19. številka. Ljubljana, v soboto 24. janiivarja. XVIII. leto, 1885. Izhaja vsak dan iveter, iziroSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij sko-ogerske dežele M vse leto 15 pld., za pol leta 8 jrld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na doin za vse leto 13 gld. za četrt leta y gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po • 0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje ae od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če so oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat in po 4 kr., če se tr krat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolč frankovati. — Kokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravnislvo je v Frana Kolmana hiši, „(ileduliška stolna*. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. K agrarnemu gibanju na Angleškem. Večini čitateljev naših je gotovo Še v dobrem spominu lepo in korenito pisani članki, ki so pred nekoliko leti na tem mestu pod nadpisom „Green Erin" obravnavali pekoče irsko vprašanje in slikali dolgovečno politično in ekonomsko revščino, a tudi občudovanja vredno neostrašnost trpečega in borečega se naroda na Irskem. Znano je tudi, da so naslednja leta pogumni Irci pod vodstvom Par-nella marsikaj dosegli v zboljšanjo svojega stanja, da so jih zlasti zemljiški zakoni vzdignili in rešili iz brezozirne samovolje zakupodalcev, angleških lordov in „absenterjevu. Toda s tem je bilo agrarno vprašanje pregnano le iz jednega dela Velike Britanije, čedalje glasneje pa je prihajalo iz drugih, angleških in škotskih pokrajin, ker tudi tam je kmetski narod uvidel, da je trpin, pri vsem tem pa lačen, da se mu delo ne izplača, da se ob njegovih žuljih redi le veliki zemljan, zakupodalec. Uvidelo bo je, da so pogoji kmetskega življenja in dela neznosni, da so zemljiške razmere na Angleškem za našo dobo neosnovane, ker še zmirom nosijo na sebi pečat pogibeljnega fevdalstva in konservatizma, čeprav se je čas preminjal in se preobrazil. Oživljala se je tudi zavest, [da te podedovane neprilike potisnejo angleškega in škotskega poljedelca v gmotni prepad in v grob, ako se jim krepko in o pravem času pot ne zastavi. In tako je tudi za Anglijo in Škotsko postalo agrarno vprašanje godno za nujno rešitev. In kakor so nekdaj Garnier, Pages in Thiers za Francijo zahtevali vsaj toliko svobode, „kolikor je ima Avstrija", tako sedaj angleški in škotski kmetje (farmerji) hočejo, da se jim podeli vsaj tak zemljiški zakon, kakeršni imajo zakupojemniki na Irskem v varstvo svojih pravic. Zemlja na Angleškem in Škotskem je po svojem najvećem delu lastna zemljanom, vlasteljskim „rodbinam", katerih pa je le malo v primeri s številom preprostega naroda. Cele grofije" imajo v lasti lordje, in nekateri izmej njih so taki, da se rajši po svojih zemljiščih šetajo ali za divjačino po-jajo, nego da bi je izročili pridnim kmetskim rokam v obdelovanje. Še zmirom prav pravi tisti pisatelj, ki je rekel, da je zemlja na Angleškem ustvarjena bolj v zabavo, v čast in bahanje posameznim rodbinam, kakor pa za blaginjo in življenje ljudem. Stotine podedovanih grehov, bremen in davkov tlačijo angleškega kmeta še dandanes in njegova domovina le malokaj ve o tem, kako se je vse glede zemljišč in lastnin prekucnilo skoro povsodi na kontinentu v prejšnjem in sedanjem stoletji. Vrhu tega pa sta par in stroj ekonomske razmere iz globočino gori pretresla in preosnula. Sedaj že ni veliko razlike, ali žito pridelujem na Angleškem, ali pa če je na angleški trg pripeljem pridelamo iz Minnesote, iz Avstralije ali pa sem od Azovskega morja. Toda farmer v zahodnji Ameriki obdeluje svojo svojino, lastno zemljo, ne tiščijo, ne dražijo mu pridelkov bremena in mala voznina, ki jo plača, da svoja žita prepelje v Anglijo, je ničla proti zakupnini, davkom itd., ki jih angleški kmet mora uračuniti v stroške pridelovanja. Ameriško žito torej lahko kon-kuruje proti domačemu angleškemu žitu in jasno je, da je tudi na Angleškem boljše žita kupovati nego pridelavati v dosedanjih zemljiških in zakupninskih razmerah. S tem pa je tudi izrečeno, da ogromni večini poljedelcev bije zadnja, smrtna ura. Ni so čuditi tedaj, da jo na dnevnem redu angleške politiko poleg znamenitih vnanjih vprašanj krepko tudi zarisano vprašanje agrarno, da ne bode dolgo, ko interesantno vprašanje pride pred angleški parlament z novim obrazom. To se daje najvarniše sklepati iz poslednjih izvenparlamentnih govorov sira Charlesa Dilke-ja in Chamberlaina, oba radikalna člana Gladstonovega kabineta. Zlasti Chamberlain, načelnik trgovskega urada in priljubljeni „tribunus plebis", trdi, da ne gre več odlašati, nego, da se je i parlamentu pečati z agrarno reformo; kmetje, farmerji, zakupci morajo dobiti vsaj toliko pravic, da bodo laglje konkurovali s kmeti po drugih deželah. Zakupec irski dosegel je po zemljiškem zakonu, da se mu je zakonito določila primerna zakupnina, da je sedaj glede zakupne pogodbe varen pred muhami zemljiškega gospodarja in da more nadomestilo terjati za vse zboljške, ki jih obrne v prid zakupljenega zemljišča. Najmenj toliko gre tudi angleškim in škotskim poljedeljcem, in to se tudi mora zgoditi, kajti, izgovoril je Chamberlain, — zemljišče, lastnina vender ni večji, svetejši svojina, kakor so druge svojine sploh, in prav tako, kakor druge svojine mora se tudi lastnina uklanjati zakonitim omejitvam, ki so za obči prid. Pravični boj angleških farmerjev ima torej v kabinetu samem jako močne zaslombe. Novi volit-veni zakon podelil je novima dvema milijonoma vo-litveno pravico, skoro samim takim, ki ječijo pod neznosnimi agrarnimi razmerami. Morebiti že prihodnje volitve dokažejo, da se novi po-klicanci zavedajo pridobljene važne pravice, da je agrarno gibanje storilo jeden korak naprej. Agrarna ustava britskih otokov odsvit je davno osmešenega fevdalizma, ki se je v Angliji navzlic cvetoči politični svobodi poleg nje ohranil še v mnogih razmerah. Po velikih latifundijah umerjena je angleška ustava, daje torej zemljanom ali velikim posestnikom tako neprimerno oblast, kateri bi se bilo čuditi, če bi ne dtišila interesov in koristi naroda. Baš zemljani se najbolje upirajo proti opravičenim zahtevam angleškega kmeta. Nočejo se sprijazniti z novim časom, ki tukaj kakor tudi za druge razmere terja, da se dobro ne godi samo manjšini, nego večini, ne posameznikom, nego občnosti, narodu. A tudi tukaj se bodo izpolnile besede: ,,Eppur si muove!" Iz državnega zbora. Z Dunaja 23. januvnrja. V vsaki seji se oglašajo novi predlogi in se javljajo vprašanja do vlade. Moj predlogi je omeniti dr. Mcznikovega, po katerem se ima znani zakon z dne 27. decombra 1880 o obdačenji posojilnic tem zavodom na korist Spremeniti, Davkar-ske oblasti so namreč posojilnice obkladale s ta-cimi pristojbinami in davki, da so olajševalne določbe omenjenega zakona postajale iluzorične. Dr. Meznik tedaj predlaga, da bi tudi take posojilnice vživale dobrote gori omenjenega zakona, katere svoj denar, kar ga ne morejo zadružnikom sposojevati, nalagajo pri druzih denarnih zavodih; dalje, da se ne sme računati davek od obrestij tacih denarnih ulog, katere zadružniki nalože v posojilnici. Blizu jednak nasvet stavil je dr. Menger. Oba predloga izročila se bosta odseku za hranilne in posojilne zadruge, ki bode gotovo to zadevo kmalu LISTEK. L u z e r n. Iz zupifsleov lillCSKU I). IN<-lil j udovII. (Ruski spisal grof L. N. Tolstoj, posl. Vrba nov.) ■ Dalje.) — To ni, rekel je; — a tu glavno on est tres serre pour la police, rečem vam. Tukaj po teh republikanskih zakonih vam ne dovolijo peti, a v Italiji morete hoditi, kolikor hočete, vam nikdo niti besede ne reče. Tu pa, Če hočejo, vam dovolijo, če pa nečejo, pa ves lahko denejo v zapor. — Kaj še? — Da. Ako vas že jedenkrat opomnijo, pa boste še peli, denejo vas v zapor. Jaz sem že tudi bil zaprt tri mesece, rekel je, smehljajoč se, kakor bi to bil jeden najprijetnejših njegovih spominov. — Oh, to je strašno, — rekel sem. — Zakaj pa? — To je že tako tukaj, po novih republikanskih zakonih, nadaljeval je, vedno bolj navdušen. Tega nečejo razumeti, da tudi ubožec mora kako Živeti. Ko bi jaz ne bil pohabljenec, bi pa delal. A če pojem, mari delam s teti komu kako škodo? Kaj je to takega? Bogatini žive, kakor hočejo, a un pauvre tiaple, kakor jaz pa še živeti ne more. Kaki republikanski zakoni so to? Ker je tako, tedaj mi nečemo republike, kaj ne, milostljivi gospod? mi nečemo republike, a mi hočemo .... mi hočemo samo ... mi hočemo . . . umolknil je malo: mi hočemo naravnih zakonov. Nalil sem mu še kozarec. — Vi ne pijete, rekel sem mu. Vzel je v roko kozarec in poklonil se mi. — Jaz že vem, kaj hočete, rekel je, mižikajoč z očmi in žugajoč mi s prstom: — upijaniti me hočete, da bi gledali, kaj bode z menoj, a to se vam ne bode posrečilo. — Zakaj bi vas hotel upijaniti? rekel sem: — hotel sem vam samo veselje napraviti. Bilo mu je težko, da me je razžalil, napak raztolmačivši moje namere, bil je žalosten, ustal je in prijel me za komolec. — Ne, ne, rekel je s prosečim izrazom gledajoč me s svojimi mokrimi očmi: — jaz sem se le šalil. In za tem je izpregovoril neko strašno zamotano, prekanjeno frazo, ki bi bila imela pokazati, da je vender dober človek. — Je ne vous dis que ca! zaključil je. Tako sva dalje pila in pogovarjala se s pevcem, natakarji so pa naju še vedno opazovali, in kakor se mi je zdelo, se nama posmehovali. Ce tudi me je zanimal razgovor, vender neseni mogel, da ne bi tega zapazil, in reči moram, jezilo me je bolj in bolj. Jeden iz njih je ustal, stopil je k majhnemu možu in gledajoč ga v zobe, začel se mu smejati. Jaz sem že tako bil zbral dovolj jeze na prebivalce Sclnveizerhofa, a do sedaj je na nobenega neseni stresel, a to natakarsko občinstvo me je še bolj razdražilo. Švicar, ne da bi se bil,odkril, prišel je v sobo, a oprši se na mizo, sel je poleg mene. Ta poslednja okoliščina je zadela moje samoljubje in ponos, naredila je konec mojej potrpežljivosti in dala izhod mojej davečej jezi, ki se je ves večer zbirala v meni? Zakaj se mi on pri vratih, kadar sem sam, nizko priklanja, a sedaj, ko sedim pri potujočem pevci, se pa useda poleg mene? Napolnjevala me je vsega ona kipeča nevolja, katero jaz rad imam v sebi in jo še sam vzbujam, kadar se me polastuje, kajti pomirljivo upliva na me in mi daje, če tudi le za kratek čas neko nenavadno gibčnost, energijo in fizično in moralno silo. (Dalje prih. 3564 in povoljno rešil in o tej priliki tudi obravnaval prošnjo „Zvezd slovenskih posojilnic", ki zadeva* raYne~ Zelje. Vladni predlog o zakonskih naredbah proti anarhistom izročil se je posebnemu odseku 2 4' udov. V denašnji seji bode dr. ItUser Utemeljil pred- j log, da naj se za hranilnice vender jedenkrat sklene poseben zakon, ker stari rrgulativ od 1. 1814 nikakor ne ugaja sedanjim razitierarnl Tudi ni predlog se bode izročil odseku za nraniltte iii posojilne zadruge. Zakon o zidanji železnice Ljubi j arta-Kamnik se danes še ni predložil. Trav.jo, da se finančni miuister protivi podporam za lokalne železnice. Kakor vse kaže, bode Kranjsko moralo še tudi to sesijo prebiti, ne da dobi kak košček železnice. Slovenski državni poslanci zrazili so vdovi g. Karola Rudeža svoje globoko sožaljenje o izgubi vselej zvestega rodoljuba in tovariša. Ova samostalna predloga. n. Č'm bolje se množe zahteve, katere stavlja splošni napredek do posamičnih členov človeške družbe, tem več mora tudi moderna šola zahtevati od učencev, katere vzgaja za življenje. Zato so pa tudi današnje osnovne šole osnovane tako, da se mora dete, ustopivši vanje, prav marljivo lotiti učenja, ako hoče napredovati v vseh učnih predmetih jednakomerno in uspešno. Umevno je, da je to mogoče le tedaj, kedar je bila domača vzgoja taka, da je budila v detetu željo po pouku in veselje do njega ter mu ob jodnom bistrila um in spomin. A za tako ugodnih okoliščin dano je duševno razvijati se le relativno pičlemu številu otrok; kajti take odgoje glavni pogoj je, da so roditelji sami olikani in v svesti si vsestransko svojih dolžnostij do dece, ob jednem pa, da jim ne primanjkuje za to odgojo potrebnega časa. Ker pa v največjih slučajih skrb za vsakdanje življenje nadkriljuje vse ostale skrbi roditeljev, prepuščena je navadno deca tako dolgo, dokler na začenja obiskovati javnih šol, sama sebi, kar je navadno razvoju njenih naravnih darov in zmožnosti ua kvar. Da se odpomore temu, začela so si po mestih, kjer stanuje skupaj večje število rodbin, katere ne morejo domačej odgoji otrok posvetiti potrebne skrbi, ustanovijati otročja zabavišča, katerim je naloga deco v starosti od štirih let dalje za gotove dnevne dobe vsprejemati pod nadzorstvo ter s primernimi igram* skrbeti zato, da se počno v njej razvijati naravne sposobnosti in uriti jim spomin. Ni mi treba poudarjati, da imajo taki zavodi tudi veliko važnost v nravstvenem oziru, kajti mnogokrat so roditelji, ki morajo po cele dueve biti v delu, primorani pustiti svojo deco doma brez nadzorstva in to ima po mestih, kjer mnogo rodbin stanuje vkupe in je deca v nežuej mladosti že izpostavljena raznim pogubnim uplivom, jako slabe nasledke za nravstveno odgojo. Tudi iz tega ozira 80 tedaj otročja zabavišča, v katerih ostaja deca ves oni čas, ko jej nedostaja roditeljskega nadzorovanja, pod pažnjo učiteljskega osobja, prevažnega in velikega pomena. V Ljubljani doslej razen dveh privatnih otročjih zabavišč, nesmo imeli tacih zavodov. Od teh pa je saino otročja varovalnica pri sv. Florijanu bila pristopna tudi deci nepremužnih roditeljev, v tem, ko so se v drugo otročje zabavišče gospodičen Rebnovih vsprejemali le otroci proti mesečnej nagradi. Preteklo leto nam je pač prirastlo tretje otročje zabavišče, v katero imajo pristop vsi otroci brezplačno in še celo proti posebnej nagradi, katera se jim daje v učnih pripomočkih in obeča celo v napnu i obleke. To zabavišče pa ni uavstalo iz do-dobrega namena in zato, da bi se bilo z njim zadostilo splošno občutnej in priznanej potrebi; ampak iz onega demoničnega namena, ki slove od narode nje. Ustanovilo ga je namreč na željo one Ljubljanske klike, kateiej se zdi življenju naloga, da deluje v našem mestu proti prvotnemu prebivalstvu, društvo, čegar korenine tiče v nemškej zemlji zunaj avstrijske države; društvo, katero je s svojim agresivnim postopanjem mej neneinškimi narodi naše skupne domovine avstrijske pomagalo v poslednjih letih povećavati narodnostna proti v ja; —ustanovilo z namenom, da že v mladih srcih nežne mladine budi sovraštvo in zaničevanje do materinega jezika slovenskega ter v mlade duše zasaja strupeno in ostudno rastlino jadnoga renegatstva. To novo otročje zabavišče nemškega BSchulvereinaa ne moremo tedaj smatrati, dokler ima sedanji svoj namen, za 1 potrebno in s vrhi odgovarjajoče, temveč za narodnosti škodljivo, ker po svojih namenih odnarodujofie. Zato mora pa biti skrb mestne občine, Katera je poklicana, da skrbi po mogočnosti za vse omiko in oliko svojega prebivalstva pospešujoče in nrav: stvorio odgojo podpirajoče pitrebe svojega' prebil valstva; da ustanovi potrebno število otročjih za-biivife in jaz stavim naslednje predlbge: Slavni mestni zbor naj sklene: 1. Najkasneje do 1. maja 1885. ima se nsta^ noviti prvo mestno otročje zabavišče s slovanskim poučnim jezikom; 2. Mestnemu magistratu se naroča, da po posvetovanji s šolskim odsekom izbere za ta zavod primeren del mesta, najame stanovanje in paz-niško osobje ter sploh stori v izpeljavo prvega sklepa vse potrebne korake; 3. Finančnemu odseku se naroča, da stavi v proračun za leto 1885 v ta namen potrebno svoto. Volti ieui razgled. V Ljubljani 24. januvarja. Vlada si še vedpo prizadeva, kako bi osnovala srednjo stranko v državnem zboru. Njeni poskusi so že1 večkrat spodleteli, pa zato ne popusti te ideje, temveč obrne se vselej na drugo stran. Sedaj bi rada češke fevdalce izvabila iz češkega kluba, kakor se govori, in jih pregovorila, da bi osnovali poseben klub, kateremu bi narodno vprašanje ne bilo več prva stvar, ampak konservatizem. IV bi bilo jako Škodljivo za avstrijske Slovane in nadejamo se, da se ne posreči. — Kakor se da posneti iz čeških listov, češki poslanci rie bodo gla-so.ali za anarhistični zakon, vsaj v tej obliki ne, kakor ga je predložila vlada. Ta zakon ima preveč drakoničnih določeb nasproti društvom in časnikom. „Pokroku tudi pravi, da ni prav, da zakon govori povsod le o socijalistih, iti ne dela razlike mej socijalisti in anarhisti. Izraz socijalist je preobširen. Socijalisti neso nevarni državi, ampak utegnejo biti celo koristni, ako po zakonitem potu skušajo zbolj-šati svoje stanje. Nevarni so le anarhisti. Po časnikih, zlasti židovskih, se je razširjala vest, da so semenišniki v Djakovem ovirali s Bilo uradni posel tamošnjemu okrajnemu načelniku. Vse to je pa prav za prav imelo le namen očrniti vladiko Str«M»iiiayerfrt. Res se je tudi vršila neka preiskava, kajti tamošnji seminaristi so si bili nakopali jezo okrajnega načelnika, in to zato, ker se mu neso hoteli klanjati. Zato so jih pa dolžili, da kmete ščuvajo proti državnim oblastvom, pa preiskava je pokazala, da je vse to bila le nesramna denuncijacija. Časniki morajo sedaj preklicavati svoja izmišljena poročila. Staro- in Mladorusini v Galiciji so se pogajali, da bi skupno postopali pri prihodnjih volitvah V državni zbor. Ta pogajanja so se baje razbila in Starorusini se sedaj ne bodo udeležili volitve, ker nemajo upanja, da bi zmagali s svojimi kandidati. V krajih, kjer so prej bili voljeni Rusini, je poslednji čas nastavljenih mnogo odločnih poljskih uradnikov, kateri bodo agitovali za poljske kandidate. Tako se vsaj piše nekemu Dunajskemu listu iz Levova. Viiaitfe države. Jutri so volitve za francoski senat, zato je ta dan jako pomenljiv za republiko. Kakor je pričakovati, pridobili bodo republikanci več sedežev. Posebno huda bode borba v Parizu, kjer si stoje tri stranke, republikanci, radikalci in socijalisti nasproti. Italijanski listi pišejo, da vlada odpošlje še drugo ekspedicijo v Afriko, „tribuna" poroča, da bodfe ta ekspedicija brojila 10.000 mož ter odide v dveh oddelkih po 5000 mož in se^bode udeležila vojne v Zgorn.em Egiptu. Po drugih poročilih bode pa ta ekspedicija mnogo manj številna, ter bode posela le luke egiptovskega Sudana. Italija hoče vsekako pridobiti kake kolonije v Afriki. Ker se poslednji čas v nemških vladnih in parlamentarnih krogih izraža misel, da bi se Brindisi izbral za izhodno luko nemškej subvencijo-niranej vožnii, kajti ta pot bil bi najkrajši, dokazujejo naši prusolili, da bi pa za Nemčijo ne bil baš ugoden. Izračunih so, da bi skozi Trst iz največ nemških mest po sedanjih železniških tarifih bil izvoz blaga najceneji. še cenej i, kakor skozi Genovo, skozi Brindisi pa najdražji. Iz Nemčije prihaja vest o novem anarhl • stičnem atentatu. Policijski komisar v Elber-feldu, najglavniši priča v Niedervvaldski pravdi, izginil je brez sledu. Sodi se, da so ga anarhisti spravili s pota. — Znamenita je vest, ki prihaja iz Amerike. V Chicagu ima kakih 2000 anarhistov, večinoma Nemci, redne vojaške vaje, da se izurijo za bodoče boje. Vsak ima popolno vojaško orožje. Angleški ministerski sovet je neki sklenil, da se francoski predlogi o uredbi egiptovskega finančnega vprašanja vsprejmo za podlago daljfiira pogajanjem s pogojem, da se ne uvede večstranska kontrola. Anglija je pripravljena dovoliti, da tudi Rusija in Nemčija dobita svoja zastopnika pri blagajnici egiptovskem državnega dolga, a pravibe blagajnici se ne bi smele nikakor razširiti. Mtestb' pomanj-šanja obresti naj se uVeđe obdttčenje kupohov po želji Francije. Egipet riaj1 vzame $ mtlljonbV funtov sterlingov na pbsoan inf ^iglija je pripravljena dogovarjati 80 o mejharodučm jamstvu, kateremu bi pa vendar morale pritrditi Vse vlttBti. I»«r/ij*ui šah hoće poslati ekspediciji 2000 mož proti .Tbmnt-Turkomanom v Asterabajd, da brani svoje vrhovno gospodstvo z orožjem. Ruska vlada je pa neki protestovala proti temu. Kiiai-Hjt vlada je naročila več pušk po Ber-danovem sistemu v ruskih državnih tovarnah, kakor poročajo ruski listi. O poslednjem boji sudanske ekspedicije pri Abu-Klea studenci izvemo sledeče podrobnosti. General Stewart ostavil je 8. t. m. Korti, 12. prišel v Gakdul, od koder je po dvadnevnem počitku v Me-tammeh. Ta oddelek bil je sestavi len iz velblodskega voja in gardinih pomorščakov in sicer bilo je 380 mož težkiga velblodskega voja, 350 lahkih konjikov, 1 eskadron 11) husarskega polka, brojćč 90 mbz, pol batalijona to je 175 mož Susseškega polka, 3 topi, 30 ženijcev, 50 mož pomprske brigade, vkupe 1450 mož. Pol Susseškega polka in 80 mož fisseš-kega polka ostali so kot posadka v Gakdulu. Dnigi vojni oddelek 2914 mož broječ, ki ima' s seboj # topoV, je na potu proti Kartumu. Misli se, da bode ta kolona, ko hode zasela Kartum, potem se z Gnrdotto-vimi parniki vred podala pred Berber, da osvoji tp mesto. Boj pri Abu-Klea studenci bil je jako hud. Arabci so se pokazali odlične bojevalče, pridrli so jedenkrat angleški kare, kar se še NapoleohoVim1 vojakom pri Waterloo ni posrečilo, kakor pravi nek angleški list. Le največjej energiji in hrabrosti angleških lastnikov in vojakov se je posrečilo premagati sovražnike S tem bojem pa nikakor še ni zagotovljen vspeh ekspedicije. Domačini Angleženi naL pačna poročila prinašajo o sovražiiikovej moči, tako da ti prav nič ne vedo, ali jih čaka še na stotine ali na tisoče sovražnikov. Zato je še Janko mogoče, da sudansko ekspedicijo zadene jednaka osoda, kakor je vojsko Hicks-paš6. Za Augleže je tem nevar-riejši, ker se sovražnik lahko vsak dan pomnbži, sami pa nt! morejo dobiti za časa nobene pomoči', k večjemu od Abesinije, o kateiej se govori, da je obljubila Angležem pomoč. Napala bode namreč Mah-dija, ko se bode začel umikati proti jugu. Dopisi. % Dunaja 23. januvarja. [Izv. dop.J Zop<>t so imeli nemško-židovski časopisi dovolj prilike trobiti mej svet, kako nedolžna je pesen: die \vacht am Rbein. Povod temu bila je — risum teneatis amici — slavnost, katero so priredili Dunajski germanisti na čast imenu in spominu slavnih bratov Grimmov. Kaj ne da, prav pripravno mesto za tako pesen je uftenjaška slavnost. A ravno ti časnikarji Abrahamovega rodu, ki so poročali o popevanji te pesni, pozabili so omeniti govora prof. Erika Schmidt-a, kateri je v jedrnatem govoru nemškim kričačem dokazal, da slavnima bratoma nič ni bilo tako nevsečno in zoperno, nego takozvana „deutschthlimelei"; wiire jemand — da se poslužujem govornikovih besedij — zu unsem beiden biiidern mit dieser deutschthilmelei in die stube gekommen, so ha 11 en sie ihn einfach an die luft gesetzt. O tem govoru židovsko-nemški listi se ve da neso poročali, pač pa o prekrasnem tuljenji pesni „wacht am Rhein", ki se je na tem komersu, da si je bila zmerna stranka zoper to, dvakrat intonirala. Razun tega se je še nekaj prav interesantnega na tem komersu pripetilo, česar ne smem zaraolčati, ker bi imelo sicer slavno občinstvo napačne pojme o nadepolui mladini našega Ljubljanskega kapitala in njega inteligenciji. Tragi-komično ulogo namreč igral je tisti večer drd. H., predsednik zloglasne „Carniole" v Ljubljani in zastopnik Graških germanistov (profesorjev in dijakov). Prišel je tja, ter se jako živo in učeno obnašal; ko je pa bilo treba povedati, od kod je in kaj hoče — vox faucibus haeret, in revež ni spravil ni jednega celega stavka na dan. Vsi so sprevideli kritičen njegov položaj, ter hoteli z rokoploskom in bravo-klici pokriti njegov propad. Pomagalo pa vse skupaj ni nič; blamiral seje, kakor morda še nikoli. Poskušal je še jedenkrat nesrečni svoj govor pričeti, pa ni nič popravil. Menda bode ta blamaža vročekrvnega zastopnika tajčkrajnerstva vsaj nekoliko ohladila. Graški germanisti so se mu pa gotovo tudi po svoje zahvalili, da jih je na tako dostojeu način zastopal. Tudi „Carniola" si more le čestitati k tacemu predsedniku! —ni—- ■m Kopr« januvarja. [fev. dop.] Pri tukajštijej Skrajne/ sođnfji bila je, kakor se Vam je že brzojavilo, danes obravnava proti bivšemu županu, dtfvetrrfku1 in: dežememu poslancu" dru. Gammniju hU Arugovom, ki so v dan 19. novembra p. 1. dijake tukajšnjega učiteljišča napadli in jednega ranili. Talijanski zatoženc? so obsojeni in sicer: Dr. Gambinl na globo 30 gld. ali 6 dnij zapora, Baseggio, bomišniče ravnatelj, na globo 25 gld. ali 5 dnij zapora, in Derin na 5 dnij zapora. Ta razsodba je Talijane osupnila in hado dirhola, ker je pokazala, da nesirid brezpravni iri dal se Talijani m irreden-tovci ne smejo foga'ti obstoječim1 zagonom. Iz mestnega zbora Ljubljanskega. V Ljubljani 22. januvarja. i(Dalje in konec.) Odbornik dr. vitez Bleiweis meni, da ker se je v zadevi nemške šole zamudil Obrok 2a pri- i tožbo, da so se gospodj e, katerih se to tiče, osmešili. Mestni odbornik g. Hribar neče odgovarjati dr. vitezu BIeiweis-u, čigar očitanja so naperjena na napačno adreso. A naglašati hoče drugo stvar. ti vsega dogovarjanja, iz vseh dopisov c. kr. vlade in ministerstva je razvideti, da se je z nekako posebno skrbjo gledalo na malo peščico nemških in nemškutarskih otrok, dd bi isti v pouku napredovali. V mestnih ljudskih šolah pa je 2 000 slovenskih otrok brez pouka v svojem maternem jeziku zaradi peščice nemških otrok in ministerstvo dovoljuje uvedenje slovenskega učnega jezika le pod pogojem, da se prične učiti nemški jezik v tretjem razredu kot obligaten predmet. Govornik misli, da je le postulat ravnopravnosti, ako se tudi v nemških ljudskih šolah prične s poukom v slovenskem jeziku, kot obligatnem učnem predmetu in nasvetuje, d!a se v tej zadevi pošlje prošnja c. kr. deželnemu Šolskemu svetu. Odbornik Ravnikar nasvetuje, naj se sklene prošnja na b. kr. deželiii Šolski svet, da se v mestne ljudske šole slovenski učni jezik upelje najeden-krat, ne pa kakor je to ministerstvo odločilo, polagoma, pri nemških ljudskih šblah pa naj ostane pri baredbi ministrovi. Odbornik dr. Tavčar zahteva od podžupana, da dra. viteza Bleivveisa zaradi razžaljivega izraza „osmešili" pokliče k redu. Podžupan g. Petričič ne vidi v tem izrazu nič razžaljivega. Poročevalec dr. Tavčar pravi, da se je gosp. dr. vitez Bleiweis usel na stol velikega državnika, češ, jaz sem v dotiki z vladnimi krogi, jaz sem vedel že prej, kako se bo stvar izšla, da bo mesto podleglo. No, to je vedel kdo drugi, kakor tudi to, na čigav ukaz in željo se je stavil dotični predlog v mestnem zastopu. A dr. vitez Bleivveis nasvetoval je, naj bi mestni zastop napravo nemških ljudskih šol sklenil prostovoljno, tega pa mestni zbor ni hotel, ker smatra te šole nepotrebnimi in ko bi bil iste sam sklenil, pal bi odium vsega tega le nanj. Danes pa mestni zastop ne sklepa iz svoje prave volje, zategadelj pada odium na oblast, katera je naredbo zarad naprave teh šol izdala. Iz proste volje pa bi mestni zastop Ljubljanski ne bil sklenil naprave nemških ljudskih šol, predno se ni potreba istih postavno dokazala, gotovo pa ne in gloriam neke politike, katera se v najnovejšem času tira. Pritožba bi se bila uložila, da ni upravno sodišče o pritožbi mesta Liberce odsodilo tako, kakor se je naglašalo. Ker mestni zastop neče z glavo skozi zid, stavil je šolski odsek dotične predloge. Poročevalec torei o prebrisanosti ali „smešnosti" niti dalje govoriti neče. Pri glasovanji se vsprejmo predlogi šolskega odseka in nasveti mestnih odbornikov Hribarja in Ravnikarja. Na predlog poročevalca dr. TavČar-ja se sklene o letnem poročilu Ljubljanskih mestnih šol, obravnavati v tajnej seji. Domače stvari. — (Za pokojnim knezoškofom Poga-čarjem) bilje danes ob 10. uri v stolni cerkvi slovesen requiem. Navzoč je bil stolni kapitelj, bogo-slovci s svojimi profesorji in mnogo občinstva. — (Slovstveni zabavni večer,) tako mu je odslej oficijalno ime, bil je zopet včeraj zvečer in udeležilo se ga je 47 gospodov. Predsedoval je g. Josip K u š a r, berilo pa je imel g. Vatro-slav Holz, ki je, deloma v krasnih stihih opisaval Blast in poezijo potovanja m lepoto slovenske domovine. Po tem berilu, z živo pohvalo vsprejetem, spominjal se je dr. Zamik pokojnega Karola Ru-oleža in sklenilo se je, da se g«.-spej vdovi izrazi pismeno sožalenje. Sklenilo se' je dalje na predlog g. T rs ten jaka, da se priredi pod naslovom „Gre-gorčrčev večer" banket v Čitalnišfcej dvorani, ter izvolil se je v ta namen odsek treh Članov, ^sprejet še Je tiaposfett gosp. dra. Tavčarja jako iftnestni in korenito osnovani predlog, da se proti dobnim ikLptLdtfh ha. pesnrka Gregorčiča sestalvi in objavi s^rtes^rf jrtfotest, kateri podpišejo vsi člani slovstvenega" zabavnega večera. — (&fa*en,sko gledališče.) P. T. Slavno oočinSivO tfptf&rjamo na predstavo: Danes bomo tiči! „Emen ./ux vvill er sich machen", burka s petjem v štirih dejanjih. Po ftestfovi poslovenil Ivan Železnikar. Ker so na našem slovenskem odru burke jako redke prikazni, preverjeni smo, da bode slavno občinstvo tudi takrat z mnogobrojnim pohodom počastilo požrtovalnost naših Mih diletantot. — (Pravil mestne hranilnice Ljubljanske) ministerstvo ni potrdilo, ker manjka privolitve deželnega zbora, oziroma deželnega odbora, po občinskem redu. — (Trg Šent Jurij pri Celji) odposlal je državnemu zboru prošnjo, da se naj v volilnem redu ža državni zbor uvrsti v skupino mest in trgov. — (Preinembe pri mestnem zdravni-štvu.) V zadnji tajni seji mestnega zbora se je sklenilo: 1. Zdravljenje mestnih ubozih izroči se mestnima zdravnikoma tlrii. Ambrožiču in dru. III-nerju, ter se v ta namen mesto razdeli v dva oddelka, fra desnem1 bregu Ljubljanice stanujoče uboge bolnike oskrbuje dr. Aiflbrožič, na levem bregu dr. Illner. Vrhu tega opravljata tudi zanaprej vsa njihova dosedanja opravila, le pri vojaških vizitaci-jah ima namesto dra. Ambrožiča posredovati rizik dr. Kovač. 2. Dr. Illnerju se odmeri plača 1000 gld. in dve 10% petletnici, dru. Ambrožiču pa 800 gld. in dve 10°/„ petletnici. Mestni rizik dr. Kovač se ima zanaprej baviti izključljivo s fizikatnim poslom, zdravljenje iu ordiniranje revnim bolnim ne spada več v njegov posel. — (Poročil) se je v 21. dan t. m. gospod Josip Hubad, c. kr. gimn. profesor v Kranji z gospico Ivanko Pavšlerjevo. — (Čitalnica v Šiški) priredi v ponedeljek dne 2. februvarja 1885 slavnostno besedo iri ples v spomin Valentina Vodnika v Kozlerjevi zimski pivarni. Spored: 1. B. Ipavic — ouvertura „Tičniku, svira vojrtška godba c. k. peSpolka baron Khun 2. Nedved — „Pozlrav", moški zbor. 3. Gregorčič — „Kmetskoj koči", deklamacija, gospica Košenina. 4. Stegnar — „Naš mešani zboru, mešani zbor. 5. pl. Donizetti — Terzetti iz opere „Lucre-cia Borgia", svira vojaška godba. 6. K. Mašek — „Kaj bi ni i srce ogrelo", moški zbor. 7. J. Strauss — potporni ,.Prt kraljice1 \ svira vojaška godba. 8. Hugo Sattner „Opomin o petji", mešani zbor. 9. Titi — „Serenada za flavto in rog", svira vojaška godba. 10. .„Krojač Fips", burka s petjem v 1 dejanji, poslovenil D. Hostnik. Besedi sledi ples. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina za čitalnične ude prosta; za neude 40 kr. Odbor. — (Odbor slovenskega delavskega pevskega društva „Slavec") opozarja še jedenkrat vse p. n. častite društvenike, da blagovolijo udeležiti se polnoštcvilno občnega zbora, kateri bode jutri, v nedeljo 25. t. m., točno ob 2. uri v restavraciji Ljubljanske Čitalnice. — (V Zagrebu) bil je v četrtek v Maksimiru dvoboj. Bila sta se poslanca dr. Izidor Krš-njavi in Pavlovič in sicer s pištolami na 20 korakov. Sekundantje so bili gg. Dedović, Popovič, dr. David Starčevič in dr. Bakarčič: Dvoboj imel je dober izid, kajti dvobojnikov ni bil nobeden zadet. — (Policija) prijela je včeraj po noči dva navadna tata, pri katerih so našli več ključev, mnogo nakradenega blaga iu listnico z 2 gld. — Včeraj popoludne ovadil se je delavec Luka Grahor iz Sminca pri Škofjiloki, da je kmetu Petru Demšarju ukral kos platna in nekaj perila, ukradeno blago prodal, denar pa zapravil. Vso tri tatove izročili so sodniji. — (Ljudske knjižice), katero izdavata gg. Kordež in (J. Leon v Mariboru, izšel je 2. snopič. Vsebina mu je začetek povesti „Zlata vas", katero je bil poslovenil pokojni Fr. Malavašič. Ljudsko knjižico še jedenkrat toplo priporočamo. Cena snopiču je samo 0 kr. — (lovorni promet) iz Ljubljane v Trst in na Reko se je zopel otvoril. — (Vabilo) k slovesni besedi v spomin Valentini* hodnik o, latefip fflreift „Narodna čitalnica" v Vipavi dne 2. februvarja 18#5 v svo-jih prostorih. — Spored: 1. Slavnostni govor »Vodniku" v spomin, govori g. V. Hohrnian. 2. „Ilirija oživljena", moški zbor 3. Vilhar: „Slavjanska", moški zbor. 4. Hajdrih: „Mladini", moški /bor. 5. Stare: „Blaznica v prvem nastropji", vesela igfa v jednem dejanji. 6. Komični prizor s petjem. 7. Plet. — Svff* godba Biamchi iz Trsta. Vstopnina 30 kr., sedež 20, vstopnina k plesu 50 kr. K obilni udeležbi vabi odbor. — (Vabilo k v e s e l i c i), katero priredi Sežanska Čitalnica dne 2. februv. 1885 v prostorih gosp. viteza Scaramanga. — Sjtored: i. tfomhola. 2. Ples. Pri plesu svhra izvrsten češki orkester. Vstopnina 40 kr. za osebo. Začetek ob 7'/i uri zvečer. Odbor. — (Direktni davki v Trstu 1884. leta.) Tržaški davkoplačevalci nanosili so minulo leto v mestno davkarijo državnih davkov za . . 1,365.680 gld. 40 kr. in raznih doklad za . . .. . 526.428 „, 37 n tedaj vkupe . . ~! 1,89i 108 gld. 77 kr. Lia/iiie vesti * (Svečanostno otvorenje Praškega „Rudolfinuma" preloženo.) Za danes napovedano svečanost slovesnega otvorenja „Uudolfinuraa" v Pragi preložili so za kaditi 14 du,g radi malo bolehnosti našega cosarjeviča Rudolfa. Dan lepe slovesnosti objavil se bode pozneje. * (Cesarska milost.) V Rimavski Soboti j bil je nedavno nek sosebno reven gimnazijalce radi I tatvine obsojen na 6 mesecev v zapor. Dobili so ga j v odprtej shrambi, kamor je došel si inalo tolažit i svoj lačen želodec. Po naglo minulem kosilu odnese j saboj še 27 kr. denarja. Nesrečni dijak predložil je našemu cesarju ponižno prošnjo za milost ter prav živo naslikal in potožil svoje ubogo življenje rekoč, da je lakoto huda žena. Usmiljeni naš vladar odpn-! stil mu je velikodušno popolnem vso kazen in vse i njene nasledke ter poslal razun tega še 100 gld. v ! podporo za nadaljno gimnazijsko šolanje. * (Dijamantna poroka.) V nedeljo 18. dan t. m. praznovala sta v Landskronu na Češkem Ivan in Katarina Pifl 60 letnico svojega zakona. i 7 otrok, 18 unukov in 10 praunukov čestitalo je srečnima jubilantoma, katera sta kljubu visokej sta-i rosti še jako čvrsta in zdrava. Le jednega sina i srečne dvojice ni bilo prisotnega, sina, ki je kot i kaplan pri ranjkem grofu Chambord-u v Frohsdorf-u I umrl. * (Bogat berač.) V Pfibramu na Češkem prijeli so 14. t. m. 50 letnega prosjaka Dragotina Havranek-a iz Amschelberga. Pri policiji našli so mej preiskavo pri njem v ozlu žepnega robca 835 gld. in sicer 5 stotakov, 5 petdesetakov, 5 de-setakov, 4 petake, 10 srebrnih goldinarjev, 4 bankovce po goldinarji in za jeden goldinar drobiža. Skoraj bi ne bilo treba prosjačiti še krepkemu možu, * (Požar.) Velika tovarna za izdelovanje sukna v Aaclien-u, v katerej si je več sto y ljudij služilo svoj kruh, pogorela je 18. t. m. do tal. Škoda, katera zadene sedem zavarovalnic, je velika. Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanju Htan|e barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi V mm. s 7. zjutraj 9, pop. 9. zvečer 741-84 mm. 740-08 um. 740'Gdmm. — 8-2° C — 20° C — 7-8» C al. J*, al. svz. Bi. 8VZ. obl. jas. obl 0-00 mm. Srednja temperatura — 6-0° za 40" pod normalom. IDnnajslsa, "borza dno* 24. januvarja t. 1. (Izvirno tolegrafično poročilo.) Papirna renta.......... 83 gld. 05 kr. Srebrna renta.......... 83 „ 85 n Zlata renta........... 106 „ 25 5°/0 marčna renta......... 98 „ 50 „ Akcijo narodno banke....... 866 „ — „ Kreditno akcijo......... 800 n 80 „ London............ 123 „ 5o „ Napol............. L " C kr cekini ......... 5 n ™ n Nemško marke......... 60 B 35 „ 4°/0 državno srečke iz I 1854 250 gld. 126 „ 70 „ Državne srečke iz 1 1864 100 gld. 172 B — „ 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta. . 10S „ 40 „ Ogrska zlata renta 6°/0...... — r — n \ , i 40/J...... 97 „ 45 „ „ papirna renta 5°/0...... 93 „ 55 „ 5»/0 Štajersko zemljišč odvez oblig . . 104 „ — „ Dunava reg srečko 5u/n . . 100 gld. 115 „ — „ Zemlj obe avstr. 4«/,0/0 zlati zast listi . 122 „ 50 n Prior, oblig. Elizabetino zapad, žrloznico 112 p — „ Prior, oblig Ferdinandovo sev. železnico 105 „ 50 „ Kreditne srečko.....100 gld. 176 „ — , Rudolfove srečke.....10 „ 19 „ oO „ Akcijo anglo-Hvstr. banke . . 120 „ 104 „ 7.) „ Tramuiway-dru5t velj. 170 gld. a. v.. . 215 „ — „ proda. 300 sodov cd 1 do 7 h tel. (50) Vsak dan sveži pustni krofi pri J A IT. Linijo ve ulice. (16—4) Pravo, 4>rnrniitii*ttiie V V V IS priporoča visokočastiti duhovščini in gospodom trgov cem po najnižjej ceni OROSLAV DOLENEC, (12—8) nvvčar v Ljubljani. irr-*iiio uspešne pripoznane, ima vedno čiste v zalogi in razpošilja takoj po „pn samorogu' V L j-u-Tolani, IM! estni trg- 3a. St. M'i'/iln 7«i Ioga jedno najboljših sredstev, da se prostor, lUdAllU tAl i«IM , kjer rasejo lasje, utrdi in da lasjo ne izpadajo, ob jednem jim dajo lep lesk in se uporablja z gotovim vapehom pri tisočih. 1 lonček za dolgo časa samo 60 kr. LViiienu n vii'.inio najboljše vrste, ljudstvu priljubljeni rrancosko žganje let. inttiH Bt0kienica 20 kr.; velika steklenica 40 kr. z obširnim navodom za uporabo. Parr/l-i Mi»kii|; 7H il'inio nriftnejl« vrste, bel in rožast v ška-idl l/KI pi 0 kr. (45—1) Izdelki morajo imeti, da - "^—p ~7~~> s<» prisili i zraven stoječi S*/ T^^^f/rtjfJ; podpis in zgornjo obrtno C/ —"^w££f3T5^^ varstveno marko. #7 i* Razpošilja se vsak dan po poštnem povzetji. OOOOOOOOOOOOOCXX3000000 Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železni k ar. Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne' 74 8097