ljudmi, ki nas sprejmejo takšne, kot smo, katerim nekaj pomenimo in nas imajo radi. Konec koncev pa se moraš vprašati, ali si res prepričanja), da te nobeden v družbi ne sprejema. । V ljubezni Neprivlačen/-a sem in nihče se nikoli ne bo zaljubil vame. Vsi moji prijatelji že imajo ali pa so imeli fanta ali punco, samo za mano se nihče ne ozira. Če dobro premisliš, niti ni tako. Nimajo vsi tvoji prijatelji partnerja. Poleg tega pa ljubezen ni tisto, kar bi se ti moralo zgoditi točno do določenega trenutka s točno določeno osebo. Ljubezen pride sama od sebe in potrebno je biti pozoren in odprt, da se morebiti ne izmuzne. Medtem ko jadikujemo, da nimamo fanta ali dekleta, se držimo kot mila jera, nas morda ravno ljubezen našega življenja ne opazi. Nihče pa ne mara take mile jere in v take se tudi nihče ne zaljubi. Več optimizma in smeha, saj imamo vsi radi vesele ljudi. Poleg tega se zavedaj, da niso samo največji lepotci in lepotice najbolj srečno zaljubljeni. Za pravo ljubezen je potrebno veliko več. Bojanu! Še danes se spominjam tistega dneva, ko sem te prvič videla. Bil si mi všeč že na prvi pogled. Počasi sem se začela zaljubljati vate, čeprav te nisem poznala. Zelo si mi všeč, čeprav ti tega ne veš. Ne vem, kako naj ti povem, da te imam rada. Vsak dan sem bolj zaljubljena vate, vendar ti tega ne morem povedati. Zaradi tega sem zelo nesrečna, čeprav imam upanje, da bova nekoč skupaj. Vsak dan mislim nate in si želim, da bi te spet videla, vendar je teh dnevov bolj malo. Verjamem v pregovor, daje ljubezen lahko tudi slepa. Ne vem, mogoče me je ljubezen do tebe preveč zaslepila. Bojan, vedi, da te imam rada iz vsega srca, čeprav te ne morem objeti, in upam, boš to tudi sam spoznal. p.. Vedno se zaljubi v Istega Stara sem 15 let in v zadnjem času imam težave s svojo prijateljico. Z njo se veliko pogovarjava o fantih seveda, kar nas dekleta precej zanima. Če jaz povem, da mi je kateri fant všeč, potem je tudi njej in že začne tekati okoli njega. V naslednjem trenutku že začne razlagati, kako je tudi njej všeč in kako sta se gledala in kako se ji je nasmehnil. Če jaz povem za katerega drugega, je takoj všeč tudi njej. Sploh ne vem, kaj naj naredim, saj mi želi vse fante speljati pred nosom. Lara Draga Lara! Verjetno pričakuješ drugačen odgovor, ampak naj ti najprej povem, da tvoja prijateljica očitno ve, da imaš zelo dober okus za fante. No, čeprav ni samo to, dejstvo je, da je tvoja prijateljica zelo negotova vase in se ji zdi varneje, da si izbere tistega, ki je všeč tudi tebi. Po drugi strani pa je tudi bolj navihana in odločna, zato si upa prej pristopiti k njemu. Rešitev pa niti ni tako zahtevna, kot se zdi na prvi pogled. Ko ti bo všeč kakšen drugi fant, bo najbolje, da pred njo molčiš in ji ne zaupaš, kdo je tvoja simpatija. Bistvo dobrega in iskrenega prijateljstva je zaupanje, in če tega tvo? ja prijateljica ne zmore, ji boš morala zamolčati tudi kakšne druge skrivnosti. Spet želi biti z mano Pred slabega pol leta sva se razšla s punco, s katero sva bila skupaj eno leto. Prišla je k meni in mi povedala, da se želi z mano resno pogovoriti. Potem mi je razložila, da je bolje, da greva narazen, ker ona sedaj potrebuje,zase več prostora. Nobenega razloga ni navedla. Nekaj časa sem jo prepričeval, pa ni hotela niti slišati. Potem sva se na njeno željo razšla, čeprav še danes ne vem, zakaj. Res sem jo imel rad in s tem me je hudo prizadela. Mislil sem, da se nikoli več ne bom mogel zaljubiti v kakšno drugo. Ko sem že skoraj mislil, da sem jo prebolel, se je vrnila in me vprašala, ali bi bila spet skupaj. Sedaj ne vem, kaj bi, po eni strani jo imam še vedno rad, po drugi pa nočem, da bi me prizadela. Goran Dragi Coran! Če imamo nekoga radi, nas prizadene, ko nas zapusti, še posebno, če ne vemo vzroka. Pristati na ponovno zvezo, je lahko precej tvegano, saj te lahko znova prizadene. Poleg tega pa ne veš, ali je v tem času spoznala, da te res ljubi ali pa se je naveličala »prostora««Če imaš upanje, ji daj še enkrat možnost, prej pa se z njo pogovori, ali misli resno. Naj ne bodo to samo sladke besede in prošnje, kajti ne smeš ji.biti samo opora in nekdo, na katerega se spomni, ko ostane sama. Dobro premisli, kajti v tem času si jo že skoraj prebolel, ona pa te lahko znova brez razloga »priza- DOBRO JE VEDETI 9. september 1999, OVEN Ona: Prišel bo nekdo, ki ga že dalj časa opazuješ, a se mu nikoli nisi upala približati. Ponudil ti bo konkreten predlog, ki ga boš z veseljem sprejela. Nekomu pa to vsekakor ne bo všeč. On: Pomagal boš prijateljici v težavah, saj si bil prav ti tisti, ki je največ prispeval k njenemu zapletenemu položaju, tako posredno kot tudi neposredno. Sicer pa je to le del tvojega norega načrta. BIK Ona: Nenadoma se ti bo zazdelo, da te vse skupaj dolgočasi. Le kje so tisti časi, ko se je okoli tebe dogajalo tisoče zanimivih reči? Mogoče pa je že skrajni čas, da storiš nekaj tudi zase in za svojo srečo. On: Potreboval boš veliko samozavesti in notranjega miru, saj se ti je v zadnjem času nabralo kar precej zapletenih problemov. Toda'nikar se ne predaj, saj boš iz kopice dela potegnil tudi nekaj prav prijetnega. DVOJČKA Ona: Prevroča čustva se ti bodo še precej maščevala, saj boš krajši konec potegnila prav ti sama. Toda še vedno bo čas za popravni izpit, le da bo tokrat vse skupaj precej težje in predvsem bolj zapleteno. On: Poslovni uspehi so ti odprli mnoga vrata, o katerih si nekoč mislil, da bodo ostala za vedno zaprta. Potrudi obdržati trenutni življenjski ritem, saj se ti obeta kopica prav zanimivih doživetij. Darilo! RAK Ona: Je že res, da sedaj nisi ravho v zavidanja vrednem položaju, toda naj te tolaži to, da bi lahko bilo vse skupaj še veliko slabše. Tako pa ti še vedno ostaja vsaj partnerjeva podpora, pa četudi le moralna. On: Spoznal boš, da ni ravno nujno, da vedno obvelja tvoja beseda. To te bo sicer v začetku deloma razjezilo, toda kaj hitro boš spoznal, da je tudi druga varianta zate kar se da ugodna. Mogoče celo bolj... LEV Ona: Zaljubila se boš; ljubezen bo prijetna in globoka, ravno takšna, kot si jo želiš. Pokazala se bo možnost za spremembo v poklicnem življenju, s tem pa še veliko drugih ugodnosti, ki so s tem povezane. On: Prijetna neznanka ti bo dodobra polepšala dolgočasen dan. Poskusi iz vsega skupaj iztržiti kar največ, saj se priložnost zlepa ne bo več ponovila in kaj lahko se zgodi, da boš na koncu ostal z dolgim nosom. DEVICA Ona: Sprejela boš zanimivo povabilo, saj si od njega obetaš veliko več, kot se zdi na prvi pogled. Prijateljičina informacija ti bo docela zbistrila trenutno situacijo, ki pa nikakor ni slaba. On: Trma te bo pripeljala v položaj, ko bo še najbolje vse skupaj pustiti in reševati, kar se rešiti da. Še najbolje bo, da se zamisliš nad svojim nezavidljivim položajem, saj si take napake ne bi smel privoščiti. TEHTNICA Ona: Čeprav se boš držala bolj ob strani, se boš kar naenkrat znašla v središču pozornosti. To ti bo vsekakor zelo koristilo predvsem za izpeljavo tvojih ljubezenskih načrtov pa tudi sicer se boš zabavala kot že dolgo ne. On: S prijatelji se boš odpravil na veselo ponočevanje, ki pa bo imelo veliko drugačne posledice, kot boste predvidevali. Drugič pa raje dvakrat premisli, preden se boš ponovno spustil v neodgovorna dejanja. ŠKORPIJON Ona: Bodi pozorna na dogajanja okoli sebe, saj se bodo začele dogajati prav čudne in nenavadne reči. Partner bo posumil o tvoji zvestobi, zato mu raje posveti malo več pozornosti. Vsekakor ti bo znal pošteno poplačati. On: V tednu pred teboj te čaka cel kup nepričakovanih dogodkov, ki jih boš po temeljitem premisleku vendarle uspel strniti v razumljivo celoto. Šele takrat se boš zavedel, da si s stvarjo preveč odlašal. Pohiti! STRELEC Ona: Prevelika sramežljivost ti,lahko dobesedno pokoplje tvoje načrte, zato nikar he omahuj. Raje pusti svoje skrbi' doma in odidi s prijatelji v družbo. Marsikateri bi si želel kaj več, kot le prijazen pogled. On: Prišel bo nepričakovan finančni priliv, ki bo dodobra popravil tvojo finančno situacijo. Je že res, da ni vse v denarju, zato ti ne bi škodilo, če bi pogledal kam drugam. Prav prijetno boš presenečen. KOZOROG Ona: Naj*te ne motijo pesimistične napovedi tvojih prijateljic, temveč poskusi ravnati predvsem po svojem lastnem prepričanju. Tisto, kar že dolgo načrtuješ, se ti bo tudi tokrat izmaknilo, toda nikar ne obupaj. On: Le zakaj čakaš, da se bodo drugi prilagodili tebi? Ali ni že čas, da se tudi ti enkrat ukloniš večinski volji? In naj ti nikar ne bo nerodno priznati napako, saj se lahko zatajevanje le-te kaj slabo obnese. VODNAR Ona: Bodi iskrena in si ne zidaj gradov v oblakih, saj se le-ti lahko hitro podrejo. In nikar ne zvračaj krivde na svojega partnerja, saj se mu lahko dodobra zameriš. Poskrbi raje za svoje zdravje. On: Prebroditi boš moral določene težave, ki ti lahko še dodobra spremenijo tvoje poslovne načrte. Poslovni partner ti bo predlagal konkretno ponudbo, ti pa se boš preveč obotavljal. Raje pohiti! RIBI Ona: Neprijetne zadeve ne boš mogla odlagati v nedogled, zato se raje čimprej spoprimi z njo. Ko pa bo nevihta mimo, pazi, da ne boš ponovila napake, ki te je spravila v takšen položaj. In nikar se ne zanašaj na pomoč dlugih! On: Skrajni čas je že, da tudi ti poprimeš za delo, saj ti poležavanje v senci ne bo prineslo prav nobenfega dobička. Konec tedna se ti obeta zanimiva avantura, kije nikakor ne smeš zamuditi... Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti ARNIKACET Krčne žile K rčne žile so zelo razširjeno obolenje, in sicer so pri ženskah pogos- tejše kot pri moških. Motnja se rada pojavlja v družinah. Najbolj znane so krčne žile na nogah. Najpogosteje se pojavijo na zadnji strani meč in na notranji strani nog. Krčne žile so modrikaste, nabrekle, zvijuga-ne ali zasukane površinske vene (vene tik pod kožo). Medtem ko arterije oskrbujejo telo s svežo krvjo, polno kisika, pa vene prenašajo kri, ki ima malo kisika, nazaj do srca. Vene ležijo med mišicami gibalnega sistema in se pri vsaki napetosti mišice, torej tudi pri vsakem koraku, stispejo in potisnejo kri do srca. Da kri zaradi težnosti ne bi odtekala nazaj v noge, so stene ven pokrite z venskimi zaklopkami. Te zaklopke pa morajo podpirati visok steber krvi, zato se pri mnogih ljudeh »okvarijo«; v površinskih venah se začne nabirati kri. V notranjosti ven se na stene veča pritisk, vene se čezmerno raztegujejo, vijugajo, dokler se ne izoblikujejo krčne žile. Nekateri ljudje nimajo nobenih težav, drugi čutijo bolečine na prizadetem območju. Nekateri znaki, ki nas opozarjajo na obolenje ven, so: - če dlje časa stojimo, so noge zvečer težke in utrujene, — v nogah in gležnjih imamo občutek napetosti, pritiska, - gležnji zvečer otečejo zaradi »izlitja« tekočine v okoliško tkivo. Četudi smo h krčnim žilam dedno nagnjeni, smo lahko za nastanek krčnih žil malo krivi tudi sami. Krčne žile lahko nastanejo, če se premalo gibljemo, dolgo sedimo ali stojimo, se nepravilno prehranjujemo, imamo čezmerno telesno težo ali nosimo neprimerno obutev. Na te dejavnike lahko vplivamo in zmanjšamo posledice. K nastanku krčnih žil lahko pripomorejo tudi hormonske spremembe in nosečnost. Mnogo lahko sami storimo za lajšanje težav ali celo preprečimo nastanek krčnih žil. - Priporočljive so »vzdržljivostne« vrste športa, kot so: sprehodi, kolesarjenje, plavanje, tek, hoja, nasprotno pa tenis in squash zaradi hitrih gibov vene še bolj obremenjujejo.. - Če med delom dosti stojimo in d.d MURSKA SOBOTA GEL Z OGNJIČEM sedimo, se vmes večkrat sprehodimo. - Poskusimo se znebiti čezmernih kilogramov. Večje breme morajo nositi noge, bolj so obremenjene. - Dnevno spijmo vsaj dva litra tekočine; poleti tri litre. - Prehranjujmo se zdravo in naj bo v hrani čim več vlaknin. »Boriti« se je potrebno proti kroničnemu zaprtju, napenjanje pri iztrebljanju je še dodatni dejavnik pri nastanku krčnih žil. - Izogibajmo se alkoholu in cigaretam! - Nosimo nizke in udobne čevlje, ne pa »špičastih« čevljev in visokih pet. Najbolj ugoden je čevelj z nizko peto in dobro podlago. Na sejmišču pri soboškem Agroservisu so v nedeljo odajali 19 rabljenih avtomobilov, prodali pa so le dva, in sicer Renault 5 Campus, letnik 1988, prevoženih 135.000 kilometrov, za 250.000 tolarjev, in Golf diesel 1,6, letnik 1988, prevoženih 161.000 kilometrov, za 360.000 SIT. Prebrali smo Komarji (moški) so vegetarijanci K omarji so te dni kar precej nadležni, če sediš ali kaj delaš zunaj v naravi blizu kakšnega grmovja, ob vodi idr. Letajo okrog tebe in te pikajo, da se jih komaj ubraniš. Še huje je, ko si v postelji, pa ti brenčijo nekje okrog ušes. V Hrvatskih novinah, tedniku gradiščanskih Hrvatov v Avstriji, smo prebrali, da pikajo samo ženske, torej komarke, kajti moški so vegetarijanci - sedijo v glavnem na listju, uživajo rastlinsko hrano in čakajo svoje »ženke«. One pa se lahko podajo na pot tudi po 100 kilometrov daleč, samo da bi uspele spiti kapljico krvi, ki jim je potrebna za leženje jajčec. Pri tem znajo razlikovati krvno skupino in tudi spol ljudi. Bolj kot moški jih privlačijo ženske. Moč njihovega »rilca« pa je tako velika, kot če bi človek s prstom prebodel zid. Pravi eliksir za komarke so dišeče kreme in parfumi, izogibajo pa se tistih, ki »dišijo« po česnu, lavandi in evkaliptusovem olju. SKUPAJ PROTI -AJ ■ f KRI ( Ml (NALUf ©080-1200 POKLIČITE ! OSTALI BOSTE ANONIMNll Znamka Letnik Prev, km Cena Fiat Regata 100 S 1986 96.000 270.000 SIT Mercedes 190 D 1985 133.000 850.000 SIT Škoda Favorit 135 L 1993 79.000 460.000 SIT Hunday Pony 1,5 1994 94.000 570.000 SIT Renault 19 TSE 1991 102.000 700.000 SIT Zastava 101 GTL 1989 116.000 160.000 SIT VW Golf 1,3 1988 59.000 700.000 SIT Renault 4 GTL 1992 72.000 250.000 SIT Kokošja kremna juha Kozličkov file v pikantni omaki Sirov narastek Endivija z majonezo - Dnevni osvežujoči polivi z vo ° od gležnjev proti kolenom1 r pijo vene in pomagajoč 1 oteklih in bolečih nogah. Nog pogosto prhamo s hlad®°v (ne ledeno mrzlo) tako do . dokler ni neprijetno, ali n1® prhamo s hladno (10 d° in topio (38-Ovodo. Hladno-toplo prhanje naj ses vem čas hladno vodo. Tudi Kn® pova kopel je dobrazati is0. Potrebno pa se je izogi kih temperaturnih obre^ kot so sonce, savna‘udipr hanju in kopanju z vo , več kot 30 “°C, ker toplotah dodatno širi vene. - Noge navzgor! Podri čer si vzemimo casino noge v zrak. ., ^0 - Pri močno oteklih noga noge podložim0 tudi & nQŠe. - Mnogim ljudem zad jc nje posebnih elastičnih i 9 (naj jih svetuje zdravnik .t^ ne nogavice od zuna P na vene, podpirajo P na stene ven in P0«^ krvavitev. Obstajajo re. velikostih in st°Pnja. enoga-sije (stisljivosti). j že zjutraj vice je najbolje oble pred vstajanjem. geVe-Zelo razvite krčne zd da nikoli ne popravijo, le omilimo in krčne žile ne povečuje? jajo še večje težave. )ea|j(iia-mesta lahko nanašamo in žila, ki delujejo proti - težkih blažijo občutek napet0®" n° Preparatov za lokalno^ ne smemo premočno v voljo imamo več pripra bujejo naravne učinko^ ekstrakt divjega kostanja, .0 detelje, virginskega nepoz (hamamelis), ognjiča-če se pojavi nenadna > ali kakšne druge ez poiskati pomoč pozdravni« SIMONAM | magu3 50 g če^ naribanega sira, 150 g belega kruha, le, sol, maslo za mazanje pekača za|ijem°z Na maslu svetlo prepražimo moko ' ^a|oO^ mlekom, prevremo ter gladko razmeša ^pali®n ladimo, dodamo’rumenjake in nariban dan stare žemlje narežemo na majhne naredi lo sesekljamo in rahlo prepražimo. Iz 6 solin10 in mo trd sneg. Vse pripravke damo v s $ rahlo premešamo. Pekač namažemo 1 damo vanj maso za narastek. P®ce Slivov zavitek Branko ČASAR, kuharski mojster v hotelu Diana Kokošja kremna Juha 1 /4 kokoši, 120 g jušne zelenjave, 60 g masla, 40 g moke, 10 cl smetane, sol, muškatni oreh Kokoš kuhamo do mehkega v 1,5 I vode, katero solimo in dodamo očiščeno zelenjavo. Nato kokoš vzamemo iz juhe, odluščimo meso od kosti in ga narežemo na kocke. Na maslu svetlo prepražimo moko, zalijemo s precejeno juho in pustimo vreti 15 minut. Dodamo smetano in na kocke narezano meso. Po potrebi okus izboljšamo s soljo in muškatnim oreščkom. Kozličkov file v pikantni omaki 800 g kozličkovega stegna, 150 g čebule, 120 g rumene paprike, 120 g rdeče paprike, 100 g šampinjonov, 60 g masla, 15 g moke, 10 cl belega vina, 30 cl goveje juhe (ali vode), 10 g česna, 5 cl smetane, sol, poper, majaron Iz kozličkovega stegna narežemo fileje, rahlo potolčemo in na maslu opečemo. Opečene fileje preložimo v drugo posodo. Na preostanku maščobe prepražimo na kocke narezano čebulo, papriko in šampinjone. Ko vse rahlo ovene, dodamo sesekljan česen in potresemo z moko, premešamo, zalijemo z vinom in govejo juho, začnimo, dodamo meso in skupaj dušimo 20 minut. Na koncu dodamo še kislo smetano. Postrežemo toplo. Sirov narastek 10 g masla, 10 g moke, 20 cl mleka, 2 jajci, 70 g minut pri 170 °C. Endivija z majonezo r- limOn®al1 Iz j /4 I" 600 g endivije, 20 g česna, s milega kisa, 150 g majoneze, sol sekljane9a cjn Iz majoneze, limoninega soka, se ogjstin10 sna in soli naredimo preliv. EndM ^kiedo i® b narežemo na tanke rezance. Damo lijemo s prelivom. Silvov zavitek 320 g mehke moke, 20 cl mla^n de 2°9 vod®’ Kisle 60 9 olja, sol ai 30° 9 Nadev: 1300 g sliv, 100 g sladk® smetane, 2 jajci, cimet, vani i drobtin, 10 cl olja . re(jimoja „re- Moko presejemo, v sredini n s£)|irno. vanjo vlijemo olje, mlačno vodo ,n^g(a ob^ (e. mešamo in gnetemo 10 minut- z d®6^! 3° hlebček, ga položimo na Porn° stjmo p0®^ mažemo z oljem in pokrijemo. ^kan P minut. Nato hlebček položimo na Qve obre 0 i razvaljamo in testo razvlečemo. potr®sm° Testno ploskev pokapljamo z o katel® pri-drobtinami, slivami in sladkorje ' $ p0|c' z zmešali cimet. Nazadnje pokap J teSto z nap0' pravka iz smetane. S pomočjo ^žim0 (glin1 dveh nasprotnih strani. Zavi e 0 s pr . ^6^ maščen pekač. Po vrhu Prem$ 45 serfl°s smetanskim pripravkom. Pece. 0 m P® °C. Malo ohlajen zavitek narez sladkorjem v prahu. košči®'11'0 Nadev: Slive operemo in |Z |adK°flefr' jih na manjše krhlje. . . .n vanili®s Smetano razžvrkljamo z jaJcl za zdravje in dobro počutje MK ? 9- september 1999 O TEM IN ONEM felež cepljenih otrok se znižuje Upihnil je svečki umrl. Madež nosi država. 0tr°Me umrl. Ugotovili da ga starši kljubbo-"iso pe^ Ludl cePtjen ni bil. Ta-M fVnal' 'z prepričanja in ta.®?? bodo od9ovarjali H|j8 IScem' Kdo pa bo za-(ih. r 1 nebog|jenega otro-iW°vornost pokl'cai %sti|lH Stem’ drŽaV°’ k' Ita«,, ’da se ie otrok »iz-%aulldenc ceP|jenih in (h- ko Pregledanih ot-%62nPrav to v naši državi !tr°kumr|Zaradi tega’ kerje niti a ’ne more ostati »či-^ki ^3' Zdravstveni si-^016 dol2an zagotavljati 0 Za vse otroke’ ^ost4 Paralizi cepljenih icif°tka otrok, proti k?tanusu, oslovske-Č* 98,3. proti mumsu 'n H p $5,4 odstotka 0 ceP'jenju > r' skupine pa so Pred letk . °ljše številke o K iri1ata ljutomerska J^^aonska uprav-nekoliko slabše %/S^°s°boška in lendavska. --------------- Jk^iin ' Prvemu ce" % Se revakcinacije ali Mik ^s°biii?est 'e zelo veliko. ^^d za Zdravkom Srdispanzerj iv zd-tSlok'11' °dkar pa ima-zdravstvo, so pediatri in šol-kriCg 6bniki,« je poveda- Ne 9reza to, n °Vor°jenimi otroci '(.%j-pre9leda, saj bolni-Mne Sluzde sezname tHeŽilh Prei P°ši|jale ^zavodom, sedaj si« imai° koncesijo e^atskih pregle-X. 'kom. »Vsi dobijo trebe, da bi morali ravnati odgovorneje. »Pri njih se lahko zgodi, da za otroke ne poskrbi nihče, in zato tudi lahko izostanejo iz obveznega cepljenja,« je povedala dr. Zorica Levačič Turk. Desnica ne ve, kaj dela levica Dispanzerska metoda dela je aktivno iskanje tistih, ki so ga dolžni obiskati. Otroški dispanzerji to še vedno počno. Vsakemu novorojencu pošljejo z njegovega območja vabilo na prvi sistematski pregled in cepljenje. Enako počno tudi zasebni zdravniki, pravica staršev pa je, da si izberejo zdravnika bodisi v javnem zavodu ali med zasebniki koncesionarji. Toda naslednje vabilo potem že vsak pošilja le svojim, torej tistim, ki so se .opredelili zanj. Natančnega pregleda »delitve« otrok naenkrat nima ne eden ne drugi. Tudi dispanzerji ne, čeprav bi po svojem statusu javnega zavoda in odgovornosti za zagotavljanje zdravstvenega varstva moral imeti. Toda povratne informacije o tem, kateri starši so se odločili za zasebnika in kateri si zdravnika sploh še niso izbrali, ne dobijo. Le redki so tisti starši, ki jim to tudi sporočijo. Patronažna služba sicer še odkriva tiste otroke, za katere starši niso poiskali zdravniške oskrbe ne pri enem in ne pri drugem in o tem tudi obvešča dispanzerje, lahko pa se zgodi, da koga vendarle spregledajo, še posebno takrat, ko se starši selijo od enega do drugega zdravnika, nazadnje pa nimajo nobenega. problem s starši alternativci, ki tudi za svoje otroke zavračajo normalno prehranjevanje, cepljenje, klasični način zdravljenja. Staršem, ki zavračajo klasično zdravljenje, na široko razložim način in potrebnost zdravljenja in jih zaprosim, da podpišejo, da sem to storila. To je seveda dobro za mene, da sem .čista’ pred sabo in morebitnimi tožbami, ne reši pa problema. Toda česa drugega ne morem več storiti. Prosim jih še, da si izberejo drugega zdravnika,« je povedala dr. Zdenka Korošec. Zdravniki se ne pogovarjajo med seboj Nekateri zdravniki, zasebniki in javni zdravstveni zavodi, so se razšli tako, da se ne pogovarjajo več med seboj. In tam, kjer ni pogovora, tam tudi sodelovanja ne more biti. Toda posredi so vendarle otroci. »Usklajevanje in medsebojna izmenjava informacij, sodelovanje pa bi le moralo biti, zlasti na začetku, da bi skupaj preverili, kdo se je za koga opredelil in koliko otrok je ostalo neopredeljenih, kajti prav ti so precej problematični,« je menila dr. Zorica Levačič Turk. Primerjanje evidenc opredeljenih otrok bi razkrilo neopredeljene in takrat bi lahko tudi javna zdravstvena služba s skrajnimi ukrepi - prijavo zdravstveni inšpekciji ter potem sodniku za prekrške -dosledneje nadzorovala in opominjala starše ter sploh ravnala v dobro otroka. Kulturno društvo Trnje S kulturo razgibali življenje v vasi o nekajletnem zatišju je lani v Trnju spet začelo delovati kulturno društvo. Trenutno delujejo štiri sekcije, in sicer za ohranjanje ljudskih pesmi, recitacijsko-literarna sekcija, ustvarjalne delavnice in glasbena skupina. Po ustanovitvi društva so najprej razstavili izdelke ročnega ustvarjanja v počastitev materinskega dneva in dneva žena, kjer je svoje izdelke predstavilo dvajset razstavljalcev. Ta praznik so počastili tudi s proslavo, ki so jo pripravili otroci in mladi v vasi. V organizaciji kulturnega društva je minilo tudi druženje ob prvomajskem kresu, zelo odmeven pa je bil tudi lanski poletni glasbeni večer Karaoke Trnje ’98, na katerem se je predstavo 18 mladih pevcev iz več krajev. Počitniško mrtvilo je društvo zapolnilo še z organizacijo likovne delavnice za otroke, v kateri so mladi risarji ustvarjali pod strokovnim očesom akademskega slikarja. Društvo je začelo z delom ob simbolični finančni podpori občine Črenšovci, po uspešno opravljenem lanskoletnem programu dela pa je letošnje še dopolnilo in z njim kandi V društvu nrnani7irali tudi diralo za občinska proračunska sredstva. Otrokom in mladim je potrebno dati priložnost za kulturno ustvarjanje in zabavo, so prepričani v društvu, zato so poskrbeli za pustno rajanje otrokjn njihovih staršev. Ugotavljajo tudi, da postaja praznik mater in žena vse bolj tudi praznik pomladi in življenja vseh vaščanov, zato so se ga letos številneje kot kdaj skupaj veselili mladi in stari, predvsem pa mlade družine. Ob tem so pripravili tudi bogat kulturni program, številni obiskovalci iz domače in sosednjih vasi pa so si lahko ogledali še etnozgodovinsko raz stavo, posvečeno življenju in delu prednikov v vasi z naslovom Kruh in sol življenja naših korenin. Tudi letošnje počitnice niso minile brez vse bolj odmevnega petja otrok in mladih na Karaokah Trnje '99, za pestrejši in pogumnejši začetek šole pa so mladim risarjem namenili še likovno delavnico z naslovom Iz starega - novo. Kulturno društvo Trnje išče finančno podporo za delo tudi pri Republiškem skladu za ljubiteljsko kulturo, ki je že tudi podprl letošnji glasbeni festival mladih pevcev, na razpis sklada za prihodnje leto pa so prijavili še štiri delovne projekte. V društvu ugotavljajo, da jim .idej za delo ne manjka, volje pa tudi ne, saj druženje vaščanov podira plotove in ustvarja zavest pripadnosti kraju. V kulturni dejavnosti in druženju vidijo tisto stičišče, kjer se najdeta javno dobro in zadovoljstvo osebnega prispevka. J. G. ■ društvo za boj proti raku pomurja MURSKA SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B ,ra prostovoljne prispevke občanov in organizacij L na ŽIRO RAČUN: 51900-678-48545 ^IkVREDSTVA SE bodo UPORABILA v POMURJU PO PROGRAMU /A ZA BOJ PROTI RAKU ZA LETO 1998 ’ZA NABAVO OPREME NTE za terapijo bolečine in patronažno službo na g POMURJA IN ZA IZOBRAŽEVANJE PO PROGRAMU SLOVENIJA 2000 IN RAK. PANK 12 PEi) TU SVA lyCQ ^Pamet pftot/a stalim mo/tdd se Maj obrtne, ampak nam otošfva nikdan več ne wne. FWl. JUJ ČAS REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 26. 8.1999: MENTALITETA, ALENKA BIKAR, REPTIL, BABA, KOR, TONE ROP, TONI, AMOR, RAD, KUPOLA, AGAR, HUPANJE, GRAU, ORIGANO, HRIBOVŠEK, RAZKORAK, LU^PEK, ROG, DO, AVION, AVI, ELIS, OLIVIN, ZNAČKAR, RETTON, OV, TELO, IT, OTOMANA, VLAKNO, LOM, UK, ALEMAN, DOBAVNI ROK, LOVRO KUHAR, MANIOK, KOLT, STING, NO, TER, DA, BA, IG, TATI, OČRNITEV, TELEPAT, ERAK, MEKINA, UNITARIZEM, RINA, AKA, AT, KOKETA, IRA 1. NAGRADA V VREDNOSTI 10.000 SIT: Erika Pišek, Petanjci 63, 9251 Tišina 2. NAGRADA V VREDNOSTI 5.000 SIT: Ančka Ficko, Krašči 64, 9261 Cankova 3. - 7. PRAKTIČNE NAGRADE: Franc Lanjšček, Gorica 32, 9201 Puconci Majda Kaučič, Branoslavci '21 b, 9240 Ljutomer Vera Berke, Mojstrska 1, 9000 Murska Sobota Marija Erdela, Lešane 16, 9253 Apače Tomaž Terplan, Krog, Murska ul. 106, 9000 M. Sobota TEGA PUFRA / 1. nagrado v vrednosti 10.000 SIT, 2. nagrado v vrednosti 5.000 SIT in 3. - 7. nagrado praktična nagrada. otoška &fa, kam ste se ggubifa, diufiba naša mod/ta ohoštvo je fid/Mta. FSWbS) SE Tl 'LEG-' /JE ZDI, PA -čTC-tEE- Nagrajencem čestitamo. Potrdila za nagrade bodo prejeli po pošti. ^agvene{ je gvonec, je počitnic konec, g devetletno šofo otoštua tudi konec. Ime in priimek: Naslov:________ 9^006 učenjake v otftoštvu g nas naft’diti, v šestdesetem fetu nas v pengijo spustiti. cAlede dugo, pa mo ge deco v diteči kouftcaj v šoufe i/ogift, p/iemiš(Me \ či de tak daVe šfo. £šče smo nanč nej kofesa/iski steg g/iilitaft, pa de ge t/tbeto ste^ ' i ga koufica pfanej/tati. ^ostab/iat se po novinaj gg/tagamo, kak v ne/tagViti g 1 mo/tajo debati ge pet {ejt starta deca. UAi pa gnamo, ka je umsko defo tildi deCo, 11 na iston g oi/imi. Samo - pfti pftertanon ^igičnon dedi g/tatajo ^igični invaftdi, pfti uW \ te po takšon umski invalidi, ^ato de bibeto pomaft tildi več norišnic p&toj^ 111 pftemišfavanji si je pa Qefa tak spopejvo: \JE cisto ZADAJE ČASE SAHO PPeD Rampah...ampak,,, v A SAJ...TO JE ' /■POaeTEJEVA PICERIJA I K AWA A Med reševalce bomo razdelili Pravilne rešitve pošljite na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota, s pripisom »nagradna križanka« do petka 17. septembra 1999. Izžrebanci Vestnikove nagradne križanke 126.8.19991 AVTOR: NEKDANJI MIMOGREDE IZREČENA ENOTA ZA MESfo OB LUDVIK VRSTA OBLIKA ŠAHOVSKA LOJZE SKUPINA SEVERNOAM SREDSTVO ZA ŠKROB- LJENJE ČEH ALEŠ- ŠTEFAN HAJDINJAK NAJEMNIK ZEMLJE MISEL, OPOMBA MERJENJE SILE REKI,TAJO V ŠPANIJI TOPLAK USNJA POJAVA, RAZLIČICA FIGURA, KMET SLAK INDIJANSKIH PLEMEN DEL GARDEROBE PRISTAŠICA OPORTUNIZMA AM.IGRALKA TURNER KIT.PESNIK (IZ: ABO) STOTINA HEKTARJA ALPINIST ČESEN KOL.DIRKA PO ITALIJI ŠVICARSKI KANTON ALEKSANDER ZORN • V- VESTNIK ' NAJDALJŠA REKA V JUŽNI । AMERIKI NEM.FILOZOF (EUGEN) ■ SL.SLIKAR J.HORVAT KRAJ NAD ZAGREBOM KDOR HREPENI PO DOMU MESTO V ZAHODNI NIGERIJI dobrina (ZAST.) SLOVENSKI kniževnik £RAN)__ DIRKA Z MOTORJI ZORAN LEŠNIK VOJAK NA FRONTI NAJVEČJA REKA NA DALJNEM VZHODU BARVA NEBA CLAUDE FARRERE GRŠKI LIRIK S KEOSA ŽENA (LJUBK.) ELEMENT NIHANJA MOČVIRSKA PTICA PODLOGA ZA SODE V KLETI TELUR NARKOTIK GRŠKI OTOK V EGEJSKEM MORJU AVSTRIJSKI ŠILING FILMSKI VESOLJČEK KIT.IZUM. PAPIRJA AM.ZVEZNA DRŽAVA ZAPOSLENI V LOKALU POHOTEN GOZDNI DUH ANTON NANUT ANTON OCVIRK ALBANSKI KRALJ ŠVICARSKA SMUČARKA (SONJA) NAKIT V UŠESIH £ - VNETJE ŽIVCA ŽOGA ZUNAJ IGRIŠČA AMERIŠKO OTOČJE V ALEUTIH KDOR KAJ NAJAME ■ GARDNER PERUNIKA KOBRA PLAVAJOČE RASTLINE NA STOJEČI VODI AVT.OZNAKA ANCONE ITAL.KIPAR (1757-1822) AVST.MESTO OB MURI NAVADA GEOMETRIJ- SKO TELO NEKDANJE . IZRAELSKO PLEME DAR JEZIK BANTUJCEV ERNEST NOVAK __ URADNI SPIS MATEMATIK (BLAISE) ZGODNOST (STAR.) NERODNO OTROŠKO PREMIKANJE DOKTOR ZELO POMEM- BNA OSEBA VINOGRAD V GRIČEV-NATEM SVETU "ToTliSF' pesnik (PESNITEV ANAIJI^. GOROVJE NA SEVERU MJANMARA ANDREJ ŠTER STARO- JUDOVSKI KRALJ ANTON KOROŠEC GR.ODPOR. GIBANJE ARSENIJE (KRAJŠE) HUMORISTKA PUTRIH PRITOK RENA V ŠVICI NEKD.MERA ZA VINO URŠKA HROVAT NIT DEL KMEČKEGA VOZA SLABO- KRVNEŽ AM.GLASBE- NIK(ERNEST) KEN.ATLET (PETER) AVT.OZNAKA NOVE GORICE ERWIN KREBS VEDA 0 PRISILNO NOSU IN NJEGOVIH BOLEZNIH • BIVANJE ZUNAJ DOMOVINE ETBIN KRISTAN HRVAŠKI KOŠARKAŠKI TRENER (MIRKO) NEKDANJA SMUČARKA KOREN Petek, 10. 9. 1999 TV SLOVENIJA 1 9.00 9.25 9.45 10.10 11.10 12.00 12,30 13.00 14.20 14.40 15.30 16.00 16.30 17.00 18.00 18.10 19.30 20.00 20.15 21.30 22.00 22.50 0.00 Trojčice, risana nanizanka Ročne ustvarjalnosti V telovadnici, nadaljevanka Otroška oddaja Na robu, češka drama, 2/3 Modro Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi Poročila, vreme, šport Kvartet Savski val Po domače Zborovska in folklorna glasba Pisave Mostovi Lahkih nog naokrog Obzornik, vreme, šport Raziskovalec, ameriška serija Dnevnik, vreme, šport Zrcalo tedna Petka Caroline v velemestu, nanizanka Odmevi, vreme, šport Polnočni klub Simfonični orkester Akad.e za glasbo TV SLOVENIJA 2 9.55 Videoring 10.20 Or. Ouinnova, ameriška nanizanka 11.10 Porridge, angleški film POP IV 9.30 Umazane laži, nadaljevanka - 10.20 Divji angel, nadaljevanka - 11.10 Moč ljubezni, nadaljevanka - 12.00 Raztresena Ally, nanizanka - 13.00 Kameleon, nanizanka - 14.00 Matlock, nanizanka - 15.00 Roseanne, nanizanka - 15.30 Varuška, nanizanka - 15.00 Cosby, nanizanka - 16.30 Umazane laži, nadaljevanka - 17.15 Divji angel, nadaljevanka - 18.15 Moč ljubezni, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 Za vsako ceno, ameriški film - 22.00 Dosjeji X, nanizanka - 23.00 Obiskovalec, nanizanka - 0.00 To je spolnosti, erotična serija - 1.00 24 ur KANALA 8.30 Srečni časi, nanizanka - 9.00 Maria Isabel, nadaljevanka - 9.30 Vse za ljubezen, nadaljevanka - 10.30 Uboga Maria, nadaljevanka - 11.00 Oprah Show, ponovitev -12.00 Atlantis - 13.30 MacGyver, nanizanka - 14.30 Družinske zadeve, nanizanka -15.00 Ne mi težit', nanizanka - 15.30 Sodnica Judy, nanizanka - 15.55 Oprah Šhow: Ricky Martin in Jennifer Lopez - 16.45 Uboga Maria, nadaljevanka -17.10 Maria Isabel, nadaljevanka - 17.40 Vse za ljubezen, nadaljevanka - 18.30 Korak za korakom, nanizanka - 19.00 Tretji kamen od sonca, nanizanka -19.30 Princ z Bel Aira, nanizanka - 20.00 Mladoporočenci - 20.30 Zmenkarije - 21.00 Čarovnice, nanizanka -22.00 Študentska leta, ameriški film - 0.10 MacGyver, nanizanka IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Kulturno - razvedrilno -Intervju: Angelca Sabotin - Navigator - Murina modna revija - 16.00 Dinastija Colby, nadaljevanka - 17.00 Cybill, nanizanka - 17.30 Skeči kraljevega letalstva, nanizanka - 18.00 Vrtoglava kariera, nanizanka - 19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.T5 Severna obzorja, nanizanka - 20.00 Zli prerok, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program - Aktualno - Tedenski komentar - Napoved športnih dogodkov - Murina modna revija - 23.00 Možganski vihar, ameriški film 13.10 14.25 15.55 17.00 17.30 18.05 18.30 19.00 19.30 20.00 21.00 22.40 23.30 Neizrečene misli, švedski film Tenis Grand Siam SP v kajakih in kanujih Kolesarska dirka po Španiji Po Sloveniji Popolna tujca, ameriška nanizanka Simpsonovi, risana nanizanka Nikoli v dvoje brez tebe, nadaljevanka Videoring Pustolovščine Okavango, fran. serija Mrtvi hrošč, češki film Red in zakonitost, ameriška nanizanka Mož v senci, nemška nadaljevanka TV AS - KANAL 54 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - Dan Veletrgovine Potrošnik, reportaža 10.30 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja. 11.30 - Risanke, 12.00 - Videostrani, 16.00 - Gnes - informativna oddaja, 16.30 Dan Veletrgovine Potrošnik, reportaža 17.00 -Zakoj pa nej. mladinska oddaja. 18.00-Videostrani, 18.30 - Risanka, 19.00 - Gnes -informativna oddaja, 19.30 - TV dnevnik Slovenija, 20.00 - Gnes - informativna oddaja, 20.30 - Videoboom 40 - prva slovenska videolestvica, 21.25 - Zgodovina avtomobilizma, ameriška nadaljevanka, 21.50 - Videospoti, 22.30 - Gnes - informativna Oddaja, 23.00 - Videotop iz produkcije ZLTV, 23.45 - Erotika, 01.00- Videostrani TV HRVAŠKA 2 15.20 Koledar - 15.35 Čudoviti Bermudski otoki, ameriški film - 17.05 Raziskovalec, serija - 18.05 Hugo - 18.35 To je fantastično, nanizanka - 19.00 Hrvaška danes - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 Zakon v Los Angelesu, nanizanka - 21.20 Po naši lepi TV MADŽARSKA 1 10.00 Kralj pamp, nanizanka -10.50 Gozdarska hiša Falkenau, nanizanka - 11.40 Ameba -12.00 Zvon, dnevnik -12.30 Jimmy Zambo v luči žarometov - 13.00 Regionalni magazini - 14.00 Skrivnosti peska, nanizanka - 14.35 Gospod prof. Specht, nanizanka - 15.30 ■Za otroke - 16.00 Pearl, nanizanka - 16.25 Glasbeni kviz - 17.00 Za upokojence - 17.30 Verski program - 17.50 Regionalni dnevniki - 18.00 Okno - 18.20 Družina Smola, risanka - 18.50 Suženjstvo, nanizanka - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Prvenstvena nogometna tekma - 22.00 Aktualno - 22.30 Igralci, nemški film TV MADŽARSKA 2 9.00 Operete- 10.00 Iz tv-ahiva: Vinska pesem, Jame - 11.00 Nemogoče?-11.40 Klip plus - 12.00 Pavja pomlad, nanizanka - 13.00 Dnevnik - 13.30 Thalassa, magazin morja - 14.00 Življenje gozda, naravoslovni film - 14.50 Filozof, spevoigra - 16.00 Svobodna univerza -17.30 Zgodovina književnosti - 18.00 Telešport - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Iz delavnice Naše stoletje - 20.50 Madžarska leta 2000 - 21.15 Narodne vrednote - 21.30 Dame iz Bois del Boulogneja, francoski film (č.-b.) - 22.55 Nočni pogovor, Globoka voda TV AVSTRIJA 1’ 6.00 Otroški program - 9.20 Herkul - 10.00 Pustolovščina na Misisipiju, film - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 14.45 MacGyver - 15.30 Zvezdne steze - 16.20 Herkul - 17.05 Polna hiša - 17.35 Glej, kdo tam razbija -18.05 Varuška - 18.30 Zlata dekleta - 19.00 Prijatelji - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.00 Šport - 20.15 Zvezdne steze Vlil, znan- " stvenofantastični film - 22.05 Ubežnika, kriminalka - 23.45 Mora v Ulici brestov II, srhljivka - 1.05 Ameriški nogomet: NFL TV AVSTRIJA 2 11.45 Vreme - 12.00 Poročila - 12.10 Vera - 13.00 Poročila- 13.15 Policijska inšpekcija 1 -13.40 Klinika v Schwarzwaldu -.14.30 Umor je njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Derrick - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki -19.53 Vreme - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Siska - 21.20 Reševalec življenj - 22.10 Poročila - 22.35 Volitve '99 - 23.35 Moderni časi - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Nogomet TV HRVAŠKA 1 14.10 Poročila - 14.15 Skrivnosti zgodovine: Friedrich II, - 15.10 Živa resnica -15.40 Risanke - 16.15 Vesoljčki v družini, otroška serija - 16.40 Alpe - Donava ■ Jadran - 17.10 Poročila - 17.25 Trg Berkley, nadaljevanka - 18.15 Otroška serija -18.50 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 V registraturi, dramska serija - 21.20 Foxov filmski večer - 22.50 Opazovanja - 23.20 Roseanne Showement EUROSPORT 8.30 Golf - 9.30 Jadranje - 10.00 Smučanje na vodi: svetovni pokal v Lacanauju - 10.30 Ekstremni športi - 11.30 Nogomet: kvalifikacije za EURO 2000 - 13.30 Avto-moto šport -14.30 Kolesarstvo: dirka po Španiji, prenos šeste etape (kronometer Salamanca ■ Sala-manca, 51 km) - 17.00 Nogomet - 19.00 Ekstremni športi - 20.00 Nogomet legende SP - 21.00 Nogomet: Pred Ligo prvakov - 23.00 Boks, posnetek iz New Yorka - 0.00 Ekstremni športi - 0.30 Kolesarstvo TV SLOVENIJA 1 10.10 Pika Nogavička, švedski film 11.40 Caroline v velemestu, nanizanka 12.05 Tednik 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Turistična oddaja 13.50 Duhovni utrip 14.10 Petka 15.25 Na zahod, irski film 17.00 Pomp 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Na vrtu 18,40 Obiskali smo.... francoska serija 19.30 Dnevnik, vreme, šport 19.55 Utrip 20.15 Tv-genij 21.15 Rolada 21.55 Zgodbe iz Avstralije, potopisna serija 22.35 Poročila, vreme, šport 23.05 Pa me ustrelil, ^periška nanizanka 23.35 Melissa, angleška nadaljevanka 0.25 Smrtonosni tok, ameriški film TV SLOVENIJA 2 8.45 Videoring 9,10 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka 9.35 Učitelj, francoska nadaljevanka 11.00 SP v kajakih in kanujih 12.00 Igre brez meja, Maribor v finalu 13.40 Davov svet, ameriška nanizanka 14.00 Obljubljena dežela, ameriška nanizanka 14.25 Zlata liga v atletiki 17.00 EP v odbojki, polfinale (m.) 19.00 Tenis Grand Siam 20.00 Strah pred črnim klobukom, am. film 21.25 EP v vaterpolu, finale 22.30 Trend, oddaja o modi in vizualni pop kulturi 23.00 Sobotna noč 1,00 Sla, ameriška nanizanka POP TV 7.00 Jetsonovi, risanka - 7.30 Kremenčkovi - 8.00 Maska, risanka - 8.30 Batman, risanka -9.00 X-men, risanka - 9.30 Skrivnostni svet Alexa Mačka, nanizanka -16.00 Kalifornijske sanje, nanizanka - 10.30 Križarjenje, nanizanka -11.00 Tarzan, nanizanka - 11.30 Mowgli, knjiga o džungli, nanizanka -12.00 Brez zapor - 13.00 Formula 1, trening -14.00 Miss Slovenije, reportaža - 14.30 Fotomodeli, nanizanka - 15.30 Mala Daniela, nadaljevanka - 16.30 Pop’n'roll, glasbena oddaja - 17.30 Beverly Hills, nadaljevanka' - 18.20 Melrose Plače, nadaljevanka - 19.15 24 ur -20.00 Miss Slovenije - 22.00 Teksaški mož postave, nanizanka - 23.00 Seks, laži in videotrakovi, ameriški film - 1.00 Playboy special, erotična serija - 2.00 24 ur KANALA 8,00 Zajček Dolgouhec in prijatelji, risanke - 9.30 Družinske zadeve, nanizanka -10.00 Nora hiša, nanizanka - 10.30 Webster, nanizanka -11.00 Izgubljena dežela, nanizanka - 11.30 Čudna znanost, nanizanka - 12.00 Zmenkarije - 12.30 Mladoporočenci -13.00 Divji svet, nanizanka -14.00 Smešna gospa, ameriški film - 16.20 Zdaj ga vidiš, zdaj ga ne vidiš, ameriški film - 18.00 Adrenalina -19.00 Drzni reševalci, nanizanka - 20.00 Napad na mavričnega bojevnika, ameriški film - 21.40 Odletel bom, ameriški film - 23.30 Atlantis IDEA TV - TV GAJBA 10.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Tedenski komentar -Napoved športnih dogodkov - Murina modna revija - Pregled dogodkov tedna - TV Pika: Ta je študentska, 1. oddaja - TV Pika: Image, 1. oddaja - 15.00 Ogledalo, nanizanka - 15.30 Harry in Hendersonovi, nanizanka - 16.00 Pogum za ljubezen, ameriški film - 18.00 Severna obzorja, nanizanka - 19.00 Pica, ti in jaz, nanizanka -19.30 Radijska postaja, nanizanka - 20.00 Premlada za smrt, ameriški film - 22.00 Rojena morilca, ameriški film - 0.00 Vampirski klan, nanizanka TV AS - KANAL 54 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - Videoboom 40 - prva slovenska videolestvica. 10.55 - Zgodovina avtomobilizma, 11.20- Risanke. 12.00 - Videostrani, 16.00 - Gnes - informativna oddaja, 16.30 - Videoboom 40 - prva slovenska videolestvica, 17.25 - Zgodovina avtomobilizma, 17.50 - Najspot, glasbena oddaja iz produkcije ZLTV, 18.35 - Risanke, 19.00 - Gnes - informativna oddaja, 19.30 -TV dnevnik Slovenija, 19.55 - Utrip, 20.15 - Gnes - informativna oddaja, 20.45 -Melodije morja in sonca, glasbena oddaja za otroke, 21.50 - Videotop, 22.30 - Gnes - informativna oddaja. 23.00 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 8.55 Poročila - 9.00 Potovanja dr. Dolittleja - 9.25 Sezamova ulica -10.25 Otroški festival -12.00 Dnevnik - 12.35 Ekhaya, nadaljevanka - 13.20 Roseanne Show -14.05 Risanka - 14.30 Rose Marie, ameriški film -16.20 Poročila -16.30 Dober dan. informativni mozaik -19.30 Dnevnik - 20.10 Emigranti, dramska serija - 21.00 Niki-ta, francoski film - 23.00 Opazovanja - 23.30 Polnočna premiera - 2.50 Napačna ženska, ameriški film TV HRVAŠKA 2 14.45 Koledar - 1J.55 Črno-belo v barvah -16.25 JAG, nadaljevanka - 17.10 Glasbena oddaja - 17.35 Policijska zgodba 2, hongkonški film - 10.05 Risanka -19.30 Dnevnik -20.10 Festival kajkavske popevke - 22.10 Terra X: Odprava v neznano - 23.05 Svet zabave - 23.35 Nenadoma Susan, nanizanka TV MADZARSKA1 12.00 Zvon, poročila - 12.05 Skladbe Sz. Fenyesa - 12.45 Formula 1, trening - 14,10 Vrnitev v Paradiž, nadaljevanka - 15.05 Šestilo, magazin -15.40 Iz delavnice Naše stoletje - 16.00 Igre brez meja - 16.20 Taktika in znanje, kviz - 16.50 Prvenstvena nogometna tekma - 19.00 Lotoshow -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Hercule in Sherlock, francoski film - 21.35 Dobrodelni koncert - 22.40 S posebno krutostjo, ameriški film TV MADŽARSKA 2 10.30 Za otroke: Čarovnica Ciki, Harry in še en falot. Nebodigatreba -13.00 Thalassa, magazin morja - 13.30 Igre brez meja -15.00 Dogodivščine, nanizanka - 15.35 Gimnazija strtih src - 16.25 Zgodovina književnosti -17.60 Začetek šolskega leta na višjih šolah -18.00 Sončni obrat, tv-film - 19.30 Ferenc Liszt, nadaljevanka - 20.00 Prijatelj mojega sina, francosko-švicarski film - 21.50 EP v vaterpolu, finalna tekma TV AVSTRIJA! 12.20 Meego - 12.45 Formula 1, prenos kvalifikacij - 14.20 Dawsonov potok - 15.10 Beverly Hills 90210 - 15.55 Srček - 16.45 Nogomet: Rapld - Tirol, prenos z Dunaja -19.06 Nogomet - 19.30 Čas v sliki -19.53 Vreme - 20.00 Šport - 20.15 Hidrotoksin, srhljivka - 21.40 Oblegani, akcijski film - 23.20 Puščavska sila, akcijski film -1.00 Odbojka: polfinale EP TV AVSTRIJA 2 13.00 Poročila - 13.10 Vseh ne morem poročiti, filmska komedija -14.35 Kralj čardaša, film -16.10 Podobe Avstrije: Bregenški gozd - 16.30 Dežela in ljudje -17.00 Čas v sliki -17.05 Pogled v deželo - 17.35 Kdo me hoče? - 17.53 Religije sveta -18.00 Milijonsko kolo - 18.25 Konflikti - 19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Oh ti moja Avstrija, prenos iz Perga - 21.50 Ljubezenske zgodbe in poročne stvari - 22.15 Vse je komedija - 23.05 Čas v sliki - 23.10 Dolga noč Williama Shakespearja (540 minuti), prenos s festivala v Salzburgu EUROSPORT 8.30 Ekstremni športi - 9.30 Gorsko kolesarstvo - 10.00 Kanu, prenos SP v slalomu iz Seu d’Urgella (Španija) - 10.45 Superbike, prenos kvalifikacij iz Hockenheima - 11.45 Kanu, prenos SP iz Španije - 13.00 Nogomet: Pred Ligo prvakov - 15.00 Motociklizem, prenos iz Le Castelleta - 15.30 Atletika: Finale Zlate lige, prenos iz Miinchena - 17.15 Kolesarstvo: posnetek sedme etape (Salamanca-Leon, 205 km) - 19.00 Motociklizem, prenos - 20.00 Motociklizem, prenos dirke iz Le Castelleta - 20.30 Superbike - 21.00 Najmočnejši mož - 22.00 Boks: Michael Alldis - David Jeffery (oba VB), posnetek iz Londona - 23.00 Aerobika - 0.00 Kolesarstvo - 0.30 Atletika Četrtek, 16. 9. 1999 d.ZV CT/nazane /ažf na&afievanka - /O.7OO/iy'/ange/, nada/jevanka - f/.i/SMol'/fi/Oea-nt, nadaljevanka - /2.00/Vewyorška po/ici/a, nanizanka - /3.00 Kame/eon, nanizanka J V SLOVENIJA J 10.20 Zgodbe iz školjke 10.50 Otroška oddaja 1 .05 Življenje ptic, angleška serija 1.55 Zgodbe iz Avstralije, potopisna serija 125 Mojstrovine Slovenije - 14.00 Mat/ock, nanizanka - 15.00 Roseanne, nanizanka - 15.30 Varuška, nanizanka - 16.00 Cosby, nanizanka - 16.30 Umazane laži, nadaljevanka - 17.15 Divji angel, nadaljevanka - 18.15 Moč ljubezni, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 Raztresena AHy, nanizanka - 20.55 Nikita, nanizanka - 21.50 Prijatelji, nanizanka - 22.20 Brez zapor - 23.05 Kameleon, nanizanka - 0.00 M.A.S.H., nanizanka - 0.30 Krila, nanizanka - 1.00 24 ur 7S.ZSko/edar - /S.4ODota/cnise sonca, avstra/sk/ O/m - 7 7. /O Raziskdva/ec, serija — /8.05 Hugo - /8.35 To je fantastično, nanizanka - /9.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.1 O Kviz - 20.25 Skoraj popolna družina, nanizanka - 21.20 Popolna tujca, nanizanka - 21.45 Obtoženi, nadaljevanka - 22.15 Mojstrovine svetovnih muzejev - 22.30 Urgenca, nanizanka 1.00 .10 .00 .30 .00 .30 .00 ,10 .30 .15 .30 i,05 .00 „30 1.00 1.50 5.20 Poročita, vreme, šport Intervju Zoom Osmi dan Tedi, oddaja za mularijo Ročne ustvarjalnosti Obzornik, vreme, šport Izobraževalna oddaja Humanistika Risanka Dnevnik, vreme, šport Tednik Leteči cirkus Montyja Pythona Turistična oddaja Odmevi, vreme, šport Opus Film FV SLOVENIJA 2 0.30 1.20 1.45 MO 3.05 I.40 >05 i.30 '.30 I.05 I.00 I.30 i.00 .25 .55 .00 .05 .55 «... Ženska v belem, fran. nadaljevanka Na robu, kanadska športna serija Filmski triki: Nesreče na morju Zadnjih osem let življenja Van Gogha Svet poroča Tabaluga, risana nanizanka Strah pred črnim klobukom, am.i film Evrogol Po Sloveniji Dr. Duinnova, ameriška nanizanka Nikoli v dvoje brez tebe, nadaljevanka Videoring Na robu, kanadska športna serija Filmski triki: Hollywood gre k vragu Ekstremni svetovni rekordi Antonia in Jane, angleški film Črni sneg, nizozemska nadaljevanka Aliča, evropski kulturni magazin Kolesarska dirka po Španiji KANALA 8.30 Srečni časi, nanizanka - 9.00 Maria Isabel, nadaljevanka - 9.30 Vse za ljubezen, nadaljevanka - 10.30 Uboga Maria, nadaljevanka - 11.00 Oprah Show, ponovitev -12.00 Adrenalina, ponovitev - 13.30 MacGyver, nanizanka - 14.30 Družinske vezi, nanizanka - 15.00 Ne mi težit', nanizanka - 15.30 Sodnica Judy, nanizanka - 15.55 Oprah Show: Osupljive zgodbe preživetja - 16.45 Uboga Maria nadaljevanka -17.10 Maria Isabel, nadaljevanka - 17.40 Vse za ljubezen, nadaljevanka - 18.30 Korak za korakom, nanizanka - 19.00 Tretji kamen od sonca, nanizanka - 19.30 Princ z Bel Aira, nanizanka - 20.00 Otrok besa, ameriški film - 21.50 Umor na Beverly Hillsu, nadaljevanka - 22.50 Črni gad, nanizanka - 23.30 MacGyver, nanizanka - 0.20 Dan-nyjeve zvezde, ponovitev IDEATV-TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - 120 let Delamarisa -Vikendova regata - 16.00 Dinastija Colby, nadaljevanka - 17.00 Cybill, nanizanka -17.30 Skeči kraljevega letalstva, nanizanka - 18.00 Vrtoglava kariera, nanizanka -19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Sedma sila, nanizanka - 20.00 Kralja mamba, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program - Aktualno - Kulturno - razvedrilno - Intervju: Ivo Rotdajč - Navigator (film, kultura, prosti čas) - 23.00 Odpadnik, nanizanka - 23.50 Meje verjetnega nanizanka TV AS ’ KANAL 54 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - Buum. pazi ka vdati, oddaja za najstnike, 10.30 - Iz produkcije ZLTV, 11.00 - Kako biti zdrav in zmagovati, 11.30 - Risanke, 12.00 - Videostrani. 16.00 - Gnes - informativna oddaja, 16.30 - Iz produkcije ZLTV, 17.00-Kako biti zdrav in zmagovati. 17.30 - Videostrani, 18.00 - Risanke, 18.30 -Buum, pazi ka vdati, oddaja za najstnike, 19.00 - Gnes - informativna oddaja 19,30 - TV dnevnik Slovenija, 20.00 - Gnes - informativna oddaja, 20.30 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja v živo, 21.30 - jz produkcije Združenja lokalnih televizij Slovenije. 22.00 - Videotop, 22.30 - Gnes - informativna oddaja, 23.00 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.30 Risanke - 12.00 Dnevnik - 12.35 Sunset Beach, nanizanka - 13.25 Prevare,na-daljevanka - 14.10 Poročila - 14.15 Izobraževalni program - 15.15 Turistični magazin - 16.05 Otroška serija - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Azijski potopis: Indija - 18.35 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Zgodovina ZSSR, dokumentarna serija - 21.15 Kviz - 21.50 Opazovanja - 22.25 Stekleni ključ, ameriški film - 23.50 Film - 1.25 Poročila TV MADŽARSKA J 6.00 Informativni program - 9.05 Vino in oblast, nanizanka - 9.35 Thalassa, magazin morja - 10.45 Kralj pamp, nanizanka - 11.00 Gozdarska hiša Faikenau - 11.45 Resna glasba - 12.00 Zvon, dnevnik - 12.30 Od melodije do melodije - 13.00 Skupaj, za manjšine - 14.00 Skrivnosti peska, nanizanka - 14.35 Gospod prof. Specht, nanizanka - 15.30 Za otroke - 16.00 Pearl, nanizanka - 16.25 Menažerija, tragikomedija - 17.25 Igre brez meja - 17.30 Program madžarskih Židov - 17.50 Regionalni dnevniki -18.00 Za otroke - 18.20 Družina Smola, risanka - 18.40 Urgenca, nanizanka - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Malo mesto, nanizanka - 20.30 Kviz - 21.00 Nemogoče? - 22.00 AktuaF no - 22.35 Najstniški žur - 22.50 Dokler še živimo, nanizanka TV MADŽARSKA 2 6.00 Informativni program: dnevniki, novice iz regij, pregled tiska - 9.00 Bil je nekoč tv-bife - 10.00 Iz tv-arhiva: Spomini milijonov let, Kje je Kolumb odkril Ameriko? - 11.00 Gypsy Starš v hotelu Thalia - 12.00 Vino in oblast, nanizanka - 13.00 Dnevnik - 13.25 Thalassa, magazin morja - 14.30 Šestilo, magazin - 15.00 Italijani v Deželi škornja -15.30 Vizsolyska biblija - 16.00 izobraževalni program - 17.30 Ko odrastem, dokumentarna serija - 18.00 Telešport - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Portreti zločincev: Ben »Bugsy« Siegel - 21.30 Moj moški, francoski film - 23.10 Nočni pogovor, Globoka voda TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.30 Herkul - 10.10 Ura trdih mož, film - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 14.45 MacGyver - 15.30 Zvezdne steze - 16.20 Herkul - 17.05 Polna hiša -17.35 Glej, kdo tam razbija - 18.05 Varuška - 18.30 Zlata dekleta - 19.00 Ellen - 19.30 čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.15 Blues iz Kaisermuhlena - 21.05 Alarm za Kobro 11 - 21.55 Kottan poizveduje - 22.55 Nash Bridges - 23.40 Oddaja o kulturi TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 10.10 Trojica, o kateri se govori, filmska komedija - 11.45 Vreme - 12.00 Poročila - 12.05 Milijonsko kolo - 12.30 Dežela in ljudje - 13.00 Poročila -13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Klinika v Schwarzwaldu - 14.30 Umor je njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Derrick - 17.00 Poročila -17.05 Dobrodošli v Avstriji -18.50 Kuharske mojstrovine ■ 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki -19.53 Vreme - 20.15 Univerzum: Mogočna gora - 21.05 Vera - 22.00 Poročila - 22.30 Volitve ’99 - 23.35 Evroavstrija - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Ellen EUROSPORT 8.30 Atletika - 10.30 Ekstremni športi - 11.30 Avto-moto šport - 12.30 Jadralno padalstvo - 13.00 Prosto plezanje - 13.30 Vaterpolo: EP v Firencah - 14.30 Kolesarstvo: dirka po Španiji, prenos enajste etape (Huesca-Pla de Beret, 200 km) - 17.00 Tenis: turnir na Mallorci - 19.00 Avto-moto šport - 20.00 Nogomet, prenos tekme pokala UEFA - 22.00 Nogomet: pokal UEFA - 0.00 Kolesarstvo - 0.30 Avto-moto šport RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ) PETEK: 05.45 - Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.O5 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.00 Zamurjenci -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Od petka do petka -13.00 1. oseba ednine 13.15 Predstavljamo vam - 14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -14.05 Obvestila -14.30 Romskih 60 -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kultura in šport ob koncu tedna -18.00 MV-dur-19.00 Dnevnik RaSlo-19.35 Dober večer, pravljica! -19.45 Mladi val - 21.00 Poročila - 21.10 Sipli mi -24.00 Želimo vam lahko noč. SOBOTA: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila -1O.1O Menjalniški tečaji agencij -10.30 Potepajte se z nami -11.10 Sobotni gost -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -14.05 Obvestila - 14.45 Evropa venem tednu -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kulturni koledar -17.35 Radijski knjižni sejem -18.15 Mali oglasi -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! -19.45 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 21.00 Poročila -21.10 Ugasni TV! - 24.00 Želimo vam lahko noč. NEDELJA: 06.00 Začenjamo nov dan - 07.30 Zamurjenci - 08.05 Horoskop - 08.15 Panonski odmevi -08.45 Misel in čas - 09.30 Srečanje na Murskem valu -10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja -12.30 Poročila- 12.35 Obvestila -13.00 Minute za kmetovalce -13.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Dnevnik RaSlo,-19.35 Pravljica - 20.00 Oddaja tedna - 21.00 Poročila -21.10 Gnezdo Murskega vala - 24.00 Želimo vam lahko noč. PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem va|u: Prebujajte se z nami - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.15 Oaj, kak san zlufto -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.10 Za zdravje -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20-Obvestila - 18.00 Šport -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! -20.00 Krpanke- 21.00 Poročila-21.10 Kak je inda fajn bilou - 24.00 Želimo vam lahko noč. TOREK: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila- 10.05 Obvestila - 1O.1O Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kratki stik -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine - 14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem-valu -17.20 Obvestila -17.45 Mali oglasi -18.00 Srebrne niti -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Na narodni farmi - 21.00 Poročila - 21.10 Med Muro, Rabo in Dravo/Poslušalec Murskega vala -24.00 Želimo vam lahko noč. SREDA: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.15 Trn v peti -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Anketa -13.00 1. oseba ednine -13.15 NSTSNMV-14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Narodna lestvica -19.00 Dnevnik RaSlo - 19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Intervju - 21.00 Poročila- 21 .10 Mursko-morski val - 24.00 Želimo vam lahko noč. ČETRTEK: 5.45 Jutro na Murskem valu. Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -13.15 Sedem veličastnih -14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila - -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Mali radio -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Bilo je nekoč - 21.00 Poročila - 21.10 Geza se zeza- 24.00 Želimo vam lahko noč. TV SLOVENIJA 1 10.20 Resna glasba 11 .00 Nazaj v divjino, angleška serija 11.30 Obzorja duha 12 .00 ljudje in zemlja 13 .00 Poročila, vreme, šport 13.45 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih 14.15 Tv-genij 15.15 Rolada 15.45 Leteči cirkus Montyja Pythona 16.15 Prvi in drugi 16.30 Parada plesa 17.00 Po domače 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Alpe - Donava - Jadran 18.40 Mojstrovine Slovenije 19.20 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Zoom 21.30 Intervju 22.25 Poročila, vreme, šport 22.45 Evrovizijsko tekmovanje baletnih plesalcev 0.45 Mojstrovine Slovenije 1.10 Parada plesa TV SLOVENIJA 2 9.35 Emily z Mesečeve domačije, nad. 10.25 Davov svet, ameriška nanizanka 10.55 SP v kajakih in kanujih 12.00 Trend, oddaja o modi in vizualni pop kulturi 12.30 Policija na naši strani 14.55 Tenis Grand Siam 16.25 Kval, za EP v rok., Slov.: Madžarska 18.00 Kolesarska dirka po Španiji 18.25 EP v odbojki, finale (m.) 20.00 Zadnjih osem let življenja Van Gogha, nadaljevanka 21.05 Trk, angleška serija 22.00 Šport v nedeljo 22.45 Tenis Grand Siam, finale (m.) POP1V 7.00 Jetsonovi, risanka - 7.30 Kremenčkovi - 8.00 Maska, risanka - 8,30 Batman, risanka -9.00 X-men, risanka - 9.30 Skrivnostni svet A\exa Mačka, nanizanka - i0.00 Kalifornijske sanje, nanizanka - 10.30 Križarjenje, nanizanka - A 1.00 Beverb/ HiUs, nadaljevanka - 12.00 Melrose P\ace, nadaljevanka - 13.00 Clean & Clear, glasbena oddaja - 13.30 Formula 1 zal/N Italije - 16.00 Mala Daniela, nadaljevanka - 11.00 Pod srečno zvezdo - 19.15 24 ur - 20.00 Firma, ameriški film - 22.35 Športna scena -23.35 Šola golta - 0.05 Neverjetni Howard Hughes, ameriški tilm - 2.00 24 ur KANALA 8.00 Zajček Dolgouhec in prijatelji, risanke - 9.30 Družinske zadeve, nanizanka - 10.00 Nora hiša, nanizanka - 10.30 VVebster, nanizanka - 11.00 Izgubljena dežela, nanizanka - 11.30 Čudna znanost, nanizanka - 12.00 Skrita kamera - 12.30 Fashion TV, nanizanka -13.00 Divji svet, nanizanka -14.00 Kletka norcev 3, francoski film -15.50 Kliki - Bojevniki davnine, nanizanka - Atlantis, glasbena oddaja - Hughleyjevi, nanizanka - 19.00 Highlander, nanizanka - 20.00 Ptičja kletka, ameriški film - 22.10 Stilski izziv: Strogo elegantno - 22.40 Zgodba o Sari, ameriški film IDEA TV - TV GAJBA 10.00 Živa, regionalni program - Iz našega studia: Predstavitev Kovinoplastike Pa-vlinjek - Potrošnikov dan - Dan s Saubermachet-Komunalo - Predstavitev paštete Premium - Portret Angelca Sabotin - Brez šminke: Doris Dragovič - TV Pika: Video millenium, 1. oddaja - Pregled dogodkov tedna - 15.00 Ogledalo, nanizanka - 15.30 Harry in Hendersonovi, nanizanka - 16.00 Ameriški grafiti 2, ameriški film - 18.00 Severna obzorja, nanizanka - 19.00 Clean & Clear, glasbena oddaja - 19.30 Radijska postaja, nanizanka - 20.00 Nekega petka, angleški film - 22.00 Modna kreatorka, ameriški film TV AS - KANAL 54 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - Teden ob Muri - informativna oddaja, 11.30 - Dan Veletrgovine Potrošnik, reportaža, 12.00 - Melodije morja in sonca, glasbena oddaja za otroke, 18.00 - Gnes - informativna oddaja, 18.30 - Moji mali prijatelji, oddaja za ljubitelje živali, 19.00 - Kako biti zdrav in zmagovati. 19.30 - TV dnevnik Slovenija, 20,00 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja - ponovitev, 21.00 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Lutkovna igrica - 8.25 Otroška serija - 9.20 Film za otroke - 10.40 Risanka - 10.55 Ko odrastem -11.20 Ne kličite me Robi -12.00 Dnevnik - 12.35 Kmetijska oddaja - 13.25 Mir in dobrota - 14.00 Mali milord, italijanski film - 15.45 Risanka - 15.55 Lassie, nanizanka - 16.20 Poročila - 16.30 Dober dan, informativni mozaik -19.30 Dnevnik - 20.10 Emigranti, dramska serija - 21.20 Zlati gong - 22.55 Opazovanja - 23.20 Film - 1.10 Poročila TV HRVAŠKA 2 12.10 Koledar -12.20 Polnočna premiera -15.45 Oprah Show -16.30 Opera Box -17.00 Katastrofe, serija - 17.30 Nikita, nanizanka - 18.15 Hišice v cvetju, nanizanka -19.00 Popaj in sin - 19.30 Dnevnik - 20.10 Zagrebški kvartet - 21.15 Bledi jezdec, . ameriški film - 22.55 Zakonske vode, nanizanka TV 7.90 Otročki program - 8.30 \Awmo - 9 AO CAmbova - AO AO \tye bxex - A2.00 Zvon, poročila - AŽAO Minute za sveto - A2.35 Ciganska gobbaiz vestavvaciAe Tanne - A2.55 krnitev v Paradiž, nadaljevanka - A3A5 Formula A za\IN Italije - A6.05 Grand Canyon, dokumentarni film - Al .00 Emi\y, kanadska nadaljevanka, A. del - A3.00 Telešport, Gol, gol... - A9.00 Teden, Dnevnik - 20.00 Igre brez meja - 21.30 Cody, nanizanka - 23.A0 Večni član Robert \\osia\vy TV MADŽARSKA 2 6.00 Manjšinski program - 7.40 Domoznanstvo - 8.00 Verski program - 8.35 Kiparka M. Tbrley - 8.50 Promocija novih rabinov - 9.10 Verski program - 9.30 Lunini juvelirji, koprodukcijski film - 11.00 Potuj z nami po Madžarski - 22.30 Hgry in še en falot, nanizanka - 12.00 Nebodigatreba, nanizanka - 12.55 Thalassa, magazin morja - 14.10 Dogodivščine, nanizanka - 14.35 Gimnazija strtih src - 15.25 Iz tv-arhiva: Zanesljivi gospod, tv-film - 17.00 Madžarski bolero, koncert - 18.00 Muhasti letni časi, zabavni magazin -19.00 Charade, ameriški film - 21.00 Dnevnik, Teden - 22.00 Telešport, Gol, gol... TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.15 Formula 1, prenos ogrevanja -10.10 Disneyev festival -11.05 Zatemnitev, filmska komedija - 12.45 Šport - 13.15 Formula 1, prenos dirke za veliko nagrado Italije iz Monze - 16.05 Willow, pustolovski film - 18.00 Imeti srečo -18.30 Šport v nedeljo - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Kralj St. Paulija, peti in šesti del TV-filma - 23.25 Zlo pod soncem, kriminalka -1.15 Odbojka: finale EP TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Ljubezen po notah, filmska komedija - 10.30 Teden kulture -11.00 Novinarska ura - 12.00 Visoka hiša - 12.30 Orientacija - 13.00 Poročila - 13.05 Tednik - 13.30 Domovina, tuja domovina - 14.00 Pogledi s strani - 14.15 Divje življenje -15.05 Policijska inšpekcija 1 - 15.30 Princesa iz St. Wolfganga, film - 17.05 Klub seniorjev - 18.00 Nori par - 18.25 Kristus v času - 18.30 Podobe Avstrije - 19.00 Avstrija danes - 19.17 Loto - 19.30 Čas v sliki -19.54 Pogledi s strani - 20.15 Gozdarska hiša Falkenau - 21.00 Oče proti svoji volji - 21.45 Poročila - 21.56 K stvari - 23.15 Vizije -23.20 Prisega Shakespearju - 0.05 Enostavno klasično - 0.50 Rama Dama, film Ponedeljek, 13. september EUROSPORT 8.30 Motociklizem, prenos - 9.30 Superbike, prenos ogrevanja -10.00 Motociklizem, prenos - 11.00 Kanu, prenos SP v slalomu iz Španije - 12.00 Superbike, prenos prve dirke iz Hockenheima -13.00 Kanu -13.30 Motociklizem, prenos iz Le Castelleta -14.00 Superšport serija, prenos iz Hockenheima - 14.45 Motociklizem, prenos zadnjega dela dirke - 15.30 Superbike, prenos dirke št. 2 iz Hockenheima - 16.30 Vožnja s prikolicami, prenos iz Hockenheima - 17.30 Kolesarstvo: dirka po Španiji, prenos osme etape (Leon-Alto de Angliru, 176 km) - 19.00 Ekstremni športi - 20.00 Motokros, prenos dirke št. 1 iž Budds Creeka (ZDA) - 21.00 CART, prenos dirke iz Lagune Seče (Kalifornija) - 23.00 Športne novice - 23.15 Motokros, prenos dirke št. 2 iz Budds Creeka - 0.15 Kolesarstvo Ponedeljek, 13.9. 1999 TV SLOVENIJA 1 9.30 Lahkih nog naokrog 10.20 Dober večer 11.10 Na vrtu 11.35 Obiskali smo..., francoska serija 12 .05 Alpe - Donava • Jadran 12.35 Utrip - Donava • Jadran 13 .00 Poročila, vreme, šport 13.15 Pika Nogavička, švedski film 14.50 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih 15.20 Polnočni klub 16.30 Dober dan, Koroška 17 .00 Radovedni Taček: Sled 17.20 Super babica, angleška nanizanka 18 .00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Recept za zdravo življenje 19.10 Žrebanje 3 x 3 plus 6 19.30 Dnevnik, vreme, šport 70.05 Gozdarska hiša Falkenau, nanizanka 21.00 Dosje: Beneška Slovenija 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.45 Pogovor 23.55 Recept za zdravo življenje , IV SLOVENIJA 2 10.00 Sobotna noč z 2.00 Popolna lujca, ameriška nanizanka 2.25 Simpsonovi, risana nanizanka 2.50 Pustolovščina Okavango, fran serija 3.45 Trk, angleška serija 5.35 Potni list za Plmlico, angleški film (č.-b.) 6.55 Policija na naši strani 7.30 Po Sloveniji 8 .05 Snežna reka, avstralska nadaljevanka 9 .00 Steklena devica, angleška nadaljevanka 0.00 Gospodarska panorama 1.00 Studio City 2.30 Noč z Dickom, ameriška nanizanka 3.00 Brane Rončel izza odra 0.25 Potni list za Pimlico, angleški film (č.-b.) POP TV 9.20 Umazane laži, nadaljevanka - 10.10 Divji angel, nadaljevanka - 11.05 Moč ljubezni, nadaljevanka -12.00 Fotomodeli, nanizanka -13.00 Športna scena - 14.00 Ma-tlock, nanizanka - 15.00 Roseanne, nanizanka - 15.30 Varuška, nanizanka - 16.00 Cosby, nanizanka - 16.30 Umazane laži, nadaljevanka - 17.15 Divji angel, nadaljevanka - 18.10 Športni krog -18.15 Moč ljubezni, nadaljevanka - 19.15 24 ur -20.00 Moja punca 2, ameriški film - 21.40 Hulkove avanture, nanizanka - 22.35 Veronikine skušnjave, nanizanka - 23.05 Kameleon, nanizanka - 0.00 M.A.S.H., nanizanka - 0.30 Krila, nanizanka - 1.00 24 ur KANALA 8.30 Srečni časi, nanizanka - 9.00 Maria Isabel, nadaljevanka - 9.30 Vse za ljubezen, nadaljevanka - 10.30 Uboga Maria, nadaljevanka -11.00 Oprah Show, ponovitev -12.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje - 13.30 MacGyver, nanizanka -14.30 Družinske vezi, nanizanka - 15.00 Ne mi težit', nanizanka -15.30 Sodnica Judy, nanizanka -15.55 Oprah Show: Med življenjem in smrtjo - 16.45 Uboga Maria, nadaljevanka -17.10 Maria Isabel, nadaljevanka - 17.40 Vse za ljubezen, nadaljevanka -18.30 Stilski izziv - 19.00 Tretji kamen od sonca, nanizanka -19.30 Princ z Bel Aira, nanizanka -20.00 Morilci, ameriški film - 22.20 Zvezdna vrata SG1, nadaljevanka - 23.10 Črni gad. nanizanka - 23.50 MacGyver, nanizanka - 0.45 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa -16.00 Dinastija Colby, nadaljevanka -17.00 Cybill, nanizanka -17.30 Skeči kraljevega letalstva, nanizanka - 18.00 Vrtoglava kariera, nanizanka - 19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Severna obzorja, nanizanka - 20.00 Šola golfa - 20.30 Dva na dva, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program - Aktualno - Kronika - Športni ponedeljek: Pregled športnih dogodkov - NK Mura: NK Publikum, reportaža - Kasaške dirke v Ljutomeru, reportaža - 23.00 Odpadnik, nanizanka - 23.50 Meje verjetnega, nanizanka TV AS - KANAL 54 09.30 - Dogodivščine Huckleberryja Finna, risani film, 10.15 - Risanke, 12.00 - Videostrani, 16.00 - Dogodivščine Fuckleberryja Finna, risani film, 16.45 - Videostrani, 18.30 - Risanke, 19.00 - Gnes - informativna oddaja, 19.30-TV dnevnik Slovenija, 20.00 - Gnes, informativna oddaja, 20.30 - NK Mura: NK Publikum, posnetek, 22.05 - Videospoti, 22.30 - Gnes - informativna oddaja, 23.05 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -11.25 Risanke - 12.00 Dnevnik - 12.35 Sunset Beach, nanizanka - 13.25 Prevare, nadaljevanka -14.10 Poročila -14.15 Izobraževalni program -15.15 Opera Box -15.45 Risanke -16.00 Arabella, otroška serija -16.30 Ali veste? -17.00 Hrvaška danes -18.00 Dokumentarna oddaja - 18.35 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Izpeta duša, poljska drama - 21.10 Dokumentarna oddaja - 21.40 Hrvaške manjšine v Evropi -22.15 Opazovanja - 22.40 Pametni fantje, ameriški film - 0.10 Poročila TV HRVAŠKA 2 15.10 Koledar - 15.25 Dominick in Eugene, ameriški film - 17.10 Raziskovalec, serija -18.05 Hugo -18.35 To je fantastično, nanizanka - 19.00 Županijska panorama -19,30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.25 Skoraj popolna družina, nanizanka - 21.10 Prijatelji, nanizanka - 21.40 Newyorška policija, nanizanka - 22.25 Vidikon, zabavnoglasbena oddaja TV MADŽARSKA 1 6.00 Informativni program - 9.05 Vino in oblast, nanizanka - 9.30 Thalassa, magazin morja - 10.05 Kralj pamp, nanizanka -10.55 Gozdarska hiša Falkenau, nanizanka -11.45 Izbor pop glasbe -12,00 Zvon, dnevnik -12.30 Sosedje - 13.00 Za manjšine -14.00 Skrivnosti peska, nanizanka - 14.35 Gospod prof. Specht, nanizanka - 15.30 Za otroke: Kapitan Tenkes - 16.00 Pearl, nanizanka - 16.25 Zgodovina madžarskih železnic - 17.00 Glasbeni kviz - 17.30 Predstavljamo vam lista Cerkvena kronika in Evangeličansko življenje -17.50 Regionalni dnevniki - 18.00 Za otroke - 18.15 Družina Smola, risanka -18.45 Suženjstvo, nanizanka -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Želeli ste - 21.00 Zvezde na nebu in na zemlji: Sophia Loren - 21.45 Iz preteklosti - 22.00 Aktualno - 22.30 Zunanja politika - 23.00 Profesor plesa, češki film TV MADŽARSKA 2 6.00 Informativni program: dnevniki, novice iz regij, pregled tiska - 9.00 Klavirski koncert -10.00 Iz tv-arhiva: Vinska pesem, Kje je Kolumb odkril Ameriko? -10.55 Dobrodelni koncert - 12.00 Dežela hrepenenj, nanizanka -13.00 Dnevnik - 13.30 Thalassa, magazin morja -. 14.00 Prenos zasedanja parlamenta -16.00 Ponedeljek - 17.30 Ciljni križ - 18.00 Telešport - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Dijaške pravice, dokumentarni film - 21.30 Gensterski film, madžarski film - 23.10 Nočni pogovor, klub znanstvenikov TV AVSTRIJA 1 6.15 Otroški program - 9.05 Herkul - 9.50 Willow, pustolovski film - 11.45 Konfeti -12.10 Risanke - 14.45 MacGyver -15.30 Zvezdne steze - 16.20 Herkul - 17.05 Polna hiša -17.35 Glej, kdo tam razbija -18.05 Varuška - 18.30 Zlata dekleta - 19.00 Ellen - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Vedno težave s poročnikom Bilkom, filmska komedija - 21.45 Policisti pod krinko, filmska komedija - 23.35 Nikita - 0.20 Ime mi je Gator, akcijski film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Policijska inšpekcija 1 - 9.30 Bogati in lepi -10,15 Vseh ne morem poročiti, filmska komedija -11.45 Vreme -12.00 Poročila - 12.05 Orientacija - 12.35 Podobe Avstrije -13.00 Poročila -13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno -13.40 Klinika v Schwarzwaldu - 14.30 Umor je njen konjiček -15.15 Bogati in lepi - 16.00 Derrick - 17.00 Poročila - 17.05 V Avstriji -19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki -19.53 Vreme - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Naš učitelj dr. Specht - 21.05 Tema-22.00 Poročila - 22.30 Oddaja o kulturi - 0.00 Čas v sliki 0.30 Ribja strast, film EUROSPORT 8.30 Superbike - 9.30 Kanu - 10.30 Ekstremni športi -11.30 Atletika - 13.00 CART -14.30 Kolesarstvo: dirka po Španiji, prenos devete etape (Gijon-Corrales de Buelna, 180 km) -17.00 Superbike -18.00 Ekstremni športi -19.00 Nogomet - 21.00 Spidvej: dirka SP na Poljskem - 22.00 Najmočnejši mož - 23.00 Evrogoli - 0.30 Kolesarstvo \N ^N\MN.\YSV^3.nn^, vran. - Man&Vra, nan. - , nan. - \tonatann \al\, naA. - M W\\ an$e\,99^. - Mot \\\jbezn\, naAa\\eManka - 24 w Sootnnas teWost\o, am. V\\m - TA Zaton n Los kn^e\esu, nan. - 22.^ \1 axon\\(\na skuhava, nan. - 22.0^ Kame\eon, nankanka - UAS.Hn nan. - Kn\a, nan. - \ 24 uv KANALA TOS\\ras\Va - TV 8.30 Srečni časi, nan. - 9.00 Maria Isabei, nad. - 9.30 Vse za ljubezen, nadaljevanka -10.30 Uboga Maria, nad. - 11.00 Oprah Shovr, pon. - 12.00 Atlantis -13.30 MacGyver, nan. - 14.30 Družinske vezi, nan. - 15.00 Ne mi težit’, nan. -15.30 Sodnica Judy, nan. -15.55 Oprah Show: Ko potovanje postane mora -16.45 Uboga Maria, nad. -17.10 Maria Isabei, nad. - 17.40 Vse za ljubezen, nad. - 18.30 Korak za korakom, nan. -19.00 Tretji kamen od sonca, nanizanka - 19.30 Princ z Bel Aira, nan. - 20.00 Adrenalina: Karting z Nino Jerančič, interaktivna športna oddaja - 21.00 James Bond: V službi njenega veličanstva, am. film - 23.30 Črni gad, nan. - 0.10 MacGyver, nan. IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Kronika - Pregled športnih dogodkov - NK Mura: NK Publikum, reportaža - Kasaške dirke v Ljutomeru - 16.00 Dinastija Colby, nadaljevanka - 17.00 Cybill, nan. -17.30 Skeči kraljevega.letalstva, nanizanka - 18.00 Vrtoglava kariera, nan. - 19.00 Aktualno, informativna oddaja -19.15 Severna obzorja, nan. - 20.00 FX - umor s trikom 2, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program - Aktualno - Soboški ekran: Prometna varnost - Koruza-hrana-obrt-krma, reportaža iz Krašč - 23.00 Odpadnik, nan. - 23.50 Meje verjetnega, nanizanka 10.05 10.30 11.20 12.15 13.45 15.50 17.30 18.05 19.00 19.30 20.00 20.45 23.35 Videoring Snežna reka, avstralska nadaljevanka Gospodarska panorama Studio City Steklena devica, angleška nadaljevanka Na zahod, irski film Po Sloveniji Saint Tropez, francoska nadaljevanka Linog Videoring Liga prvakov Nogomet, Dynamo Kijev: Maribor, prenos Mandela, angleški film TV AS - KANAL 54 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - NK Mura: NK Publikum, posnetek, 11.30 - Risanke, 12.00 -Videostrani, 16.00 - Gnes - informativna oddaja, 16.30 - NK Mura : NK Publikum, posnetek, 18.00 - Videostrani, 18.30 - Risanke, 19.00 - Gnes - informativna oddaja, 19.30 - TV dnevnik Slovenija, 20.00 - Gnes - informativna oddaja. 20.30 - Teden ob Muri - informativna oddaja, 22.00 - Videospoti, 22.30 • Gnes - informativna oddaja, 23.00 - Videostrani 12.99 Nino in oblast, nanizanka -12.99 Dnevnik -13.39 Thalassa, magazin morja -14.99 Prenos zasedanja parlamenta- 16.99 izobraževalni program - 1T.39 Zunanja politika -18.99 Tetešport - 29.99 Dnevnik, šport - 29.39 Grand Canyon, dokumentarna serija - 21.39 Nemi očividec, nanizanka - 23.19 Nočni pogovori: Globoka voda TV AVSTRIJA 1 4.45 MacGyver - 15.30 Zvezdne steze -16.20 Herkul -17.05 Polna hiša - 17.40 Gle kdo tam razbija - 18.05 Varuška - 18.30 Zlata dekleta - 19.00 Ellen - 19.30 Čas v slil - 19.53 Vreme - 20.02 Šport - 20.15 Po nevarnih pravilih, srhljivka - 21.55 Sladk šestnajst, psihološka srhljivka - 23.30 Nogomet: Liga prvakov TV AVSTRIJA 2 13.40 Klinika v Schwarzwaldu - 14.30 Umor je njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi 16.00 Derrick- 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.30 Čas v sliki- 20.00 Pogledi s strani 20.15 Univerzum: Divji planet - nevihta - 21.10 Reportaža EUROSPORT 0.30 Ekstremni športi - 11.30 Evrogoli - 13.30 Karting - 14.30 Kolesarstvo: dirka | Španiji - 16.00 Atletika -17.00 Jadralno padalstvo - 17.30 Evrogoli -19.00 Spidvej 20.00 Motociklizem - 21.00 Boks: Sven- Thomas - 22.00 Snooker TV HRVAŠKA 1 14.10 Poročila - 14.15 Izobraževalni program - 15.15 Hrvaške manjšine v Evropi -15.45 Risanke - 16.05 Življenje na kolesu, otroška serija - 17.00 Hrvaška danes -18.00 Živeti z... - 18.35 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Hrvati vedno na vrhu, dokumentarna oddaja - 20.40 V ospredju - 21.55 Globine, poljudnoznanstvena serija - 22.30 Opazovanja - 22.55 Žrtve vojne, ameriški film - 0.45 Poročila TV HRVAŠKA 2 15.15 Koledar - 15.30 Dan spominov, ameriški film - 17.10 Raziskovalec, serija - 18.05 Hugo - 18.35 To je fantastično, nanizanka -19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.25 Skoraj popolna družina, nanizanka - 21.10 Veronikine skrivnosti, nanizanka - 21.40 Reševalci, nanizanka - 22.25 Neznani leteči predmeti, serija O NAS NAS 1.35 Svet poroča Vsak dan ob 1900 GNES - informativna oddaja SPORED Sreda, 15.9. 1999 TV SLOVENIJA 1 9.30 V znamenju dvojčkov 9.55 Azil, norveška nadaljevanka 10.20 Frostovo stoletje, ameriška serija 11.10 Tv-konferenca 12.05 Straussovi, ameriška nadaljevanka 13.00 Poročila, vreme, šport 13.20 Obzorja duha 13.50 Ljudje in zemlja 14.40 Georges Simenon, francoska oddaja 15.30 Pomp 16.30 Mostovi 17 .00 Pod klobukom 18 .00 Obzornik, vreme, šport 18 .10 Življenje ptic, angleška serija 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Cvet moje skrivnosti, španski film 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.55 Osmi dan 23.25 Simfoniki RTV Slovenija 0.05 Življenje ptic, angleška serija TV SLOVENIJA 2 10.05 Videoring 10.30 Saint Tropez, francoska nadaljevanka 11.20 Liga prvakov 14,45 Štafeta mladosti 15.40 Razdvojeni svet, angleški film 17.30 Po Sloveniji 18 .05 Ženska v belem, francoska nadaljevanka 19 .00 Nikoli v dvoje brez tebe, nadaljevanka 10.30 Videoring 20 .00 Nogomet. 1. krog lige prvakov 0.00 Razdvojeni svet, angleški film POP TV 9.20 Umazane laži, nadaljevanka -10.10 Divji angel, nadaljevanka -11.05 Moč ljubezni, nadaljevanka - 12.00 Zakon v Los Angelesu, nanizanka - 13.00 Kameleon, nanizanka - 14.00 Matlock, nanizanka - 15.00 Roseanne, nanizanka -15.30 Varuška, nanizanka - 16.00 Cosby, nanizanka - 16.30 Umazane laži, nadaljevanka - 17.15 Divji angel, nadaljevanka - 18.15 Moč ljubezni, nadaljevanka - 19,15 24 ur - 20.00 Skrita resnica, ameriški film - 21.40 Newyorška policija, nanizanka - 22.35 Veronikine skušnjave, nanizanka - 23.00 Kameleon, nanizanka - 0.00 M.A.S.H., nanizanka - 0.30 Krila, nanizanka - 1.00 24 ur KANALA 8.30 Srečni časi, nanizanka - 9.00 Maria Isabei, nadaljevanka - 9.30 Vse za ljubezen, nadaljevanka - 10.30 Uboga Maria, nadaljevanka - 11.00 Oprah Show, ponovitev -12.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo - 13.30 MacGyver, nanizanka - 14.30 Družinske vezi, nanizanka -15.00 Ne mi težit’, nanizanka -15.30 Sodnica Judy, nanizanka - 15.55 Oprah Show: Družina Brown - 16.45 Uboga Maria, nadaljevanka - 17.10 Maria Isabei, nadaljevanka - 17.4'0 Vse za ljubezen, nadaljevanka - 18.30 Korak za korakom, nanizanka - 19.00 Tretji kamen od sonca, nanizanka - 19.30 Princ z Bel Aira, nanizanka - 20.00 Film po izboru gledalcev - 22.20 Plen, nanizanka - 23.15 Črni gad, nanizanka - 23.50 MacGyver, nanizanka - 0.45 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Soboški ekran: Prometna varnost - Reportaža iz Krašč - 16.00 Dinastija Colby, nadaljevanka - 17.00 Cybill, nanizanka - 17.30 Skeči kraljevega letalstva, nanizanka - 18.00 Vrtoglava kariera, nanizanka - 19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Severna obzorja, nanizanka - 20.00 Slepa pravica, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program - Aktualno - 120 let Delamarisa - Vikendova regata - 23.00 Odpadnik, nanizanka - 23.60 Meje verjetnega, nanizanka TV AS - KANAL 54 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - Teden ob Muri - informativna oddaja, 11.30 - Risanke, 12.00 - Videostrani, 16.00 - Gnes - informativna oddaja, 16.30-Teden ob Muri - informativna oddaja, 18.00 - Videostrani, 18.30 - Risanke, 19.00 - Gnes - informativna oddaja, 19.30 - TV dnevnik Slovenija, 20.00 - Gnes - informativna oddaja. 20.30 - Buum, pazi ka vdari, oddaja za najstnike, 21.00 - Iz produkcije ZLTV, 21.30 - Kako biti zdrav in zmagovati, 22.00 - Videospoti, 22.30 - Gnes, 23.00 ■ Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.0 Poročila -10.05 Izobraževalni program -11.30 Risanke - 12.00 Dnevnik - 12.35 Sunset Beach, nanizanka - 13.25 Prevare, nadaljevanka -14.10 Poročila -14.15 Izobraževalni program -15.10 Neznani leteči predmeti, serija -15.35 Risanke -16.15 Govorilnica -17.00 Hrvaška danes -18.00 Dokumentarna oddaja - 18.35 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Turistični magazin -21.05 Vojna v hiši, ameriški film - 22.40 Opazovanja - 23.10 Film - 0.56 Poročila TV HRVAŠKA 2 15.35 Koledar - 15.50 Darovalci mozga, ameriški film - 17.10 Raziskovalec, serija 18.05 Hugo - 18.35 To je fantastično, nanizanka - 19.00 Županijska panorama - 19.3 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 Skoraj popolna družina, nanizanka - 21.15 Veliki narod Kitajska - 22.15 Črno-belo v barvah TV MADŽARSKA 1 10.05 Kralj pamp, nanizanka -11.00 Gozdarska hiša Falkenau, nanizanka -11.45 Izbe pop glasbe -12.00 Zvon, dnevnik -12.30 Od melodije do melodije - 13.00 Za manjšin - 14.00 Skrivnosti peska, nanizanka - 14.35 Gospod prof. Specht, nanizanka -15.3 Za otroke: Kapitan Tenkes - 16.00 Pearl, nanizanka - 16.25 Zgodovina madžarski: železnic -17.00 Islandija, dežela ognja in ledu -17.30 Konferenca reformatorske intt ligence - 17.50 Regionalni dnevniki -18.00 Za otroke -18.20 Družina Smola, risank: - 18.50 Suženjstvo, nanizanka - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Mr. Bean, burleska 20.35 Liga prvakov v nogometu - 22.45 Aktualno TV MADŽARSKA 2 6.00 Informativni program: dnevniki, novice iz regij, pregled tiska - 9.00 Bil je nekoč h bife - 10.00 Iz tv-arhiva: Spomini milijonov let, Kje je Kolumb odkril Ameriko? - 11.01 Potuj z nami po Madžarski -12.00 Druga možnost, nanizanka -12.45 Živelo 20. ste letje -13.00 Dnevnik - 13.30 Thalassa, magazin morja - 13.55 Plesna glasba - 14.11 Abel v divjini, tv-film - 16.00 Bepeta, za šolarje - 17.30 Svobodno tekmovanje, gospe darski magazin - 18.00 Telešport - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Tv-magister - 21.31 Dediščina, češki film - 23.30 Nočni pogovor, Globoka voda TV AVSTRIJA 1 6.15 Otroški program - 9.35 Herkul - 10.15 Vedno težave s poročnikom Bilkom, fil mska komedija - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 14.45 MacGyver - 15.30 Zvezdni steze - 16.20 Herkul - 17.05 Polna hiša -17.35 Glej, kdo tam razbija - 18.05 Varušk; - 18.30 Zlata dekleta - 19.00 Ellen - 19.30 čas v sliki - 20.15 Nogomet: Liga prvakov prenos - 0.35 Zadnji vagon, vestern TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi -10.1 C Princesa iz St. Wolfganga, film - 11.45 Vreme - 12.10 Reportaža - 13.00 Poročila -13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Klinika v Schwarzwaldu -14.30 Urno: je njen konjiček - 15.16 Bogati in lepi - 16.00 Derrick -17.00 Poročila -17.05 Dobro došli v Avstriji -18.50 Loto -19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki -19.53 Vreme -20.15 GoAki zdravnik - 21.45 Pogledi s strani - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Žarišče: Ki tajska in izseljeni Buda - 0.00 Čas v sliki EUROSPORT 8.30 Evrogoli - 10.00 Jadralno padalstvo -10.30 Ekstremni športi - 11.30 Golf -12.30 Konjeništvo - 13.30 Jadranje - 14.00 Smučanje na vodi - 14.30 Kolesarstvo: dirka po Španiji, prenos desete etape (Zaragoza-Zaragoza, 160 km) - 18.00 Tovornjakarji -19.00 Avto-moto šport - 20,00 Avtomobilizem - 21.30 Ribarjenje - 23.00 Pikado - 0.00 Kolesarstvo - 0.30 Avto-moto šport --- 9. september 1999 J^ečki dan v Rogašovcih “vedorejsko društvo Cankova in Občina Rogašovci sta 1 a organizatorja drugega tradicionalnega kmečkega ‘siCerneva’ k' Je bil prejšnji petek v Rogašovcih. Slabo vreme Mu l6^0^0 prekrižalo načrte organizatorjem, so se pa na liniji servisom navkljub vsemu zbrali številni do- k' so Pr<šli bodrit orače, ki so se pomerili za Ded zadruge Ledavski dol SKZ Cankova. Sadmimi orači je bil s 176 točkami najboljši Jože Vogrinčič iz To-^'Pa i k ^akan 'z Gradišča je s 166 točkami zasedel drugo mesto, W ^Van Žilavec iz Domajinec, ki je zbral 158 točk. ^cev 7zanimanje za spretnostno vožnjo, kjer se je pomerilo 17 tek-ma9al je Bojan Fruhtvirt iz Gerlinec, ki je tekmovalno progo pre-Kp ^kundah, drugi je bil Rafko Čontala iz Pertoče (57 sekund) in tretji 'Z Gerlinec (65 sekund). FOTOGRAFIJA: L. KOVAČ Hsssva ^kla 9°Va b°do letos asfaltirali 2.350 metrov cest. Najprej sb L^na dela za asfaltiranje 1.400 metrov dolge ceste ^Ivan'2986'6^ Negovski Vrh in na 500-metrskem odseku Nego-^bi r>J?e^Ci~<^ornj' Ivanjci (Štebihov breg). Na omenjenih cestah W h°Z^ as^ ®e ta mesec. Tudi dva krajša odseka v središču K^0 mocternizirali- Gre za 450-metrski odsek od Ploja do staljd $in °d sedeža KS do Kugla. Modernizacija vseh cest bo r. 4 000-000 tolarjev. Glavnino je prispevala gornjera-: , ^čina, KS Negova pa več kot 8 milijonov. Del denarja je t as samoprispevkom, del pa na podlagi posebnih pogodb ' anL (L. Kr.) I ^nišče /L . aelujejo pri Slovenski ljudski stranki, so organizrali is, ki so se ga udeležili člani SLS in in mladi simpatizerji, vo-ta 3a turniškj,župan Jože Kocet in predstavnik mladih pri ana Damijan Medved. V okviru projekta Pot mladosti so Mm I™1 Predvsem o štipendiranju in o vse večji nezaposlenosti i m v Pomurju pa tudi v turniški občini. Ugotovili so, da se ki končajo šolanje, a službe ne morejo dobiti v roj-ZaP°sluie v večjih mestih. Sicer pa se je srečanja državni sekretar za ekonomske odnose in razvoj g. 'Se ie tlJdi pogovarjal z županom o naložbah v turniški . strategiji razvoja. (Alenka R.) I ^-Petrovci etr°vcih je bilo srečanje pomurskih gasilk. Te so prišle %jys ev m pomerile so se v športnem teku z ročnikom, sesta-seštSalneaa koša, vlečenju vrvi ter odbojki na mivki. V skup-ev^u 30 zmagale gasilke iz Rogašovec, druge so bile tek-^eNeHZrreclanovec, tretje Hodošanke, nato pa tekmovalke iz ečOv le, Spodnje Ščavnice, Zbigovec, Križevec v Prekmurju, p QorC’ ^9Ornle3a Krapja (II. ekipa), Podgorja, Martinja, Len-o%ešrn*- Petrovec, Zgornjega Krapja (I. ekipa) in Nedelice. Sji p« So prejele nagrade, ki jih je v izročil v imenu OGZ hi r°vci Aleksander Bagar. (J. Ž.) WL. . ie LrUatvenem gasilskem tekmovanju za pokal Ščavniške Valiči bii° v °koslavcih, je sodelovalo deset gasilskih dese-S° Se Pomerili v vaji z motorno brizgalno suhe izvedbe in rj6^ na 450-metrski progi. Slavili so gasilci Steklarne L%si k?9' so bili gasilci iz Šratovec, tretji pa tekmovalci iz ^ika 9 tekmovanju je bila tudi ženska gasilska desetina iz VjUr®inski občini. (F. KI.) Mv Slovenskih goricah k ’cer^6------------------------------3------------- V3,Jur’-' Pr' Svetem Juriju je dobila tri nove zvonove. Naj-*^6vskil/e'/Zuon, k'tehta 1 632 kilogramov, so potegnili v zvo-'n fantje, Marijin zvon, težek 802 kilograma, so J^^žene in dekleta, Slomškov zvon, ki tehta 480 ki- stan c/S°narnestili ob pomoči otrok. Še naprej pa v zvoniku Vs|ovi| ^r^^ov zvon, težak le 380 kilogramov. Zvonove je , brjSn dr. Franc Kramberger. Denar za zvonove so v gla-■ Opijani. (F. Br.) ------------------------------------------- %ira 7°Laza gostinstvo in turizem RADENCI 'Zoljraževanje odraslih za poklic TEHNIK, v. stopnja S3^ev v izobraževanje: 6 na gostinska šola - fotokopija zaključnega spriče-oh 1 oh9260 št. 1,20 (dobi se tudi na šoli), A Ali s r°k šolnine, ki velja kot vpisnina. S,ar|ek bo v ponedeljek, 13. septembra 1999, ob \°r,h šole, tel. 069 669 160. OBČINA KRIŽEVCI ŽUPAN Na podlagi 33. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. I. RS št. 29/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98) in 15. člena Statuta občine Križevci (Ur. I. RS št. 27/99) ter 3. člena Odloka o proračunu občine Križevci (Ur. I. RS št. 69/99) izdajam naslednji SKLEP o uvedbi subvencij za pospeševanje in razvoj kmetijstva v občini Križevci v letu 1999 1. GOVEDOREJA a) Regresiranje priveza krav prvesnic A-kontrole VIŠINA: Namenijo se sredstva v višini 1,800.000,00 SIT. Rejec dobi 10.000,00 SIT za žival. POGOJI: Regres pripada lastnikom krav prvesnic A-kontrole, ki jih je ocenila strokovna služba ŽVZ-ja za Pomurje Murska Sobota. Žival mora biti oštevilčena z življenjsko številko kontrolne službe ŽVZ-ja in najmanj dva meseca po telitvi. Živali se morajo prijaviti območnemu molznemu kontrolorju. ROK za vložitev zahtevka je do 1.12.1999, ki ga vloži ŽVZ za Pomurje na osnovi seznama, ki ga le-ta posreduje občini Križevci. b) Subvencioniranje nakupa semena bikov pasem Montbeliarde in . Red Holstein in svetlolisastega goveda VIŠINA: Namenijo se sredstva v višini 500.00,00 SIT. Subvencionirajo se sredstva v višini 50 % od cene doze semena. ROK za vložitev zahtevka je 1.12.1999, ki ga upravičenec vloži v Kmetijskosvetovalni službi Križevci, na osnovi predloženih originalnih računov o nakupu semena. 3. PRAŠIČEREJA Sredstva se namenijo za spodbujanje nakupa kakovostnih plemenskih živali za izboljšanje proizvodnje mesnatih pasem prašičev. VIŠINA: 1,500.000,00 SIT. Regres za brejo mladico 10.000,00 SIT. Regres za merjasca z direktnim testom 15.000,00 SIT. Regres za merjasca testiranih staršev 10.000,00 SIT. Regresiralo so bo 100 brejih mladic, 15 merjascev z direktnim testom in 15 merjascev testiranih staršev. POGOJI za pridobitev regresa: - rejec mora imeti stalno bivališče na območju občine Križevci, - v hlevu mora imeti že najmanj 10 plemenskih svinj, - vse plemenske živali morajo biti vzrejene v potrjenih selekcijskih,, razmnoževalnih farmah ali rejskih središčih, - dokument o izpolnjevanju pogojev izda Živinorejsko veterinarski zavod. VLOGE za uveljavitev regresa z izjavo o številu plemenskih živali se bodo sprejemale v Kmetijskosvetovalni službi Križevci do izkoriščenosti razpoložljivih sredstev. Vloge morajo vsebovati izpolnjen obrazec, ki se dobi v sprejemni pisarni občine Križevci, in dokument o nakupu plemenskega materiala pri rejskem središču ali na selekcijski farmi. 4. APNJENJE TAL VIŠINA: 1,500.000,00 SIT - regresira se celotna vrednost mulja - 10.000,00 SIT / ha, - apnenčeva moka 4,00 SIT /kg. POGOJ: Upravičenci do regresa so osebe s stalnim bivališčem v občini Križevci, ki regres lahko uveljavljajo samo za apnjenje tal kmetijskih površin na območju občine Križevci s saturacijskim muljem ali apnencem (apnena oz. dolomitna moka, ne apno) na osnovi predhodno opravljene kemijske analize tal. ROK: Upravičenci uveljavljajo regres na osnovi vloge in originalnega računa, ki morasti oddan do 1.12.1999 Kmetijski svetovalni službi v Križevcih. Če sredstva ne bodo izkoriščena do določenega roka, bo vloge mogoče oddati tudi po določenem datumu do izkoriščenosti sredstev. 4. REGRESIRANJE SEMENA PŠENICE VIŠINA: 2,000.000,00 SIT. - Subvencionira se nabava semenske pšenice v višini 30,00 SIT /kg. POGOJ: Sredstva se namenijo iz postavke proračuna za kmetijske programe in postavke za naravne nesreče za pokrivanje škode (po poplavah in toči.) Upravičenci do regresa so fizične osebe s stalnim bivališčem in kmetijskim zemljiščem v občini Križevci. Sklenjeno morajo imeti pogodbo o pridelavi pšenice, površine morajo biti usklajene z Obrazcem o kmetijskem gospodarstvu in rabi kmetijskih zemljišč v letu 2000 (obrazec MID). Regresira se do 300 kg semena priporočenih sort v letu 2000 na hektar površine. ROK: Upravičenci uveljavljajo regres na osnovi vloge in originalnega računa, ki mora biti oddan do 1.12. 1999 Kmetijskosvetovalni službi v Križevcih. 5. ANALIZA VZORCEV KRME VIŠINA: 200.000,00 SIT. POGOJI: Upravičenci do regresa so fizične osebe s stalnim bivališčem v Občini Križevci, ki uveljavljajo regres pri ŽVZ-ju za Pomurje. Sofinancira se 50 % opravljene analize. ROK: ŽVZ mora predložiti vlogo za uveljavitev regresa občini Križevci najkasneje do 1.12. 1999. 6. ODOBRITEV SREDSTEV Prosilci vložijo prošnje s potrebnimi prilogami v navedenih rokih. O dodelitvi sredstev bodo prosilci obveščeni v 15 dneh po končanem razpisu. Na podlagi 11. alinee 2. odst. 16. člena in 2. ali-nee 3. odst. 30. člena ter 95. člena Statuta in Sporazuma o delitvi premoženja nekdanje Občine Gornja Radgona z dne 2. 7. 1999 ter sklepa Občinskega sveta z dne 6. 9.1999 Občina Radenci objavlja javni razpis za prodajo poslovne stavbe - zadružnega doma na Kapeli z zbiranjem pisnih ponudb, kakor sledi: 1. Predmet prodaje Poslovna stavba, imenovana zadružni dom na Kapeli, stoječa na zemljišču pare. št. 291/2 pripisani pri vi. št. 118 k. o. Kapelski Vrh s skupno površino stavbišča 250 m2 in poslovni prostor (340,26 m2) s kletjo (22 m2), v nadaljevanju stavba. Mere stavbe in zemljišča naj interesenti sami preverijo na primeren način. 2. Uporaba stavbe Stavbo je dovoljeno uporabljati za vse dejavnosti, vključno z gostinstvom, izključene so dejavnosti, ki povzročajo škodljive emisije ali vplive v okolje. 3. Posebni pogoji Kupec mora začeti prenovo in sanacijo strehe in zunanjih delov stavbe v enem letu po sklenitvi pogodbe. Kupec ureja samostojno in na svoje stroške vsa vprašanja v zvezi z odmero funkcionalnega zemljišča, ureditvijo dovoznih in dostopnih poti ter vse tehnične priključke za normalno oskrbo stavbe. 4. Cena in plačilni pogoji Izhodiščna cena na dan objave tega razpisa znaša 8.500.000,00 sit neto. Kupnina se plača v celoti v dobro žiro računa Občine Radenci najpozneje do dneva overovitve prodajne pogodbe, kar je pogoj za overovitev. 5, Izbira najugodnejšega ponudnika Najugodnejši ponudnik je tisti, ki v popolni in pravočasni ponudbi ponudi najvišji znesek kupnine pod plačilnimi pogoji iz 4. točke zgoraj ter drugimi pogoji tega razpisa. 6. Vsebina ponudbe Ponudba mora vsebovati višino ponujene kupnine v SIT v neto znesku, točno navedbo imena in priimka ter naslova ponudnika fizične osebe ali firme in sedeža pravne osebe; fizična oseba priloži fotokopijo osebne izkaznice ali potnega lista RS z osebnimi podatki ter kopijo potrdila o državljanstvu in davčno številko, pravna oseba pa kopijo izpiska ali potrdila iz sodnega registra z matično številko ter svojo davčno številko. Vsaki ponudbi mora biti priložena kopija potrdila o plačani varščini za udeležbo na razpis. Ponudba mora biti zaprta v ovojnici z vidnim napisom »PONUDBA NA RAZPIS - NE ODPIRAJ«. Ponudba se vroči osebno v tajništvu Občine Radenci ali pošlje po pošti priporočeno na naslov: Občina Radenci, Radgonska c. 9, 9252 Radenci. Obravnavane bodo le popolne in pravočasne ponudbe. 7. Razpisni roki Rok za vlaganje ponudb je 15 dni, šteto od dneva javne objave tega razpisa. Obravnavane bodo tiste ponudbe, ki bodo prejete po pošti priporočeno do 15. ure naslednjega dneva po preteku razpisnega roka ali izročene neposredno do 15. ure zadnjega dneva razpisnega roka. Ponudbe bodo odprte na nejavni seji organa Občine ob pisanju ustreznega zapisnika. Ponudniki bodo pisno obveščeni o izbiri ponudnika v 8 dneh po pošti priporočeno po preteku roka za oddajo ponudb. Občina si pridrži pravico, da ne izbere nobenega ponudnika po lastnem preudarku. Izbrani ponudnik mora skleniti prodajno pogodbo v 15 dneh od dneva prejema.obvestila o izbiri. 8. Drugi pogoji Vsak ponudnik mora vplačati 10 % od izhodiščne cene, to je znesek 850.000,00 SIT, na račun Občine kot varščino za udeležbo na razpis. Izbranemu ponudniku se ta znesek vračuna v kupnino, drugim pa se vrne brezobrestno v 8 dneh po opravljeni izbiri. Če uspeli ponudnik ne sprejme teh razpisnih pogojev ali ne sklene pogodbe v razpisnem roku, varščina zapade v korist Občine. Občina pripravi besedilo prodajne pogodbe. Ponudnik - kupec plača poleg kupnine vse druge stroške in javne dajatve, povezane s tem nakupom, zlasti pa davek na promet nepremičnin, odvetniške storitve, sodne takse in vse druge s tem povezane stroške, razen stroškov overovitve pogodbe pri notarju in cenitev stavbe, kar plača občina. Vsak strošek se plača tedaj, ko nastane, v običajnem roku in zavlačevanje plačila ni dovoljeno. 9. Ogled stavbe Vsak interesent si ima pravico sam ali s svojimi strokovnjaki ogledati stavbo v celoti, in sicer prvi ponedeljek, sredo in petek med 8.00 in 14.00 po objavi tega razpisa, zunaj tega časa pa po posebnem dogovoru s kontaktno osebo. 10. Drugi podatki Kontaktna oseba je FRANČEK ROŽMAN. Vsi potrebni podatki so zagotovljeni po kontaktni osebi, in sicer ustno in neposredno ali po telefonu (069)669 610 vsak delavnik med 9.00 in 12.00 v razpisnem roku. Podatki po faksu se ne posredujejo. Kupec prevzame stavbo v neposredno posest po plačilu kupnine v celoti po klavzuli videno-kupljeno. Kupec prevzame stavbo z vsemi pravicami in obveznostmi po pravnem in dejanskem stanju na dan sklenitve prodajne pogodbe. Kupec ne more pridobiti lastninske pravice do stavbe, preden ni kupnina plačana v celoti (pridržek lastninske pravice). 28 9. september 1999, 0K motorna vozila OPEL KADETI 1.3 S, letnik 1989, v celoti prodam za rezervne dele. Tel.: 69 246 ali 041 749 597. m741 TOVORNI AVTO TAM 2001, neregistriran, vozen, z zamenjanim motorjem, vozen z izpitom C-kategorije, prodam. Tel.: 40 065, po 19. uri. m763 MERCEDES 190 D, letnik 1986 in 190 E, prodam. Tel.: 21 040. m800 JUGO 45, registriran do 1.9. 2000, prodam. Tel.: 421 376. m811 RENAULT 4 GTL, letnik 1988, prodam. Tel.: 48 193. m836 RENAULT 4, vozen, neregistriran, ugodno prodam. Tel.: 421 075. m837 no z doplačilom. Tel.: 04<1 673 597. m813 GOSTIŠČE V OBRATOVANJU, kompletno opremljeno, prodamo. Tel:. 48 533. m825 ENOINPOLSOBNO STANOVANJE v Lendavski uk v M. Soboti prodam. Tel.: 32 579. m828 V PETIŠOVCIH PRODAJO HIŠO. Cena po dogovoru. Ogled v soboto od 11. do 12. ure na naslov: Petišovska ul. 23, Petišovci. m829 kmetijska mehanizacija živali NESNICE, mlade jarčice, rjave, hisex in grahaste ter nove Štajerke, pred ne-snostjo in v začetku nesnosti, opravljena vsa cepljenja, prodaja Farma pri Mostu, d. o. o., po ugodni ceni - na vsakih 10 ena zastonj. Naročila sprejemajo: gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel.: 28 190, gostilna Benčec, Bakovci, tel.: 43 070, Franc Movrin, Petanjci 98c, tel.: 46 505, Gostilna Železen, Beznovci, tel.: 49 025, gostilna Rajser, Grad, tel.: 53 148, gostilna Jožeta Čeha, Nedelica, tel.: 72 146. m471 m497 KRAVO s teletom in nekaj kmetijskih strojev prodam. Tel.: 72 076. m767 KRAVO, staro 6 let, brejo 7 mesecev, prodam. Tel.: 53 419, Karolina Mešič, D. Slaveči 69. m786 MLADIČE ROTWEILERJE, čistokrvne, stare 7 tednov, prodamo. Tel.: 71 174, 041 839 080. m787 DVE BREJI TELICI, kontrola A, prodam. Tel.: 76 308. m792 PUJSKE prodam. Tel.: 40 411. m795 NESNICE, večje ali manjše, prodaja vsak dan, tudi v nedeljo. Babinci 49, tel.: 82 4O1.m818 KRAVO, brejo s 3. teletom, ugodno prodam. Tel.: 57 563. m820 PUJSKE prodam. Kavaš, Partizanska 32.Rakičan, tel.: 24 865. m831 PRIKOLICO za prevoz živine prodam. Tel.: 70 299. m753 LIČKALNIK IN TROSILNIK za umetno gnojilo prodam. Tel.: 77 029. m757 TRAKTOR TORPEDO TD 45 Adriatik prodam. Tel.: 76 747, 75 489. m761 PREVOZNO SUŠILNICO za koruzo, TIP Mecmar, kapacitete 34 ton, na električni pogon, rabljeno dve leti, prodajo. Tel.: 068 40 222. m768 ŽITNO SEJALNICO IMT, širine 2 m, prodam. Tel.: 412 055. m779 MIKSER SIP KLEPEC 51 prodam. Tel.: 71 059. m785 DROBILNIK za zrnje, komplet z motorjem in zabojem, ugodno prodam. Tel.: 28 742. m796 SAMONAKLADALKO SIP, 28 ccm3, silažno, 24 nožev, prodamo ali menjamo za manjšo. Tel:. 81 384. m816 ŽITNO SEJALNICO prodam. Tel:: 80 039, zvečer. m817 ŽITNO SEJALNICO IMT, disk 2,5 m, plug IMT, 3-brazdni, 14 čolni, škropilnico, 430 L - 10 M, ugodno prodam. Kuhar, Veščica 43, 21 961 ali 041 550 450. m823 kmetijski pridelki posesti SPIN nepremičnine Tišinska 19, M. Sobota Tel.: (069) 31 542, GSM: 041 728 093 (z licenco nepremičninskega posrednika) prodaja, nakup, najem, oddaja vseh vrst nepremičnin. Izdelamo nakupne pogodbe, cenitve, uredimo tudi vse potrebno pri prenosu vaše nepremičnine! HIŠO v Lipovcih 228, starejšo, dobro ohranjeno, z 20 ari zemlje, prodajo. Tel.: 061 75 44 35. m754 POČITNIŠKO HIŠO na 15-arski parceli v Moravskih Goricah prodam. Tel.. 21 393. m766 GRADBENO PARCELO. 25 arov, v središču Kuzme, ugodno prodam. Tel.: 55 255. m781 V NAJEM damo manjšo hišo na Kapeli. Informacije: 69 415, med 18. in 20. uro. m788 VINOGRAD s trgatvijo v Gerlincih prodam. Tel.: 40 149. m789 STANOVANJE v Murski Soboti prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 27 822. m794 TRI GOZDOVE v Vučji Gomili, v skupni izmeri 0,728 ara, prodam. Tel.: 28 146. m805 ENOSOBNO STANOVANJE v Lendavski ulici v Murski Soboti prodam. Tel.: 21 886 ali 061 575 197. m808 ENOSOBNO STANOVANJE prodam. Tel.: 31 378. m809 DVOSOBNO STANOVANJE ali manjšo hišo vzamem v najem v Radencih ali M. Soboti. Tel.: 57 349. m812 DVEMA ŠTUDENTKAMA ODDAMO OGREVANO SOBO s posebnim vhodom, kopalnico in možnostjo kuhanja v središču mesta Maribor - v bližini Eko-nomsko-poslovne fakultete. Tel.: 062 601 102. m813 DVOSOBNO STANOVANJE v Murski Soboti kupim ali zamenjam za enosob- GROZDJE z brajd, rizling, šipon, burgundec, prodam, tel.: 72 669. m700 SLIVE za sušenje in žganje odkupujemo. Tel.: 51 508, 0609 650 899. m756 VINO, cepljeno in šmarnico, prodam. Tel.: 47 1501* m772 VINO, šmarnico, prodam. Cena 80 SIT/I. Tel.:72 147.m780 1,4 HA KORUZE ZA SILIRANJE prodam. Tel.: 57 400. m806 KROMPIR za ozimnico, beli in rdeči, v vrečah, prodam. Tel.: 421 171. m822 JEDILNI KROMPIR, beli in rdeči, ter krompir za krmo prodam. Tel.: 411 359. m830 KROMPIR za ozimnico, beli in rdeči, prodam. Balažič, Cankarjeva 1, Beltinci, tel.: 412 056. m833 VINO, laški rizling, prodam. Tel.: 31 049. m834 razno Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala Srednje kovinarske šole, izdanega na CPŠ v M. Soboti v šol. I. 1982/83 na ime Srečko Borko, Police 18, G. Radgona. m748 Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala OŠ 17. oktober Beltinci, 1984/85, na ime Bernarda Škafar, Lipovci 110. m755 Preklicujem veljavnost Pogodbe o vezavi tolarskega depozita, št. pog. 30198, od KZ PANONKE, na ime Štefan Časar, Markovci 42. m758 Preklicujem veljavnost HK št. 24467-3, izdane pri HKS Panonka na ime Geza Kutoš, 9206 Križevci 207. m784 Preklicujem veljavnost diplome, 1989, Srednje kmetijske šole v Rakičanu na ime Iztok Hanc, Juša Kramarja 20, . Črenšovci. m744 Preklicujem veljavnost spričevala 3. letnika in spričevala o zaključnem izpitu, izdanih v šol. 1.1996/97 na SŠGT Radenci na ime Romana Verlič, Ihova 23, Benedikt. m745 Preklicujem veljavnost spričevala o zaključnem izpitu, izdanega v šol. I. 1997/98 na SSTŠ - smer strojni tehnik na ime Branko Dervarič, Kajuhova 27, M. Sobota. m803 LADIJSKI POD, talni in stropni, 1. ali 2. kvalitete, z dostavo, prodam. Tel.: 063 451 082. m676 Zdravstvena nega bolnikov MILENA DOMAINKO v S 1. septembrom 1999 sem začela z zasebno dejavnostjo zdravstvene nege bolnika na domu na samoplačniški osnovi, s sedežem v Korovcih 47, p. Cankova. V Informacije in naročila po tel. 041 334 613 ali 88 235, vsak k dan, razen nedelje, od 8.00 do 15.00. PEČ za centralno kurjavo na drva prodam. Čemelavci, tel.: 27 552. m746 POHIŠTVO ZA SPALNICO, staro okrog 5 let, ugodno prodam. Tel.: 36 960. m747 VINSKE HRASTOVE SODE (350 I, 220 I in 1201), dobro ohranjene, ugodno prodam. Tel.: 32 907. m750 DELNICE MURE in druge odkupujemo. GSM: 041 504 063. m782 VEČJO KOLIČINO TRDIH IN MEŠANIH DRV prodam. Tel.: 45 502. m793 TERMOAKUMULACIJSKO PEČ ELI-ND, 3,5 kW in plinsko peč prodam. Tel.: 27 399. m804 MOBITEL, GSM Samsung SGH 500, SGH 600 in Nokio 3210 prodam. Tel.: 041 346 645.m810 ZAKONSKO POSTELJO IN KAVČ zelo ugodno prodam. Tel.: 251 288. m814 SUH ŽAGAN HRASTOV LES ugodno prodam. Tei.: 28 441. m824 NOVE KUHINJSKE ELEMENTE zelo ugodno prodam. Tel.: 21 196. m835 STARINE (pohištvo, lestence, svečnike, ure, porcelan, razglednice itd.) odkupujem. Tel.: 062 304 927 ali 041 804 959. m838 HITRO, PREPROSTO IN CENEJŠE TRGOVANJE ( BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA, d. o. o. Kocljeva ul. 1 a, Murska Sobota (zgradba SOBOTA - CENTER) TEL: 35 630 FAKS: 35 641 dekle z veseljem do dela v strežbi. Tel.: 421 302. m826 storitve GRETJE IN VODOMONTAŽA. Ivan Šarkezi, s. p. Pokličite za brezplačen predračun. Tel.: 76 376. m648 INŠTRUKCIJE iz kemije in kemijskega računstva ter iz matematike za I. in II. letnike srednjih šol, pokličite tel.: 22 105. m807 delo srečanja PREVAJAM IN INŠTRUIRAM ANGLEŠČINO. Valentina, tel.: 28 244 ali 24 425. m769 DNEVNI BAR zaposli natakarico ali VEČ OSAMLJENIH ŽENSK od 30 do 50 let želi spoznati sebi primernega partnerja za prijateljevanje ali resno zvezo. Tel.: 090 40 81, 156 SIT/MIN. SPOMIN Mariji Micki Kuhar iz Veržeja (11. 9. 1995-11. 9.1999) Takrat - se je pričenjal nov sončen jesenski dan, nihče od nas pa še slutil ni, da bo to dan, ko bo zamrl tvoj smehljaj in ugasnil tvojih oči sijaj. Naše spoštovanje vsakemu posebej, ki jo še vedno ohranjate v mislih, in ISKRENA HVALA za vse podarjeno na njenem grobu. Naša ljubezen do tebe bo večna! Vse odhaja kakor i,a le spomini zvesto spremljajo c V SPOMIN 7. septembra minevajo tri leta ža od takrat, ko nas je zapusti* Franc Balcf iz Bokrač Hvala vsem, ki se ga spominjate. Žalujoči vsi njegovi Ti mali kolovratež, ki se vzpenjaš k ljubečim rokam, navihanec mali, ki se plaziš po kolenih, sprašuješ: »Zakaj, zakaj?« in mi ZAKAJ utihnil je tvoj večni Zakaj? ZNRNKLN Samo trenutek, kratek trenutek in že ni med nami našega najdražjega sinka, bratca in vnučka Damjana Hozjana s Hotize ki je te dni slavil drugi rojstni dan. Z neizmerno žalostjo v srcih se iskreno zahvaljujemo vsem tistim, ki so nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč, izrekli besede tolažbe in sožalja, njegov poslednji dom pa zasuli s čudovitim cvetjem in svečami. Lepa hvala vsem, ki so darovali v dobrodelne ali druge namene. Besede globoke zahvale izrekamo njegovim prijateljem in vzgojiteljicam iz hotiškega vrtca, Aleksandrinim sošolcem in učiteljem Dvojezične srednje šole v Lendavi in sodelavcem kleparstva Bohar iz Lendave. Vsakemu posebej - še enkrat iskrena hvala! V globoki žalosti: mamica, ati, sestra Aleksandra in drugo sorodstvo Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas, zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih ti živiš. ZAHVALA V 80. letu nas je nepričakovano brez slovesa zapustil dragi mož, oče, tast, dedi in stric Jože Lang iz Pertoče 50a Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, vence, sveče in svete maše. Posebej hvala gospodu župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Hvala tudi sodelavcem čistilne ekipe Splošne bolnišnice. Vsem še enkrat - iskreno hvala! Žalujoči vsi njegovi najdražji Dragi dedi, pogrešava te tvoja vnuka Robi in Rafko DAMIR BANFI VEŠČICA KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM. PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI. TEL.: (069) 348 060, FAX: (069) 251 170, 9000 MURSKA SOBOTA Ni te na pragu več, ni te v h " nihče več tvojega glasu n Zato pot nas vodi tja, kjer rože ti cvetijo m sveče ti v spomin gonj ZAHVALA Karel Rogati iz Sotine 89 ki ga Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vs ’ ose ses#11 žena Matilda, sinova Drago in Zlatko Z ^rUZl^a Marija in brat Jože z družinama ter Prazen dom je'n naše oko zama ^hljaja, Ni več vajmeg utihnil je pri n“s’ bolečina in samot gd.tjai zato pot nas kjer sredi t‘s' bPa^ a v naših srcih se ZAHVALA j . •„ trudna D habo v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, CenT sorodnikom in vsem, ki ste drago pokojnico Pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje v dobrodelne namene ter nam izrekli sožalje. Hvala g. duhovniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Zaprl trudne si oči, saj tam, kjer si, bolečine več ni, le pri nas vse prazno je, vsi zelo, zelo pogrešamo te! Majda ZAHVALA V 78. letu nas je zapustil predragi očka Jože Uršič iz Murske Sobote ^°SprJla^5>rnestljivi izgubi se zahvaljujemo vsem, ki so ga na njegovo zadnjo pot; sorodnikom, sosedom, darovalcem vencev, cvetja, sveč, za sv. maše, ^,spevke za opremo bolnišnice ter za izrečene sožalne tuc*’ vsem govornikom: g. Bagariju, g. Merklinu, ZBMS in soborcem VDV. Iskrena hvala g. ga?°8rebni °bred' pevcem za odpete pesmi, godbi na škofu °Vec ter pogrebništvu Banfi. Posebna zahvala velja dr. Jožefu Smeju za poslani poslovilni govor. °stjovsrcih: žena, hčerka in sin z družinami M. Sobota, 30. 8. 1999 ^0 • očka, pogrešamo te ^^^^*°je vnukinje: Lenka, Urška in Maja Je čas, ki da, je čas, ki vzame. Pravijo, je čas, ki celi rane, in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. V 52. letu nas je nenadoma, a za vedno zapustil dragi sin, mož, oče, tast, dedek, brat in stric Bela Gergek iz Borejec 22 Ob boleči izgubi se, zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, vsem, ki ste darovali cvetje in sveče. Hvala za denarne prispevke ter izrečena pisna in ustna sožalja. Hvala vsem sorodnikom, znancem, sosedom, sosedom s Krajne in gasilcem. Lepa hvala sodelavcem iz TŽO II, Gramisa M. Sobota, sošolcem in kolektivu OŠ IV M. Sobota. Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in g. Partlu za besede slovesa. Hvala tudi pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi Skromno, tiho si živel, za nas si delal in skrbel. Srce ljubeče zdaj v grobu spi, nam pa rosijo se oči. ZAHVALA V 76. letu nas je zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, pradedek in brat Jožef Kranjec iz Lukačevec 8 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in drugim, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče, za svete maše in za mrliško vežico ter nam izrekli sožalje. Posebna zahvala g. župniku, pevcem za odpete žalostinke, pogrebništvu Banfi ter sodelavcem Mure - 371. brigadi. Žalujoči vsi njegovi V srcu nas zaboli, ko se zavemo, da od slovesa preteklo že leto je dni. V SPOMIN Boleč je spomin na 10. september 1998, ko nas je za vedno zapustil naš najdražji Janez Kološa iz Andrejec 48 Iskrena hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem preranem grobu, mu prinašate cvetje ter prižigate sveče. Žalujoči vsi njegovi Dragi ati Vedno bolj te pogrešam Tvoj Jožek Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, • ostala je praznina, ki hudo, hudo boli. ZAHVALA V 76. letu starosti je dočakal svojo pot dragi mož, oče, stari oče in dedi Aleksander Majan iz Sela 138 V, Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, znancem, prijateljem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče in v druge namene. Posebna zahvala g. seniorju Erniši za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA V 65. letu nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče, brat, dedek in tast Franc Kozar iz Zbigovec 9 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče in za izrečena sožalja. Posebna hvala g. Puncerju za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, predstavniku Petrola, PGD Zbigovci, predstavniku KS ter pogrebništvu Vrbnjak. Žalujoči vsi njegovi , Minile zate vse so bolečine, a v naših srcih pustila lepe si spomine. ZAHVALA V 59. letu nas je mnogo prehitro zapustila naša draga hčerka, žena, mama, babica in prababica Angela Zelko iz Velike Polane 176 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo botrini, sorodnikom, sosedom, prijateljem, še posebej ge. Tili Žalik, družini Zver in vsem, ki ste počastili spomin nanjo in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem darovalcem sveč, svetih maš, darov v druge namene, cvetja in vsem, ki so izrekli besede sožalja. Posebej hvala g. dekanu Francu Kodili za besede slovesa, pevcem, organistu, društvu upokojencev V. Polana, trobentarju in delavcem podjetij Toko Žižki, Varstroj Lendava, Vpaul Anna iz V. Polane. Hvala tudi kirurškemu oddelku soboške bolnišnice, osebju Zdravstvenega doma Črenšovci in Pogrebništvu Ferenčak za vse storitve. Žalujoči: vsi, ki so te imeli radi ZAHVALA V 80. letu je mimo in tiho zaspala naša draga mama, stara mama, prababica in tašča Marija Smodiš iz Stanjevec 16 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam pisno in ustno izrekli sožalje ter darovali vence, cvetje, sveče in v dobrodelne namene ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala velja g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Tvoji najdražji Zaspala, draga mama si, zaprla trudne si oči, hiša postala prazna je, odkar te več med nami ni. ZAHVALA V 74. letu nas je zapustila draga mama, stara mama in babica Agata Kuzma roj. Zakojč iz Gor. Bistrice Kakor glasi Slomškova pesem: Glejte, že sonce zahaja, tako je zašlo tudi njeno skromno in skrbno življenje, ki je vedno živelo za nas. Iskrena hvala vsem dobrim sosedom, sorodnikom, botrini in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč, posebej hvala Zinki Glavač. Hvala za darovane vence, cvetje, svete maše, sveče in za druge prispevke. Hvala g. kanoniku Francu Tementu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in g. Žižku za ganljive besede slovesa. Lepa hvala sodelavcem OŠ Bistrica ter pogrebništvu Balažič. Žalujoči vsi njeni 30 OGLASI 9. september 1999, VKlIj^ RAZNE SORTE JABOLK (NAMIZNIH IN ZA OZIMNICO), Reklame za rumene strani lahko naročite po tel. 041 867 718. HOVI d.o.o. ŽAGANJE, REZANJE IN VRTANJE BETONA Franc Horvat 9226 Moravske Toplice, Brezje 6, tel. & faks: I069I 48 426, GSM: 041 772 426, 041 733 948 TUROPOLJE d.o.o. ul. Zorana Velnarja 13, 9000 M. Sobota, tel.: 36 580 STIHL 29 MURSKA SOBOTA, Nemčavci ID g ® [1 - r Horvat —— tefan 6224 VINO*TOČ SEVER Moravske Toplice Tel.: 22 812, 48 850 Nedeljska kosila - pizze, narezki, pravi naslov za praznovanje rojstnih dnevov, krstov, obletnic ... , d. o. o. Ljuba Šercerja 17, Radenci. Pooblaščeni prodajalec in serviser za Pomurje. VSE NA ENEM MESTU tel.: 65 830 KURILNO OLJE, PREMOG Ugodne cene in možnosti plačila! KURIVO - PREVOZ, Bojan Jakšič, tel.: 788 200 TMpPREVOZ EKPORT - IMPORT Tejevsko In storitveno podjetje 2230 Umrl, PMBtatt ŠTAJERC 684 UT 4® 3.926.143,00 SIT ® '^POHIŠTVO ZA VAS Zatri um Ljutomer, tel.: I069184 90 90, od 8.00 do 18.00 Krog, tel.: (069) 35 460, od 9.00 do 17.00 VSAKDAN EN ZADETEK V POtNOl Vsak delovni dan Kkbe OKENSKI SISTEM! Lendavska 8 9000 Murska Sobota UUHTOMJAALUOfUOftAJA w posmomStvo n.aa Uškma (arwo naselje) TeMOMIM 132 ^>ura\ PVC ALU OKNA, VRATA, ZIM. VRTOVI KODO