Here" izhaja vsaki Bk, datiran x dnevom naslednje nedelje. oenina velja za Av-[jro-Ogrsko: za celo 3 krone, za pol in lela razmerno; Nemčijo stane za leto 5 kron, za roeriko pa 6 kron; I drugo inozemstvo se uni naročnino z ožina visokost poštnine. Naročnino je pla-lti naprej. Posamezne levilka se prodajajo po 6 vin. «dn:šlvo in uprav-Stvo se nahajata v Ptoju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za V, strani K 32, za ■/* strani K 16, za '/» strani K 8, za »/ie strani K 4, za Vsa strani K 2, za '/«« strani KI. — Pri večkratnem oznanilu s« cena primerno zniža ptevT 44. I V Ptuju v nedeljo dne 3. novembra 1907. VIII. letnik. ski Naznanilo« Zaradi praznika Vseh-etnikov je izšla ta Številka že dan »preje, to je v Četrtek. Ljubezen zmaguje . . , Ob priliki Vsehsvetih. Jaz sem večna luč ... Mračni in megleni so dnevi, solnce nirca i moči, — jesen je prišla: rnmeno listje pada i vejevja, rožice bo izginile iz travnikov, — v nenjn smrti stojimo! »Listje je odpadlo, tiha vrh in plan, tužno nas pozdravlja resnih ljubili dan1- . . . V ».namenja »mrti! Zp,-_treontek...olistaaemo fdivjem boju za obstanek, vsa strast, vso so-nštvo, vea jeza in žalost izgine in človek se jomni: tndi jaz bodem moral odkriti preprogo i stopiti v deželo temno in nepoznano, — tndi i pridem do zadnjega vzdihljaja in tndi mene ejc nesli tja doli na mirodvor, v malo jamico, [večnemu počitkn ... V vročem življenju ne kialirro na zadnjo mo, od danes na jutri ži-■10, kakor da bi bili večni in da bi nas nicest ne moglo premagati. Ponosni, ošabni, prev-in sovražni smo, dokler ne pride večna in nam ne zamaši nsta s pestjo žemljice ... ato — „Mrtvih se spominjaj Megla se vali, — le pripravljen bodi, da srce zaspi" . . . Le pripravljen bodi! Smrt ti ne zaprinese! Imaln pride ura in ležal bodeš v žemljici in tebe tvoji največji sovražniki, brez razlike m... Hamlet je stal na pokopališču in držal Iprtvaško glavo v roki: kdo mi more povedati, to glava kraljeva ali glava berača? . . . Smrt ie razlike in nasprotja, smrt nas napravi ednake, — najrazličnejša pota bedimo v ivljenju in končno pridemo vendar vsi do istega Ija, do — groba! V tem tiči veliki pomen praznika Vseh- tih! Zakaj se sovražimo? Zakaj si nasprotu- i? Zakaj mečemo blato drug na druzega? prav vsi smo nmrljivi . . . Smrt... nekaj groznega tiči že v besedi! inea sem še vesel, zdrav, z rdečimi licami in titri ležim na mrtvaškem odru, sveče in rože oli mene, z mrzlim obrazom in tihim mirnim im . . . Danes imam še Jjnbo mati in jutri jo že nesejo in pogreznejo v temno jamo! i(8 se še razveselujem nad otroškim smehom dece in jutri — je nimam več . . . Grobovi, grobovi so cilj človeštva! Ali ti nevsmiljena smrt, ki trgaš otroka od iiterinih prs, sina od očeta, prijatelja od pri- ptelja, sestro od brata, — tudi ti, Bmrt, si pre- igljiva! Vsako leto romamo na pokopališče, imšamo vence in prižigamo luči, — vsako lo se za en dan spominjamo ranjkih in spo- minjamo ljubih, ki počivajo pod zeleno odejo večne žemljice... Ljubezen premaga grobove, — ljubezen zmaguje.. . Vsisveti so. .. Med grobovi korakamo in kakor oblački na mračnem nebu prihajajo spomini... Tu počivate, vi dragi ranjki, s katerimi smo hodili roko v roki, — glejte, nismo vas pozabili in čeprav vas ne moremo več poljubiti, vam ne moremo Teč roke stisniti, — ljubezen nas vendar še druži.. . Ljubezen zmaguje..: Večna, nesmrtna Bi, ljubezen! Prišel bode čas, ko ne bode več sovraštvo ljudstvo ločilo! Prišel bode čas, ko bodemo vsi tja doli počivali... Ali bode divjala po naših grobovih i nadalje divja gonja, strupena strast? Ali bode sovraštvo i nam večni mir kalilo ? Ali bode še vedno zavist med očetom in sinom, med brati in prijatelji vladala ? Ali bode — kakor riaiivjb----že ii..i.i»,,.ilari siii komaj čakal, da oče umrje, še marsikateri mož pospeševal smrt žene, — ali se bode še vedno ob mrtvaškem odru od veselja vriskalo, — ali bode sovraštvo^ večno ? ... Upajmo, da ne! Na dan Vsehsvetih s« nam dozdeva, da prihajajo mrliči v belih haljah iz grobov in plovejo kot sence okoli nas... In mrliči govorijo, — mirno, s solznimi očmi govorijo : ljubite se, kajti grob je že izkopan, v katerem bodete počivali tudi vi.. . Politični pregled. Politični položaj. Za gotovo se še danes ne more reči, kakšna usoda čaka nagodbeni načrt. Kmetijski poslanci, ki tvorijo sicer večino v državni zbornici, so po političnih strankah tako raz-cepleni, da nI pričakovati edinega nastopanja. Gotove politične stranke pa skušajo druga politična vprašanja t nagodbeno razpravo privleči. Pridobiti si hočejo od vlade narodnostne dobitke in potem, ko jim bode vlada kaj podelila, bodejo tudi za nagodbo glasovali. To stališče imajo zlasti Cehi, ta mali narod, ki zasleduje v prevzetnosti pota Madžarov. Klerikalci pa so skoraj še bolj smešni. V Gradcu so se stepli napredni in klerikalni študentje. Ker so jih dobili črni fanti po grbi, napravili so črnuhi iz tega pretepa sveliko politično zadevo" ter zahtevajo „zado-ščenje" za graške klofute. To je »resnost" gotovih poslancev, kaj ?! Upajmo, da postane zbornica vsaj toliko možata, da bode ločila nagodbeni načrt od vsega političnega mešetarenja. Avstrijski narodi bo siti te presnete politike in bo prišli gospodarsko na beraško palico! Državni zbor je razpravljal v svoji seji z dne 24. okt. o raznih nujnostnih predlogih, ki so imeli pač edini namen, preprečiti redno delo. Ali vkljub temu je stopila zbornica v prvo či-tanje nagodbenega načrta. — 27. okt. je imela edino z nagodbenim načrtom opraviti. Posl. Ellenbogen je dejal, da je nagodba delavce popolnoma prezrla in da socialisti ne prevzamejo odgovornosti za nagodbo. Dr. Fiedler (Mladočeh) je že zajahal narodnega konjička in privlekel s tem narodnostno gonjo v to gospodarsko vpra- šanje. Hrvat Peric je izjavil, da ni zadovoljen s pogodbo. Nemški radikalec Sommer je svaril, vlado, naj no privleče narodnostno politiko v nagodbeno vprašanje. Posl. Kuranda je govoril proti dalmatinskim železnicam in izrazil upanje, da bode avstro-ogerska banka 1. 1900 ponehala. — 28. okt. je govoril nemški naprednjak M. Urban in rekel, da obsega nagodba toliko določb, ki so v našo škodo in v prid Ogrske, da bode težko sprejeta. Istotako se je izjavil dr. Kaiaer, ki je končal s temi besedami: „Mi nočemo več ogrskega jarma nositi, kajti mi potrebujemo močno državo, v kateri se bode ponehalo z razdirajočimi in narodnostnimi po8tu!ati". — Proti avstro-ogrski nagodbi. Odbor avstrijske centrale za kmetijstvo je sklenil na predlog viteza Hohenbluma sledečo rezolucijo: „Od vlade predloženi načrt avstro-ogrske nagodbe je za kmete nesprejemljiv, ker ne odgovarja sgcaričuiai interesom iu nasprotuj© agrarnemu programu. Veterinerne določbe v tem načrtu bo take, da je ■ varstvo naše živinorejo popolnoma samolastni Ogrski izročeno. Sartafoa na sladkor je neopravičena koncesija in dobiček za ogrsko sladkorno industrijo. Opravičeno bi bilo, da bi se tudi našo domačo mlinarsko industrijo pred ogrsko konkurenco zavarovalo. Določbe glede davka na žganje nasprotujejo zahtevam planinskih kmetov glede domačega žganja. Avstro-ogrska banka ni v načrtu razdeljena, kar so agrarci že davno zahtevali. Ravno tako niso v načrtu razdeljeni eolninski dohodki, kakor bi bilo to opravičeno, ker šenkamo danes Ogrski skoraj 30 milijonov kron itd. Iz vseh teh razlogov je naše-nasprotovanje opravičeno. — Zdaj je stvar agrarnih volilcev na Avstrijskem, da prisilijo svoje poslance, naj si bodo te ali one narodnosti ali politične stranke, da storijo v z b o r n i c i s v o j o dolžnost in da glasujejo proti nagodbi z Ogrsko. Češka ministra odstopila, češki minister dr. Pacak in trgovski minister Fort sta odstopila. Moža sta žrtev spletk, ki se vršijo v tabora čeških Btrank. Cesar še ni sprejel demisije ministrov. Baje se mu sploh še ni predložila, ker je cesar še vedno boleben. Pretep V zbornici. Zadnjič bi se v zbornici že zopet kmalu stepli. češki butec grof Sternberg je kazal namreč sliko, ki je osmešila sue. dem. poslanca Schuhmeierja. Zato so ga socialisti na hodniku napadli in dobil bi jih po grbi, ko bi ne pobegnil. Drugi dan je prišel z revolverjem v zbornico, socialisti pa so rekli, da ga bodo b pasjim bičem pretepli. S par klici na red od strani predsednika se je stvar rešila. A!i značilno je to za „resno8t", s katero zapravljajo gotovi poslanci ljudski denar . . . Dopisi. Iz Št. Petra na Medv. selu. Še ni dolgo, da je bil Št. Peter tako srečen, da je imel v svoji sredi lepega gospoda Korošca, kateri je tukajšne občane hotel prepričati o svojem neznosnem delu t državni zbornici. Lagal jim je to in ono, samo da bi jih prepričal, da je on kmetski reditelj. Hvala Bogn da je še vendar mnogo zavednih Seupeterčanov, ki so mn hrbet obrnili. Danes dne 26. oktobra so bili Šen-peterčani zopet osrečeni z drugo drhal jo. Otvorilo se je namreč katoliško izobraževalno društva. Med drugfmf lažmi in obrel»v&Tjji'!ivzeili Bo tudi tebe dragi Stajerc, v zobe in b6 p^^nTittsmilj&fo klestili po tebi! Uničili bi te radi, 'a ne bodo te. Eak sad bi naj prinašalo to izobraževalno bralno drnštvo, so pokazali klerikalci koj danes. Med poslušalci je stala neka izobražena gospodična, katero je žnpnik skušal pridobiti v svoje roke. Toda gospodična, trdna in dobro prepričana v svojem mišljenja se ni dala npogniti. V tej sveti jezi si ni mogel župnik drugače pomagati, naročivši mežnarjn naj, jo eden fant odpravi s tem da jo po lica s sajami namaže. Tako nasilno, falotovsko nastopajo ljudje, ki hočejo narod »izobraževati* ! Vendar gospodična prav jeklen značaj se ni ustrašila teh neolikancev, stala je trdno, smejala se jim je, kar jih je še bolj jezilo. Kopinšekov Sima, ki je svojega sina tako lepo izredil, bo pa le srečo imel, da bo videl Konrata kašo pihati. Glejte klerikalno omiko — ! Tako je začelo delovati ..katoliško izobraževalno bralno društvo", pri nas v Št. Petru. (Op uredn.) Dotični gospodični svetujemo, da toži. Šent-peterčanje pa naj ostanejo možje in ne farški — petolizci. Sv. Jakob v Slov. goricah. Jako žalostno je sedaj pri nas glede cerkvenega petja, odkar je Bračko odišel. Dobili smo namreč naslednika in novega organista Earola Enapleža iz Jarenine, kateri nam pa tako črniga na koru, da bi lahko bežal; čeravno še pojejo vsi ostali pevci, kateri so pri Bračkn peli, pa vendar nič ne štima ker orgla same take viže, kakor bi se jokali po koru. Škoda, stokratna škoda je za B račka, kateri je tako lepe pesmi peval in orglal, da se je vsa cerkev tresla. Žalibcg, prišel je črni gospodek iz Skal ter z svojim surovim obnašanjem skazil naše nepopisno veselje in spravil blagega orglarčka od nas. Sramota mu, ki je pričel nemir v naši mirni fari razširjati! Na vso grlo kličemo : le poberita se, Rabuza in Anža! Nande pa pridi nazaj nas tolažit s krasnim orglanjem in petjem. Dragi ,.Štajerc", Ti ne veš kako Te še Rabuza zmerja na prižnici, v spovednici in povsod; še celo otroke v šoli zavoljo Tebe pretepava. Tega mora biti konec! Naročniki. Sv. Jakob v Slov. gor. — Citali smo v •40. številki „Stajeica", da je bil palček Rabuzek dne 27./IX. dvakrat birman; v zadnji številki pa je bila ta slovesnost natančneje opisana. — Ljubi Jaka ! Tota firming« je bila za Tebe pač potrajbna rajč, za nas pa lajpi hajc! Svoječasno amo Ti dragi »Štajerc" poročali, da se bode naša trojica, katera že dela celo poletje pri nas nemir, kmalo razpršila. — Šoštar Kapinov Anža ae še sicer z njegovim dolgim grebenom nekaj repenči, a Rabuzeku pa bode menda kmalu odklenkalo, kakor tistemu pridnemu špricanem študenta Smavčeku, kateri že zdaj za svoje pregrehe pri „freibiligarah" pridno pokoro dela. — Seveda je zdaj palčeku Rabuzeku dolgi čas, da nima več pajdaša, zato pa zdaj tndi še bolj pogosto hodi h Eapinovem Hanzeju čevlje merit. — Naš Jaka bo postal izvrsten čevljarski pomočnik, kateremu se pa mojster Kapunov Anža tudi večkrat hvaležnega skaže. — Ko je obhajal palček Rabuzek svoje godovno, mu je dal šoštar brezplačno njegovo veliko dvorano, devičice so obskrbele, da je po dvorani dišalo po mesa in vino. Mi vemo, da Eapinov Anža in ljubeznivi naš Jaka divjata proti Štajercu, ker sta bila v zadnjem časa večkrat pokrtačena. — Temo pa tudi, da sta jako predrzna in da bi delala najrajši cele hišne preiskave, da bi našla naš list in ga ugonobila. — Mi opozarjamo naše naročnike, če bi se predrznila ta dva fanta vzeti kateremu Štajerca, naj položijo ta dva paglavca na kolen in naj naŠtejejo vsakemu 25 z bikavco ! S takimi fantičami bodemo kmalo gotovi! Kapele pri Brežicah. Kje je pravica ? Dragi čitatelj „Štajerca", stvar o kateri imam poročati je sicer obširna a poročal bom samo glavno. Moj umrli oče zapustil mi je svoje premoženje z naročilom, da moram za vse potrebno skrbeti za svojega mladoletnega brata, ki je sedaj dijak-osmošolec. To dolžnost spolnujem iz hvaležnosti in spoštovanja do rajnega očeta in prave bra- — 2 — tovske ljubezni, kar tudi sam moj brat spoštljivo prizna. Letošnje počitnice obišče moj brat tudi najino mater, katera me je takoj po očetovi smrti brez vzroka zapustila. Mati se nekako spomrii.'STOjib dolžnosti in kupi opravo svojemu rtifa'dijaka,-kateri je odišel zopetripotvsBC-jih študijah. Matori pa jo počelo biti dolgočasno za izdani'denar, ki ga je izdala za opravo in hajdi k sodniji v Brežice, me tožiti za povrnitev brata danega denarja. Dne 19. okt. t. 1. naju pokliče k obravnavi g. sodni svetnik J. Sitter, kateri me brez vsega dovižanja in prepričanja samo na besede mi sovražne matere v sodnijski sobi prav modro ošteva, češ bodi me sram, da se moj brat raztrgan in omazan dohaja jokaje k materi denarne in drage pomoči prosit, in jaz bi moral denar materi povrniti, ki si ga za izdatek računal Vprašam, ali je to pravica da se me tako ošteva m sramoti, za mojo skrb in dobroto, ki jo prav vestno in po bratovsko spolnujem, za kar mi je tndi v skrb izročeni brat iskreno hvaležen ?! Moja misel bi bila, naj bi gosp. svetnik Sitter se potrudil vprašati mojega brata, gotovo bi resnico povedal ter bi me gosp. Bvetnik po pravici imel pohvaliti ne pa sramotno oštevati. Toraj, kje je pravica? Na take načine se tudi častna diploma Vam priznati ne mora... Novice. Našim Čitateljem. Veliki vpliv, ki ga imajo v „Štajercu" objavljeni inzerati, prinaša seboj. da pridobivamo vedno več inzeratov. Za današnjo številko se jih je precej nabralo. Mi hočemo pa tndi čitateljem v vsaki številki dovolj gradiva dati. Za to številko smo morali marsikateri dopis in članek odstaviti. Odškodovali bodemo svoje čitatelje s tem, da dodamo prihodnji številki dvostransko prilogo. Sploh pa upamo, da se bode zamogel list tako povečati, da bode redno na desetih straneh izhajal. V to pa je treba dela in zopet dela. Prijatelji, s pridnim delom je postal 14 dnevni list tednik. Nabirajte naročnike, razširjajte list v vsaki koči, ne bojite se nasprotnikov m povečali bodemo našega potrebnega .Štajerca" ! Nal koledar je izšel iri obsega na 112 straneh sledečo vsebino: 1. Slika okrajnega načelnika, župana, deželnega poslanca itd. gospoda J o s. Ornig. — 2. Leto 1908; znamenja ; deželni patroni; cesarska rodbina; avstro-ogrske deželne barve; vladarji v Evropi. — 3. Kalen-d a r i j z zapisnikom in mesečnimi verzami. — 4. Uvodne besede, ki končaju tako-le: »Proč s politiko, živelo gospodarsko delo I Proč s farji, živeli pravi duhovniki! Proč s prvaškimi izsesalci! Živela nemška šola!" — 5. ,Kmet, spomni se, da je glavni steber gospodarstva — travnik!" Gospodarski članek o travništva, spisan od g. Andreja Drofeniga (s tremi slikami). — 6. .Venezia", pesni, spisal Linhart Kari. — 6. člančič o ,najhitrejših živalih." — 8. Clančič »Zmaj ali lindwurm* (z 1 sliko). — 9. članek »Jamstvo za napake pri kupljeni živini", t. z. »Ge-wahrsmangel", ki je zelo pomemljiv za živinorejce, kateri se pustijo tolikokrat od sleparskih ljudij opehariti, (spisal J. Murko). — 10. Pesen »Radarska", spisal K. Lnhart. 11. Clančič »Vojska in pijančevanje" s prav zanimivimi številkami. — 12. Članek »Proč od Avstrije", (s 1 sliko), satira na prevzetne Madžaremberje. — 13. Hnmoristična povestica »Zavsetodle dauber staji* v pahor-skem narečja. — 14. Troje »povestic od cesarja Jožefa". — 15. Gospodarski članek : »Kako je čebelariti v panjih spremakljivim delom?" Ta velezani-mivi članek je spisal g. Anton Martinjak, nad-učitelj in potovalni učitelj za čebelarstvo. — 16. »Kaj šumi gozdni potok" (Was der Waldbach rauscht), krasna povest največjega štajerskega pisatelja Petra Rosegger. — 17. »A v e Marija", pesen, spisal L. K. — 18. Zanimivi člančič »Koliko tobaka se porabi" s številkami. — 19. Ljubka povestica »Mala Ančka", spisal sloveči pisatelj Karl Ewald. — 20. Smešna pesen iz naroda »P oh ar ska"; v poharskem narečju priobčil F. Malenscheg. — 21. Daljša povest »Življenje na deželi in v mestu", spisal Anton Schacherl. Povest pripoveduje doživljaje kmetske dekle, ki je Si v mesto srečo iskati. — 22, Gospodarski Članek ,0 vinogradništvu", katerega je ipinl vinogradniški strokovnjak, in ki popiše vse, kar je za vinogradnika važno.; .— fc23. Sicilijanjki legendBTBijToost »ment .Goapoda Jem Knife***.;-. 24. Nadalje »Kratk« me-s e č u a navodila za čebelarj e", katera je sestavil g. nadučitelj Anton Martinjak v Med-gorjah. — 25. Daljša povest B. Rittwegerji »Njegov sodnik", ki popisuje žaloitni konec pijančeve družine. — 26. Člančič .Rush grozovlada" (z lepo satirično sliko). — 27. Gospodarski članek »Ra b a gozdne atelje* v zmislu gozdarskih postav. —r 28. Smešna povestica »G 1 i b a n j o v a ž u p a", iz nemščine v ormužko narečje prevedel Ant. Maiten. — | 29. Članek »Ži vela nemška šola!" — 30. »Go spodar ske dro b ti nice*, kiob-segajo te-le člančice: a) deBet zapovedi sadjerejca: b) koliko atelje in soli potrebuje 1 komad živine ; c) čas sesanja; d) koledarček brejoiti; t) koledarček valenja; f) umetna gnojila. — 31, Smešnice (s sliko). — 32. Sejmi, to je popolni seznamek sejmov na Sp. Štajerskem in Koroškem. — 33. Pošta, i. s. poštnine, brco-javi, denarne pošiljatve, vozna pošta, koleki. — 34. Male vesti in inzerati. — To je vsebina prvega letnika našega koledarja. In m to košta — 30 krajcarjev, s poštnino 5 krajcarjev več. Razpošilja se koledar po poštnem povzetju ali pa proti naprej - pošiljanju denarja. Poštno povzetje stane za 1 koledar 35 vinarje?. Kdor vzame le en koledar, naj raje denar naprej pošlje. Tisti, ki so naprej plačali, dobijo Daj-prve koledar. Poleti med svet, dragi naš koledarček in razširjaj zavednost, naprednost ter ii-obrazbo. Iz Spodnje-Stajerskega. Župnik llešič iz sv. Bolfenga obsojen. Poročali smo svoj čas nevatrašeno o govoricah, ki so se širile o temu slabemu duhovniku. Odgovor na naše članke so bili besni napadi v prvaškib listih. Zdaj se je pred sodnijo dokazalo, da m bile naše trditve opravičene. 26. t. m. se je vršila pred mariborskim okrožnim sodiščem glavna razprava. Toženi so bili: 48 letni žnpnik Josef IleŠič iz sv. Bolfenga v Slov. Gor. (zaradi os-krumbe po § 128, napeljavanja k nečistosti po § 132 in napeljavanja h krivi prisegi po § 197). Nadalje sta bili toženi 14 letna viničaraka hčerka Tereza Kramberger in 15 letna posestnikova hčerka Jera Kocmat (zaradi krivega pričanja). Stvar je bila sledeča: Tereza Kramberger je prišla kot 11 letni nepokvarjeni otrok kot pa-stirica v Ternovce in je obiskovala šentbolfenako šolo, na kateri je bil llešič katehet. Kmaln potem je našel nadučitelj g. Reich pri otrocih listke, na katerih so bili razni dogodki otrok z župnikom popisani. Tudi mi smo dobili take listke v roko in reči moramo, da takih grdobij še nismo čitali. Nadučitelj je stvar cerkveni oblasti naznanil in prišel je neki dehant, ali storilo se ni ničesar. Orožniki pa so tndi preii-kavali in zadevo sodniji naznanili. Medtem se je na dotične otroke vplivalo, da naj po krivem pričajo. Šele pod prisego so otroci ;resnico povedali. Medtem se je tudi izvedlo, da je Ifešič kot kaplan v Hočah in Žalcu ista nečistosti uganjal. Mi smo svoj čas o tej zadevi pisali! Župnik pa je vplival na priče, jim dajal denar, da bi po krivem pričali in tndi obljubil odvezo za ta slučaj. Ali vse mu ni pomagalo. Ob 9. zvečer se je razglasila obsodba i. s. je bil obsojen župnik llešič na 15 mesecev težke ječe s postom vsaki teden; Tereza Kramberger je dobila 6 tednov, Jera Kocmut pa 4 tednov ječe. — S tem je ta grda zadeva končana, kajti župnik je sprejel obsodbo brez pritožbe. Gorostasni zločin je to! Le pomislimo: najprve pokvari ta ..duhovnik" do-tedaj nedolžnega, nepokvarjenega otroka, potem ga prisili h krivemu pričanjn in ga spravi v ječo. Ali ni to hujše nego da bi otroka ubil? In koliko pohujšanja se je zgodilo! Najhujša kazen je še premajhna! Tisti klerikalni kmetje pa, ki so ee zavzemali za tega »duhovnika", bodejo zdaj izprevideli, da ni vse zlato, kar se sveti in da je lahko tndi v duhovniški suknji — zločinec. Mi ne delamo za Ilešičovi zločin ves duhovniški stan odgovornega. Ali to rečemo: strogo naj se je Sla spisal e, kar janska Jeza me- egerja □i ko-38ka - 27. >lje« ta po-oščine i« _ ki ob- članek I jj na poklicanem mestu na to, da postanejo \ iilučaji nemogoči! Kmetje iz Pohorja nam pišejo: Slavno ured-io .Štajerca""7 PtHJu ! Prosimo napravi nsm jledmce (Ansichtskarten) • figuro? slavnega dr. ^j^fchnica s pasjim', bičem okinčano. Ljudstvo Be m n I M*n'n)" xa to človeč>, in ga želi pozlati, ." I »Tiamona papirji. Pozdrav! Kmetje iz Pohorja. ■ Žil da ne moremo ustreči tej zahtevi. Sicer pa tndi škoda tistih krajcarjev, katere [m izdalo za Benkovičeve razglednice. Morda .kmetska zveza" teko prijazna, da bi se [to ozirala?! Kaplan Rabuza v Št. Jakoba je čudni deček [semtertja se nam skoraj dozdeva, da je malo Jan. Eokrat nas psnje na vse pretege, pre-jaja in kriči Čez .Štajerca", potem zopet za-ije naše naročnike in bi najraje hišne preiz-reJca; ie napravil, Dadalje meri šoštarčku Anzeju aP *" ilje in dopisuje z njim v ljubljanski listič ^' e) .lahko noč", potem zopet napada in obrekuje . joglednejše možje in prenočuje v hlevih, nato Je kije nam pošilja popravke po § 19. itd. itd. Bm m daj je našel zopet drugo ercdstio in nsm poslal pr«>- ijszno, sladko pisemce — celi »liebsbrief",— "• ~ j katerem trka na našo ^lojalnost". Hm, mi *° ie tej naj bodemo z Rabuzo .lojalni" in naj mu P ™ »»prinesemo, on pa naj ima pravico, psovati, I goiiliti, lajati in celo faro v nemir spravljati. jtnem I |p,j no giej Gospod kaplan Rabuza, mi se narja. ih valju jemo enkrat za v s e 1 e j z a arJev; sšapismainse izprosimo vsako lidaljno nadlegovanje. Vaše besede 1 ne nas — zrak, na Vaše obljube ne damo | if in kar se tiče vaših dobrih nasvetov za nas, idemo že tudi brez njih izhajali. Edina pot, i nas privede do tega, da vas ne bodemo več tizirali, je sledeča: poboljšajte se, po-»jte s politiko, pobrigajte se za svoj vzvišeni lic in živite pošteno. Potem bodete imeli od mir, vaša fara pa vas bode ljubila. Adio, no srnico! Vurmberški grad je nakupil, kakor smo že J kotali, grof Herberstein. Te dni je g. grof e t- »d pievzel. Ob tej priliki je daroval večjo. lavna nto denarja za reveže v občini. Pač dokaz Josef Ijmenitega srca! li os- grofa Herbersteina >o hoteli prvaški listi v '' P° I »aiano svojo politiko potegniti. Gosp. grof je l97)- ttl doslej nad politiko in da hoče to tudi v Serka ludofie storiti, dokazuje sledeči slučaj: Pri spre- kova jnu je držal vurmberški župnik daljši govor, r inJ*)- iiteiem je končno g. grofa prosil, naj se ta er je I redno zavzema za slovensko ljudstvo te t P*- Mine. Župnik je hotel s tem g grofa podre- nsko gniti, češ da naj se zavzema za prvaško huj- 1 Pp- I ikarijo. Ali g. grof ni sedel na te nerodno na- rocih itavljene limanice, temveč je odgovoril, da se )trok ye vedno zavzemal za katoliško ljudstvo take ; i Vurmbergu. Tako jo je dobil župnik po nosu, dobij hof Herberstein pa je dokazal, da je mož in :veni jpostenjak! '> al> Pater Josef TeutSCh, prior v Guttenateinu reiz- mg nadleguje vedno s programi za Bvoje romar- » Se ile obhode. Mi se to izprosimo, ker smatramo ivem romarske shode za potrato časa, denarja in za ; Pp- »bogatenje posameznikov. G. pater Teutsch naj lešič Jtorej .Fihposu" dopisuje, nas pa naj pusti v tosti miru, drugače se bodemo njegove nadležnosti na šali! drag način obranili. Ex! d«>- Sejem z žrebetami v Ptuju, ki se je vršil ndi 16. okt. četrtikrat, je bil zelo dobro obiskan. Isti ▼se d»n ae je vršil tudi sejem z govedo in svinjami. asila Prignalo se je 112 žrebet, 214 konjev, 972 go- i 15 jiede in 1022 svinj. Od žrebet bo je več kot 60 den; na Zg. Štajersko, Koroško in Ogrsko razprodalo. [Prihodnji sejem z žrebeti, konji, govedo # in [svinjami se vrši 6 novembra. Vsak petek je sejem s zeljem in špehom. Zadnji petek se je ■ prineslo okoli 60.000 zelnjatih glav. Cena je Kla 3 K 40 h za 100 glav. Letni in živinski sejmi na Štajerskem. *) Dne ■ 2. novembra v Palfavn**, okr. Sv. Gol; pri vseh ISietih, okr. Kindberg; v Vitanju**, okr. Konjice; Iv-Lončn**; v Breitenfeldu, okr. Feldbach; pri | Sv. Ožboltu**J,; «4*. Oberzeiring-;' pa;-Spodnji |'Pol;skavi*, okr;'"Slov-. Bistrica ? .vi'Staadwu, okr. [Cmnrek; v Brežicah - (svinjski sejem);1 pri Sv. [Vida ob Vogalu**, okr. Lipnica. Dne 3. novem- Jera grda idbo to! do-item ječo. ko-n je i so zdaj i da nec. liški j se *) Sejmi brez zvezdic so letni in kramarski sejmi; zaznamovani z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama I.O pomenijo letni in živinski sejmi. -_ 8 — ■ bra v Klocbu, okr. Radgona. Dne 4. novembra v Hartbergn*, v Pišecah**, okr. Brežice; v Konjicah* ; pri Sv. Pavlu pri Preboldu*, okr. Cejje; vr(ttt,emuo«BiA«iižr*,.JDkr. Giobmig'; *4"G*ljft*mP9# S^oaevembra w -.Ormožu (svinjski sejeaft^hv oBftr ■gateno(sejemtiE veliko živino); v Radgoni*. ■Porotno sodišče v Celju je to pot najprve o zanimivi slepariji razpravljalo. Stvar je Bledeča : Lesni trgovec Anton Srebotnjak je izvedel, da ima posestnik Korošec v Razborju lepi gozd. Sklenil je ta gozd nakupiti. Korošec tega ni hotel storiti. Srebotnjak pa je privlekel celo Koroščevo družino v gostilno in v pijanosti je končno Korošec dejal da proda 20 oralov gozda. V pijanosti je podpisal Korošec tndi pogodbico, ki pa je obsegala vse druge določbe, kakor so jih ustmeno dogovorili. Srebotnjak je tudi še z menico Korošca osleparil. In potem je pričel gozd podirati. Srebotnjak je bil za vse svoje zločine na 3 leta težke ječe obsojen! Kmetje, ne kupčujte v pijanosti! — Miha in Franc Novak sta ukradla svoji sestri čez 900 K. Zapravila sta denar na Ogsrkem. Ko je hotel orožnik Franceta v Pristovi aretirati, se je ta ustrelil. Brat Miha pa je bil na 2 leti težke ječe obsojen. — Rudarja Franc Žara in Johan Aškerc v Trbovljah sta se sprla za neko politično neumnost. Naposled je vzel Žara' nož in je Aškerca tako zabodel, da je ta na lici mesta umrl. Žara je bil obsojen na 2 leti težke ječe. — Joh. Tacer v Planincih je zabodil posestnika Bohinca tako hudo, da je ta takoj umrl. Zato bode sedel Tacer 4 leta v ječi. — Pogorela je v Slanetincih pri Radgoni hiša F. Klemenčiča. Hiša je bila zavarovana. Na smrt pretepel je posestnik Simon Škorc v sv. Katrini pri Slatini 13 letnega Vincenca Berk, ki je kmalu po pretepu umrl. Grozna nesreča. Rudar Ludvik baloker v Trbovljah je hotel skočiti na rudniški vlak in padel je pod kolesa, ki so mu obe nogi zmečkali, tako da so mn jih morali v Celju odrezati. V Št. Ilju (Slov. Gor.) nameravajo napred-njaki uresničiti hranilno in posojilno društvo po Reiffeisenovem načrta in se vrši že 10. novembra ustanovni shod. Srečo mora imeti 1 Kmet Franc Bramen v Leskovcu je oral pred kratkem na svoji njivi. Nakrat najde v zemlji velik lonec in notri sami — stari denar. Denarji so starorimski iz časa cesarja Antonina, ki je vladal v prvem stoletju po Kristovem drojstvu. Pač sreča! Iz Koroškega. Priromal je nazaj, — kdo? No slavni ,Š-Mir*! Od časa volilnega boja sem se je tiskal v Ljubljani. Celovške porote se je namreč bal, ker je dobro vede), da jih bode dobil po jeziku za svoje laži. Seveda, v Ljubljani se je vse upal. Pod zaščito klerikalno-prvaškib ljubljanskih porotnikov je ta gnusni list na najgrši način blatil osebno čast naprednjakov. Opozarjamo voditelje „Š-Mira", naj zdaj v Celovca ponavljajo vse tiste laži j- vsa obrekovanja, ki bo jih v Ljubljani blaskali na gg. Seifritz, Nagele, Paar, Krasanigg itd. Zdaj so lahko prepričani, da se jim bode pred sodnijo dokazalo, da so podlo lagali in obrekovali... Torej, Korošci, ,Š-Mir" je zopet med vami! Vemo, da se tega ne veselite. Ali potolaženi bodite, kajti prišel je v Celovec le — umirati. KmetSki Zbor se je vršil te dni v sv. Marjeti v Labudu. Prvi je govoril posl. Honliger o dež. zboru. Razjasnil je proračun. Nadalje je omenil nove kmetijske postave in dejal, da je zvišan državni donesek za varstvo planin od 8.000 na 24.000 K, deželni pa od 5.000 na 8.000 K. — Gospodar Hofmiiller je govoril o poselskem vprašanju in razvil prav zdrave misli. — Posl. Kirchmayer je govoril o finančnem položaju Koroške. Omenil je, da dela koroški deželni odbor zastonj, medtem ko dobiva n. p. klerikalni hcfiat Ges8mann na Dunaju 3 krat toliko plače. Glede sirotišnic je omenil, da naj bi se sirote raje kmetom izročilo.. Iz kloštrbv še ni nikdar pravi posel priseli Tudi je dotaknil kferi-kalifo, laži; sdrnchi pravijo, da je dežela«.^naklada nauprivatni.mošt kmetov vpeljana. Ta je glagaflo {! Neki kterikaTec ee je na« shodu k besedi oglasil, ali moral jo je odkuriti. Shod je bil velepomemben. Kmetje, vkup! Povodenj je napravila okoli Zg. Bele veliko škode. Na potoku Fragant so bile vse 1. 1904 sezidane varstvene zgradbe uničene: ravno tako obadva mostova. Delavca R. Gradnitza so mrtvega iz valov potegnili. Baje pa se je v pija- i'r.rj ?a8trupil|;,8f,^0,v,;Feldkir^naffl,m posestnika Jordejsanu a.. strihninom. Ponesrečil je hlapec H. Stammusch v Freu-denbergu. Padel je pod voz in «e tako poškodoval, da je kmalu^ potem umrl. Pogorelo j^ v Medgorju posestvo Jakoba Marka. Skoda, znaša 2400 kron. Po evetn. Potres v '.Kalabriji. Kalabrijo na južnem Italijanskem je^opet enkrat potres uničil. Cela mesta so popolnoma razrušena in več stotin oseb je ubitih. V mestu Gerace se je podrl stolp katedrale, v Brancaleone je polovica hiš razrušenih, v Št. Ilario je bilo 5 oseb, v Simo-poli pa 4 oseb ubitih. Nsjhujše je bilo v Feruz-zani, katero mesto je knp razvalin; govori se, da je bilo le v tem mestu čez 500 oseb ubitih. Davek za žganje in domače žgalnice. Maribor, oktobra 1907. Od teh dveh vprašanjih, katera se mora strogo ločiti, je prvo velikega gospodarskega pomena; drugo vprašanje pa se tiče malenkosti in se pri malo dobri volji ter razumevanja lahko reši. Na Štajerskem je marsikatero leto prineslo sadja v velikih množinah. Tako n. p. leto 1878 in pozneje parkrat v 90. letih. V takih letih se dostikrat sadje ne more drugače porabiti nego da se napravi iz njega pitno žganje. Le vzemimo statistiko iz 90. let v roko in videli bodemo, da *e je izvozilo le iz Štajerske v enem leta 5.000 vagonov jaboljk. Torej le j abo 1 j k in ne tudi hrušk, češpelj itd. V zadnjih letih pa se je stvar precej spremenila. Nemčija je določila za jaboljk« eolnino, ki jo dviga ali ne, kakor je ravno sadno leto v Nemčiji. Na Štajerskem se je že zgodilo, da so bili jaboljka in češplje tako poceni, da se jih je pustilo pod drevjem segniti; žganje se ni moglo izdelovati, ker je bil davek previsok. Davek za žgati je narastel od leta 1878 od 15 kron na 100 za pol štartina žganja. Ta davek je vzrok, da se pri nas ne žge sli-vovke, sadjovca, jagodovca itd. Kako velika je Skoda, ki jo povzroči ta davčna politika drŽavi in štajerskemu kmetijstva ?! Vzemimo, da se gre le za 5000 vagonov jaboljk, ki se bi jih moralo za žganje porabiti. Iz 5000 vagonov jaboljk se napravi lahko 30.000 polštartinov dobrega pitnega žganja. Pol-štartin košta najmanje 200 kron. To napravi torej okroglo svoto šestih milijonev kron. Ko bi bil davek tako visok kakor leta 1878, namreč 15 kron za pol štartina, bi bilo to dohodek za državo v zneska skoraj pol milijona kron, to pa le za jaboljka. Ta svota pa je veliko večja, ker se gre tndi za češplje, hruške, vinske odpadke, češnje in jagode. Uspeh te davčne politike je torej kratko rečeno ta, da ne dobi država davkev, kmetu pa segnije sadje pod drevesom. Kar se pa tiče prostega žganja za hišno porabo, je stvar sledeča: Vsak posestnik dobi lahko dovoljenje, da žge za lastno hišno rabo 1 vedro, to ,jejfe56 litrov žganja, brez da bi moral davka plačati. Ako ima kmet le 8 delavcev na enem dnevu in ako da vsakemu delavca le eno osminko ('/e) litra žganja na dan, porabi vsak dan 1 liter in je torej v 56 dneh brez žganja. In kako nerodno se vedejo pri tema finančni organi! Človek ima toliko sitnosti s to zadevo, da.raje Bploh ne žge, KmetijBka.,centrala ee je;za to zadevo zanimala r«bsiršjfa,i$e je. »a Dunaju, .enketa pod f*edseds$VQm,?$nančnega minjatra*rViada je tudi izdala natedbo, ,da naj ee kmetom v tem oziru kolikor mogoče pomaga. Ali a tem ne moremo biti zadovoljni! Treba je temeljite p r.e-dragačbe ,d,a vko v, ki se naj zgodi čim-preje. Vzrok zvišanja davkov za žganje tiči v prvi vrsti v tem, da se žrtvnje naše interese onim Ogrske. Kajti odkar imamo ta davek, je narastel v nepričakovani množini uvoz špirita iz Ogrske. Na Ogrskem pa je davek za žganje zelo nizek, kajti drugače bi ne bilo mogoče, da prodajajo Ogri slivovko po 1 kroni liter, pa čeprav je za nič. Na kmet-skem zboru v Gradcu se je o tej stvari govorilo. .. To ne gre tako naprej, da bi se delalo postave Ogrom na ljubo in bi se napravilo toliko škode, kakor jo pokažejo predstoječe vrstice. Franz Girstmayr. Nekaj 0 kulturi vrbe. Kmet mora dandanes vedno boijinbolj računiti, ktere panoge kmetijstva naj se poprime in ktere posebne kulture naj že obstoječim priklopi, da si zviša svoje dohodke. On mora gledati na to, da izrabi vsak prostorček svoje zemlje tako, da mu omogoči kolikor mcgoče velik dobiček. Poskušati mora torej, da izkoristi tudi neobdelane dele svojega posestva, na pr. da jih zasadi s primernimi rastlinami. Med drugim je gotovo kultura vrbe ena tistih, ktera omogoči pri malih izdatkih precejšne dohodke. To kulturo uvede lahko marsikateri posestnik, ako ima zato primerno zemljo, ne da bi škodovala drugim panagom kmetijstva, ker ae pri tej vrše vsa dela ob času, v kterem druga kmetijska dela skoraj popolnoma mirujejo. Na ta način tudi posestnik svoje stalne delavce lahko bolje izrablja. Pri nas na Slovenskem pač poznamo vrbo kot divje rastočo ob potokih, rekah in jarkih, a malo je takih, ki jo nalaSč gojijo. K večjemu potikajo po nekod ob potokih vrbove sadike v svrho dobave kolja. V novejšem času se tudi v tem oziru pri nas obrača na bolje. Že se ustanovljajo tuintam pletarske šole, ktere pospešujejo gojenje vrb med ljudstvom. Eno takih šol imamo že tri leta na Štajerskem pri S v. Barbari v Halozah. Pod Bpretniro vodstvom tamošojega nadučitelja gosp. Antona Ogorelca — po čegar prizadevanju se je pletarska šola ustanovila — se pletarstvo krepko razvija in obeta biti v kratkem dobičkonosna domača obrt. V drugih deželah, n. pr. v Nemčiji, na Fraccoskem, pa tudi pri nas v Avstriji, kakor na Češkem, Moravskem, v Galiciji i. t. d. se že dolgo pečajo s kulturo vrbe. Pridelek vrbnih šib pomnoži tam nej le dohodke posestnikov, ampak živi tudi mnogo siromašnih diužin, ker je pletarstvo omogočilo novo domačo industrijo. Iz vrbnih Šib se pletejo jerbasi, koši, vozički za deco, kovčki za potovanje, hišne oprave, vsakovrstne olepšave, igrače in sploh različne druge reči. Ako je mogoče vpeljati to kulturo v drugih krajih, jo je gotovo tudi pri nas, tembolj, ker je pri nas dovolj takih prostorov, ki niso sposobni za obdelovanje z drngimi rastlinami, pač pa dobri za pridelovanje vrbnih šib. Da se nahsja vrba večinoma oh vodah, je znamenje, da ji je rahla, vlažna zemlja najbolj pogodi. To je važno za vsakega, kdor hoče pričeti vrbo gojiti. (Naprej prihodnjič). Listnica uredništva in uprav-ništva. Črešnjevska dekleta: Nepodpisanega ne objavljamo, pa Čeprav se tiče vašega „špelirhanzela." — Teohehveg: Hvala za prijazno pismo. Poštnina pri naprej-plačilu 10 vin. za 1 komad. Pozdrav! — Več dopisov itd. prihodnjič. — Uredniški sklep je vsako sredo opoludne in to za inzerate kakor za dopise. Loterijske številke. Gradec, dne 19. oktobra: Trst, dne 26. oktobra : 90, 19, 67,21,27. 64, 5, 36, 34, 30. Promet razpošiljala trgovine zahteva aparat, o katerega velikosti nima navadni človek niti pojma. jPormsliti je na tisoče in zope: tisoče komadov blaga, ki morajo biti Daloženi, da se kupcem pravočasno ugodi. Marsikatero blago ima zopet razne vrste po velikosti, barvi in muštru. Vsak posamezni komad vsake vrste blaga mora biti posebej numeriran, registriran, pri prodaji fakturiran in izbrisan iz skladiščnih registrov. Numeriranje gre v milijone in tako se lahko predstavljamo, koliko oseb in koliko delavske moči je v tej zalogi potrebno. RazpošiHalna hiSa llanns Konrad vslužbuje zdaj 200 oseb; o njih delu najdemo lepe članke t letnikih 1907 in 1908. Haiins Konradovega koledarja, katerega dobijo vsi kupci te firme zastonj in poštnine prosto. Ženltna ponudba. Sem 27 let star, imam gostilno z mesarijo kakor tudi 2 hiši v enem trgu na gornem Štajerskem in se želim oženiti z dekletom ali tudi vdovo, katera ima veselje do mojih obrti, je zmožna nemščine in ima premoženja 8 do 10 tisoč goldinarjev. Pisma naj še pošljejo do 20. novembra pod naslovom „Oute Behandlung 10" Sudbahnhof Graz, Postrestante. 757 "Pekovski učenec 737 najmanj Idlet star od poštene hiše se sorejme takoj pri Anna Keppa v Cirkovcah. Najboljše budil nice (VVecker) r'gisfrovana znamka ..Adler- Roskopf-Aliirm'' se dobi le pri moji tvrdki Z 1 zvoncem, jekleni anker in „Abstel!er" K 3-80 2 cifernico, ki se po noči sveti......K 420 Z 2 zvoncoma, jekleni anker in „Ab3teller"K440 Z cifernico, ki se ponoči sveti......K 4 80 Konkurenčna budil. K 2 90 Z cifernico ki se pinoči sveti......K 3-30 Z lepo malo leseno posado K 44(1 Z cifern-co. ki se sveti po noči......K 480 Športna budilnica . K 5o0 I Ki se sveti ponoči . K 6 — 3 leta pismeno garancijo ! Ako nedopade, dinar nazaj I PoSlje po povzetju prva fabrika ur v Briixu HANNS KONRAD C. Ink. dvor. tif.Briix. Št876. Zahtevajte moj glavni cenik, ki ima čez 3000 slik zastonj in poštnine prosto. 693 Nova zidana z opeko krita hiSa s tremi stanovanji, gospodarskim poslopjem (živinske in svinjske Stale); l1/-orala zemlje, vrt, sadonosnik; 20 minut od Ptuja nrimerno za penzionista ali obrtnika se proda pod ugodnimi pogoji. Kje? pove „Štajerc." 760 Ženitna ponudba. Jaz iščem si ženo od 20 do 36 let staro čtravno vdova z nekaj premoženjem. Sem 36 let star kmetijstva zmožtn in imam 3400 kron gotovine. Dopisi naj se poslejo na naslov ..Miško 2" Friedau post restante. 759 1% vagona prav suhih različno dolgih orehovih stota proda Georg Strasser v Pliberku Koroško. 754 ■KXKKKXKXXXXKXXKKKXB X X X X X X X X X X X X Cepljene jabolčne sadnike (Veredelte Aepfelbaume) X (Amerikanische Schnittreben) proda F. C. Schwab = PTUJ. ===== g IKXXXXXXXXXXXXXXXXXH Avenarius = ♦ Karbolineum najbolji lik za les. Za več kakor 30 let izvrstno izkazan Tovarna za Karboline R. Avenarius AMSTETTEN Sp. Avstrija. Kopi se v trgovinah: V. Leposcha v Ptuju, Otmar Diermayr v Ormužu. Gustav Stiger v Celju. Oženjen krav ar katerega žena bi svinjarice delo namestovala bo sprejme v graščini Dornava, posta Moskaj nce- 659 Š»v. „ %gj 1907. Razglas. Naročitev ameriških trt za plačilo iz združenih državnih in deželnih nasadov za nasadno 1907/1908. Štajerski deželni odbor imel bo za prodati, v prihodnji spomladi is združenih državnih in deželnih nasadov naslednje množine trt, in sicer: 1. 700.000 cepljencev, večinoma od graševine, belega bnrgnndca, zelenčiča, rnmeneg« šipona, bele in rndece žlahtnine, rndečega trs-minca, renske graševine, muškatelca, cepljenih na riparijo Portalis, vitis Solonis ali mpestris Monti kolo. 2. 400.000 korenjakov od riparije Portalis, vitis Solonisa in rnpestris Montikolo. 3. Dva milijona ključev od zgoraj imenovanih treh podlag in od Goethe'ja štev. 9. Cena trtam je: I. 1000 komadov cepljencev 200 kron n imovite posestnike, 140 kron za vse drage. II. 1000 komadov korenjakov 24 kron n imovite posestnike, 16 kron za vse drage. III. 1000 komadov ključev 10 kron. Deželni odbor si pridrži pravico, naročnikom od več kakor na 1000 cepljencev in 3000 korenjakov ali ključev zmanjšati naročeno množino trt, ravnajo se po števila oglašenih naročil. NaroČila na te trte naj se vložijo do 15. novembra t. 1. naravnost na deželni odbor v Gradec ali pa skozi občinske nrade, pri katerih se dobe v ta namen narejeni naročilni listi, Občinski predstojniki morajo izpolnjene na-roČilne liste odposlati takoj deželnemu odbora v Gradec. Naročila, kise vložijo do 15. novembra, se bodo zbirala in trte potem razdelile razmeroma med vee naročnike, ako jih ne bi bilo toliko, da dobi vBaki naročeno število. Vse te trte se bodo oddajale le štajerskim posestnikom in morajo tudi oni naročniki, kateri vložijo prošnje naravnost na deželni odbor, doprinesti potrdilo od občinskega predstojništva, da imajo res vinograde v občim. Cene veljajo na mestu, kjer se bodo trte odkazale, in se mora znesek izplačati pri pre-vzetju. Ako se trte odpošljejo po železnici, se bo znesek povzel. Stroški za zavitek in dovoi se bodo posebej zaračunili. Na vsakem naročilu je natanko navesti: 1. ime (tako napisano, da se lahko č i t a), bivališče in stan naročnika ; 2. davčna občina, v katerej se nahaja vinograd, ki ga hoče naročnik obnoviti; 3. vrsta trte (sorta), katero želi; 4. zadnja poštna ali železniška postaja. Ako bi zaželjena vrsta pošla, bo se ona z drugo enako nadomestila, ako si naročilec tega odločno ne prepove. Trte se morajo po naročnikih ako mogoče osebno prevzeti, če se po železnici dopošlejo, pa takoj po vsprejemu pogledati. Pritožbe se morajo vložiti takoj na vodstvo trtnice; na poznejše pritožbe se ne bode oziralo. Gradec, dne 1. oktobra 1907. 762 Od štaj. deželnega odbora. Predstojništvo pekarske zadruge Maribor in okolica daje s tem svojim članom sklep občnega zbora i dne 23. oktobra t. 1. na znanje, po katerem se oai člani, ki ob praznikih kakor: Vsehsvetih, Boliču, Noveniletu, predpustu, Velikinoči, Binkošlih itd. darujejo svojim kupcem ali njih družinam denar ali denarno vrednost ali sploh katerokoli darilo ali blago pod vrednostjo oddajo, rednostno v zmislu zadružnih pravil kaznujejo v visokosti sto kron za vsaki posamezni, predstojništvu naznanjeni slučaj. „Štriceljni" na naročbo se ne izdelujejo. Wilhelm Witlaczll t. č. predstojnik. »oče .P« Kmetje pozor! Nori veliki ejmi z žrebetami (Fohlenmarkte) = v Ptufu ===== 6. in 25. novembra. ]\K. Žrebeta, ki se pripeljejo na te sejme, kakor tudi kobile-matere, so proste mit- niške pristojbine in štantriine (Standrecht u. Mautgebilhr). iOOO goldinarjev plačila = za osebe brez brade in za plešee = Lase in brado se dobi zanesljivo v 8 dneh po rabi pravega „Mos Balsama". Stari in mladi, gospodje in dame rabijo Bimo „Mos Balsam" za pridobitev las, obrv in brade, kajti dokazano je, daje ta „Mo8 Balsam" edino sredstvo moderne znanosti, ki vpliva med 8-14 dnevi na iasre papile tako, da prično lasi takoj rasti. Garantiramo neškodljivost. Ako to ni istina plačamo h 5000 goldinarjev v gotovini m vsakomur ki je rabil „Mos Balsam" in ostal brez brade, = plešast ali z redkimi lasi. -— Op. Mi smo edina tvrdka, ki prevzame tako jamstvo. Zdravniški popisi in priporočila. Nujno svarimo pred pona-redbami! Oziraje se na moje poskuse z vašim >Mos Balsamom«, vam lahko naznanim, da sem s njim popolnoma za-ben. Že po 8 dneh so se pojavili očitno lasi; ako ravno so bili lasi svitli in mehki, so bili vendar krepki. Po fcdnih dobila je brada svojo naravno barvo in tedaj šele se je pokazal imenitni vpliv vašega balzama. Hva-oslajem I. C. Dr. Tverg. Kopenhagen. jPodpisana lahko vsakomur pravi >Mos Balsam« kot zaneslivo sredstvo za pridobitev las priporočam. Tršem dalje časa na tem, da so mi izpadali in so se pojavili čisto goli prostori v laseh. Ko sem pa rabila ne 'Mos Balsam«, pričeli so lasi zopet rasti in so postali težki ter polni. Gdč. M. C. Anderesen, Ny Vester-K 5, Kopenhagen. 1 :avoj »Mos« gold. 5. Dobi se po povzetju ali s tem, da se plača naprej. Pišite na največjo specialno tr- jiino sveta: Mos-Magasinet Copenhagen 3T0 Danemark. Dopisnice se frankirajo z 10 vin., pisma z 25 vin. B Zahtevajte 216 se Vam podijo ilustrovani eenik z nad 1660 slikani. Garancija več let Vsako ne breznapačno blago sn vzeme pri polni svoti nazaj. ~-2kMH Ur. 365 Srebria dam- Q-PJA JB^B 8ke reinentvar gold. *' "" Nr. 322 Srebrna renentvar O CA za gospode geld. O.OV Nr. 8S7 Srebrna anker 15 kanenjev gol*. S, dv.j«i (-.tjl mantel geld. " ou Nr. 841 Srebrna anker dvojni mantel 15 kamenjer, po- 7 Q.XA sebne močna gold. « * JV Anton Kiffmann največja zaloga nr srebrnega in zlatega blag*. Ekspert v rae dežele. Marburg P I, Štajersko. Red Star Line, Antwerpen Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New-York in v Filadel- fljo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladji. — Nizke vozne cene. Pojasnila daje Star Line, 20, Wiedener Giirtel na Dunaji ali Franc Dolenc, konc. agent v Ijubljani, Kolodvorske ulice štev. 41. 537 Red Prima orodje za žagico (LauMge) Delo z žagico je poll učno in lepo opravila v prostih urali za mlade in stare. St. 9307. Prima orodje za žagico na močnem kartonu, 7 orcdij in načrt.kompletno K 3*50 Št.9308.Istoil0prima orodij in načrtom K 6*80 Št. 9306 cena garnitura s -t orodij in načrtom K 180. Ako ne dopade, denar naiaj ! Veliko izbsro v orodju za žagico in leseno rezanje v mojem glavnem ceniku, ki ga na zahtevo vsakdo zastonj i" franko dobi. C, in k. dvorni liferant Hanns Konrad razp. trgovina v Briixu 876 (Češko). Največja razp. trgovina avstro-ogrske monar-h je. Osnovana 1887. Export v vse dežele. Rane jseh vrst naj se varujejo skrbno pred vsako nečistostjo, kajti vsled te postane lahko najmanjša rana nevarna in velika. Že 40 let sem se rabi oraehkajočo Pragerske domačo žavbo kot zanesljivo obvezno sredstvo. Ista varuje rane, zmanisa vnetje in bolečine, vpliva hladilno in pospešuje sploh zdravljenje. gfif razpoSUja se vsak dan "WL 1 ctla dozo 70 vin., '/i 6° vin. po poŠti proti napi ej-plačilu 3 K 16 vin. se posije franko i doz, za 7 K pa 10 doz, in to na vf.e avstro-ogrske štacijone. Vsa dela zavitkov imajo postavno varstveno znamko. = Glavni depot:------- B. FRAGNER, c. t imal liferant. Apoteka -zum schwarzen Adler« Prnja Kleineseite, Ecke der Nerudagase No. 203. Skladišče v apotekah AMStro-Ogrske. Hamburg-Amerika-Linie. Najhitrejša vožnja po morju 5 dni, 7 ur, 38 minut. Red-nadirektnazve-za z brzo- in poštnimi par-niki, ki imajo dvoj nate vijake, iz Hamburga do New-Yorka; dalje v Kanado, Brazilijo, Argentinijo, Afriko. Natančnejša pojasnila daje Generalna agsntura za Štajersko „ Gradec, IV., Annenstrasse 10. Osterr. Hof." Registrovane „Adler-Roskopf' ure si' dobijo edino pri moji tvrdki in jih ne sme nobene draga firma prodajati. Zlasti pripravne za uradnike, orožnike, kmete, finančne m železniške uslužbence kakor sploh za vsakogar, ki potrebuje dobro, natanko idočo uro. Fina original ..AdUr-Rojkopl"-Anker-remonteir-ura: masivnim. pozlačenim, antimagnctičnim. z peresom zavarovanim anker-ko-lesjem, tekoča v kamenju, prava emajlna cifernica, masivno, pravo pokrovje iz nikelna z varstveno plombo in šarnirnim pokrovom, ovalbilgcl, okinčani, pozlačeni kazalci, najtančneje regulirana K 7"— Ista s sekundnim kazalcem K 8#— Z dvojnim manteljnom brez sek. kazalca K 10-50. Z dvojnim manteljnom in sek. kaz. K 1150. V pravem srebrnem pokrovju odprta brez sek. kazalca K 1350 Ista s sek. kazalcem K 1450 Ista. dvojni mantelj brez sek. kaz K 17-50. Ista, dvojni mantel in sekundni kaz. K 18-50. Za vsako ure 3 letna pismena garancija. Ni rizike ! Izmenjav« dovoljena ali denar nazaj! Razpošilja po povzetju ali naprej pošiljatvi denarja prva labrika ur v Briixu Hanns Konrad c. k. dv. lif. v Briixu št. 876.teika- Odlikovan s c. k. avst. drž. orlom, z zlatimi in srebrnimi razstavnimi medajlami. Ustanovljena 1887. Export v vse dele sveta. Moj cenik obsega 200 strani in 3000 slik in se pošlje vsakomur zastonj in franko. 6 — Priznano naj i zvrstnejše novo zlstem •-••■• -»-• masn.e za s^aiij^ I Jekleni plugi, brane; wlcne za travo, deteljo/žitje. Obračevalci mrve, grabijo za žetev. Preše za mrvo in slame. Preše za vino in sadje. Hidravtične preše. Mlini za grozdje, „rebier" za grozdje. Mlini za sadje, Itfjzgalne za trte in rastline. Aparati za sušenje sadja in , zelenjave. ^Z^^ izdelujejo in prodajajo v najnovejši, odlikovani konstrukciji PH. MAYFARTH & Co- ■JJ^SWSS.'Sli DUNAJ 2|l Taborstrasse No 7. Etablirano 1872. Odlikovana z čez 690 zlatimi srebrnimi medaljami itd. 1050 delavcev. §£T Katalogi z slikami zastonj. "3H C96 (gf Išče se zastopnike In razprodajaloe. „Gopel-Werke" za živino: mlini za čiščenje žltja, trilerji, rebler za koruzo. MAŠINE za REZANJE KRME, (Patent Rolen-Ring-schlager) gre najlojže. REZ za repo In ..»rot*. Aparat za opa-ranje krme, peči s Sledilnim kotlom, PUMPE za gnojnico, U se vrtijo In vse druge poljedlske maSine ^;^ Ne pozabite pred nakupom vseh vrst ur, kakor žepnih, stenskih, budilnth. j* deljskih ur, ur kukavic itd. zahtevati moj glavni cenik, ki obed 3000 slik in ga dobite zastonj in franko. fal " Nikel-remontoar-ura . . . . . -- K V *K 6*80 ZistemSoskof-pateDt-ura. . Z dvojnim mantelJEOm ... Ren entoar-ura firno jeklo odprto M Švicarska zist. Roskopf patent-un&H Reg. Adler Roskopf rementoarun W Prava, srebrna rementoar - ura nGloria-kolesjeri .... Kovinska tula rementoar-ara _ dvojni mantelj.....1W_ Prava srebrna r«nvntoar-ura zist. Roskopf-paleot . .llj Z dvojnim manteljnom . . .13* Konkurenčna budiUica (Weckcr) H Budilnica z 2 zvonoma .,. . ...J Adler-Roskopf-Alarni-budiloica reg. marka....... Eudilnica z slolpovim zTcnenjem varcwaldovka......,_| Ura kukavica...... Ura na pendelj..... ■C Za vsak« ur© strog* reelaa 3 letna pismena garancija. II Ni rizike! Izmenjava dovoljena ali denar nazaj! Razpošilja po povzetju ali denar naprej VrVS Hanns KonradcUr™ Briixu %$ Beg. vzor«. Krasna ilusija! Postavne rarMTo. Najlepši okrasek božičnega drevesca -»■ ki naj ue manjka v nobeni krščanski družini, je mojo sboljiano briljantno angelsko zvonenje za božične lirPVPQTP (t 1 6i8to lz kovine z 6pozlačenimi angeljl 30 on ill O CM.L M. I visoko. Garanelja za natančno fnnkcljoniranje. Na najmanjšem kakor na največjem dreveaa ee lahko takoj brez priprav priveze; na mizo postavljeno služi tudi kot namizno zvonenje. JSa gorki peči funkcijoaira tudi brez plamena sveč. • 7, gorkira zrakom, ki ga povzročijo 3 sveče a« vrti kolesce, na njemu pritrjeni kleplji vdarijona S zvoncev in srebrno zvonenje prične, ki pripravi staro in mlado v pobožno božično veljo. Cena a kartonom in navodilom za komad K 1*50. 3 komadi K 426 i is komadi K 16*— 4 ,, „5-50 1 «4 „ „»■— « m 1.8— I 86 ,, ,, "'BO 9 i. m" — ' M „ „ M*— . 100 komadov K 112'— štor. 2. lato aageljske zveienje za ■Milene drevesce, posebno Tino pint-klano t vrtenimi oboki za. zvonove, 3 krasnih svitlih srebrnih lamota-rož, ki dajo pri vžganih svečah krasni refleks, v kartonu z navodilom K 2'—. i; korn. K 6-60 I 18 kom. K 20*86 4 „ „ 726 | S4 „ ,. 88-90 •S „ ;, 10-60 I 86 „ „ 67.50 9 „ „ 16-50 I 50 „ „ 77 60 100 kom, K 160"—. Najnovejši okrasek za božično drevesce iz ofaltla U kom' "ortirano, dobro oicrvia if kartonu zavito po voli-i. ..ti in izdelovanju predmetov po K — 40, — 60 —'70, —60, 1—, 120, 1-60,2*—> 6 kom. v kartona po velikosti in izpeljavi po —-75, —'90, 1—. 1-80. I.aneta (angelski lasi), srebro ali zlato, kuvert K —'10, orehovi drot 100 kom. K —'80. Ve-rice iz steklenih krogelj, 1 in pol do 2 m dolge, po velikoaU krogelj K —SO, —'95, 1-80, 1 40. Sveče ca drevesce, 24 kom. v kartonu K —*60, večje 16 komadi v kartonu K —'66, držaj; sveče tucat K —'50. 5V-v.il F*"* ivlearska Reskopf-ruuu Kteat-AnkerRemeatvnr-nra z masivnim solidnim švicarskim kolifijem v pravem, z var-tveno plombo označenim niklna-tim ohišjem, šanir- K krov, ki gr« 36 ur (ni iSnrna ura), »i pozlačeni kazalci, naj natančneje reguliraua, S letna garancija komad K S*—i S kom. K 14—, ■ sekondnim kazalcem K «■—, 3 kom. K 17—' Najbogatejša Izbera v Rlsvaem ka . talogn. Štev. 788S. Portemonl Iz enega kosa* svitlo rujavega »afian-uana, 4 predalov, veliki prostor za plašila, zapre se na notranje pero niklnaata ključavnica, 9 cm dolgi, g cm široki K I'35. tj štev. 7208. Ceni, dobri portemoni k. enega kosa gladkega nsna s Ia. klap-nami i/ govejega usna, 4 predali in prostor zabUjot« 8 zapori 9 cm dolgost 6 cm iirokoat K 1'50. HfllJilpflrtamon|p.>KrHb. 210. 8-80, 3-10, S'6fj, 8-80, 4'20 in višjo. Zahtevajte katalog! Božična premija Vsak p. t. kupec, ki napravi v času od 1. septembra do" 80. novembra pismeno naročilo naenkrat najmanj« 40 K, dobi kot božično gratis-w premijo 1 ,fAlam-W«ckar" Itev. 4343 » ciler- nico, ki sveti po noč! in 1 koledar za 1*08. Izmenjava dovoljen« ali denar naza], nI rizike I Razpošilja se po povzetju ali naprej plačilu. Najbolje se naroČi na poStni nakaznici. Neobhodno potrebno je, da se v naročilnic pismih označi, je-h se naroČi na povzetju ali po naprej plačilu, Tudi' leži v interesu narcčitelja, da naroči pred 15. decembrom, ker je poŠta po 15. decembrom a preobložena in ne ekspedira tako hitro kot ponavadi. Naroča se pravočasno pri: . h Prva tovarna za ure v Mostu Hanns Konrad c. in k. dvorni liferant V Mostu (Briix) štev. 1931 (Češko). • Denarna posojila vsake velikosti po i do 5»/» proti dolžnemu listu z ali brez prič za Jamstvu, pl&ca. se v mesečnih obrokih v 1—10 let. Brez posredovalnih pristojbin. P«80jlla na realitete po ))«/,•/• na 30—60 let, največje svote ; večja financiranja. Hitro in didkrelio levse izvrM Administracija „Bo>sen Courier" K ndimpešta, Hanptpostfah Porto za nazaj se prosi. -■ PIPE iz Bruyerelesa prima kvalitet, iz pravega, nevni6ljl»ega Bruyere-le8a. Gladka glava z daleč za-j vitifliBuycre- odlivoin. viS- njati ror. na-ustnik iz roga i in Slavh, cena 21 cm. dolga K 1*50. Ista pipa, ali z okoli rezano Bruyere-le*eno glavo K 1-80 Največja izbera v re-krizitah za kadenje dobite v mojem ceniku, ki se razpošilja zastonj in poŠt nine prosto. Dobi fe pri: c. in k. diornem Liferantu Hanns Konrad raipoilljevalna hiša am ZabtavajU moj -asjiiovPJM glavi r»ik ■ 5000 podohan \ dopoitj* takoj brezplačno in poatnine prosto. Briix št. 876 (Češko.) zahtevajte v lastnem interesu moj bogato ilustrovani glavni cenik s. čez 3000 podobami zastonj in poŠti ine prosto. ■Trojaški učenec 7**3 **■ se takoj sprejme pri Simon Mayer, krojalki mojster v Mariboru. Karntoerstrasse. r ■•("- Brez nevarnosti razirati se zamore vsakdo z mojo varstveno britvijo „M8nnerlob". Vsled varstvene priprave, ki se privleče na obeh straneh' bri-tvi;e, je vsako ranjenje nemogoče. Štov. 8720. Cena lamo K 350 z otuljera vred. priporoča za nevajene in sainorazerje z nfjolovo roko so priprane za slabo kakor anjšo brado. Britev brez varr.tvene priprave za • sake brado z etuijem : Slev. 8701 črnp polirani le« '/« vUlo bruSeno .... K 170 „ 8'Oa „ ,. „ '/, „ j „ - • • • » 2-20 ., 8706 „' .....»/« .. -....... 280 ., 8710 „ „ „ '/i..........3B<> „ 8750 jerrren in«, juhten-usno, 20 cm. dclgo . . „ -1-20 ■ „ 8754 d-ojni jermen zžele^,stojalom in SravboSOcm.., 2-20 „ 8765 Posoda.zaraz.,nikcl-pleh, 9 cJo„skozAi:cn|yis.,. — 40 „ 8768 Cepič za raziranje.............—'50 „ S7GS Na;i)ol'jSo iniio za razir., f.O ,/K ^'.20,100g. „ — iti Največjo'izlrero.v britvah, garnitnrah »a- taairanje," jehnerfih za britve, kamenje .za britve, posode, čepice, zrcala, mašint za rezanje las itd. najdete v mojem glavnem katalogu z 3000 podobami, ki ga dobite po zahtevi zastonj in poštnine prosto. C. in k. dvorni liferant HANNS, KONRAD, razpoiilna biša v Kriix-u št. S7i> (Češko). 6871 Prva deška prodajalna. Ceno perje za postelj 1 kg s i ve ga, Slišanega, dobrega 2 K, se boljšega 2 K 40 v; 1 k* belega, Slišanega 3 K 60. finega, mehkega 4 K f^JmVjJJl 10 v; 1 k« izredno finrga sneženo-^^-^-SS-^belega, Slišanega 6 K 40 v, 8 K; 1 kg najfinijega (Daunen) sivega 6 K, 7 K; belega finega 10 K: najbolj finega od prs 12 K. Pri nakupu 5 kg. franke. Izgotovljene postelje zadostno napolnjene, v neprodornem, rdečem plavem rumenem ali belem nankingu. 1 tuhna 170/116 cm velika, z novim, sivin, trajnim perjem 10 K; s finim sivim, mehkim perjem 12 K. 14 K; z najfinejšim 16 K; 1 blazina 80/58 cm, 2 K 80, 3 K 40, 4 K; razpošiljanje po povzetju 16 K naprej. Izmenjanje in vrnitev franka. Denar nazaj. §_ BeniSCfl v Oesohenltz 716 76 Bohmerwald Pozor! Citaj! Pozor! Pakraške želodčne kapljice. Staro slovito, ixvrstiio delujoče sredstvo pri bo-, leznih v želodcu ,in črevih, -- osobito^e priporočajo —, pri zaprtju in, nerednem odvajanju — pehanju, — kon-1 g«stiji — pomanjkanju teka, krčili- Ud. iNodoseipu srerl-^t'vo,'7.a.vziližapji; dobrpga.prebavanja. Delovanje izvrstno vspeh siguren; Cena je za 12 steklenic (1 dvanajstorica) 5 K franko na vsako pošto po povzetju ali če se pošlje denar naprej. Mary kot 12 steklenic se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od: PB JuiMŠiČ«! 578 lekarnarja v Pakracu št 200 (Slavonija). prede knltc sadu tkler leta Leib Po takem izvesku se poznajo skladišča (SI v katerih se prodajajo Smger-jevi siva'ni stroji Pozor! Vse od drugih prodaj strojev pod imenom >Singer< ponujanj stroji narejeniso po enem naših starejših zistemov, ki zaostaja daleč za našemu zistemu družinskih strojev in to v sestavi, trpežnosti kakor trajanju Singer Ce, delniška družba za šivalne strgjt Ptuj, glavni trg štev. 1^ Kon. 1. d Hans Wouk veletrgovina z mešanim blagom, vinom in žganjem v Poličanih priporoča p. t. občinatvn svoj« i »bornega špecerijskega Uaga, kakor fine parne moke, viaberle, cibebe, kave, uvaeti, jedilno olj«, petrolej itd. kakor todi nalogo manofaktamegt blaga, stoti, draki, platno itd. Nakupuje žitje, jajca, maaio ia poljeke pridelke. Naknp fn prodaja dobra priatna aataraa visa en grog k dobro pravo žganje ea gre« in en detail. Jos, Kasimir, Ptuj trgovina • ipeoerije, materijalem, torrnla blagom, akladiiee pire bratev Reiaiaghau. Priporočam: Dobri sir, najboljše salame, kisle vede, I malinov sok, najboljša žgana kar«! — I Redilni prašek aa keaje, svinje, r«4ilao apno! — Karbolinej, ter oljnate barve, lak, žepki! ■ HE" Peljem le iohra bUae po n»jai«jih OMak ia zajolorljui vedno reefaM Mho poatreako; aaMatai U, *• te Mlaji Hi b- Clna le v ImM MM. kjw j« bil« pnj« atav« Matu tri | -JU IS Cevi iiti tete boc bra str . Kinematograf. Yelezanimiio u otroke in se da porabiti tudi kot -Lateral malica" Štev. 1786 s3b>rvnimi trakovi slik (Filirs) in 6 3', cm. Širokimi slikami iz s'rkli. pe* trolejska lampw. refleklnr in navodilo za rabo kompletno K16'— S tem kinematorrafom se pokažejo ne. zidu 3ive podobe, ki jih videjo radi stari in mladi. Mehanizem je nalančen in edno-aw staveb.štaao da ga zamore pred-stavljati vsak otrok z lahton. Direktno razpošilja c. in .k. dvorni ' liferent' 68t Hanns Konrad, raspcšiijevalna trgivina v Brux-u štev. 876 (Češko). Bogato ilustrovani glavni katalogi o kinematografih. Interna. magics, parnih maSinah. meh. igre itd. se razpošljejo po zahtevi zastonj in poštnine prosto. 41485 J "6420. sega . KrOQV ___■•.-■. .'- ;zs>'z.:-. _ (&t 0008 jviaoleoi m ' __ obsega Da se omogoči temeljito izobrazbo zmožnih 10-5O ijiJelaTcev in viničarjev v amerikanski trsni pri ter v delu šole sadnih dreves, pri na-»adonosnikov in ravnanju z njimi, — je mil Štajerski deželni odbor, da priredi tudi em6-60» ^** atalne viničarske tečaje in sicer na: 2801 1. deželni viničarski Soli t Silberbetgu pri so ibmcn; 2. deželni sadjarski in vinogradniški šoli v jvaldu pri Mariboru; 3. deželni viničarski šoli v Zgornji Radgoni; 4. deželni viničarski šoli v Ljutomeru in 5. deželni viničarski šoli v Skalicu pri Rah. Ti tečaji pričnejo 15. februarja in končajo decembra 1908. 7 Burgwaldu pri Mariboru se sprejme leta J8 14, v Silberbergu pri Leibnicu 24, v Zg. ni 16, v Ljutomeru 12 in ▼ Skalicu pri 12 posestniških in viničarskih sinov. I Ls-ti dobijo na omenjenih zavodih prosto povanje,. vso hrano in poleg tega mesečne J p 8 kron. ^ Izobrazba v teh tečajih je v prvi vrati ■ktična in le v toliko tudi teoretična, v konju je to za preddelavce in samostojne vini-klrje neobhodno potrebno. I Ob konca tečajev dobi vsak udeleženec spri-'o o zmožnostih. Prošnje za sprejem ni treba kolekovati; vlo-pa jih je najzadcje do 1. januarja 1908 na !ni odbor. I V teh prošnjah je izrecno omeniti, v ka-io preje omenjenih viničarskih šol misli pro-;alog&»c T"opiti; priložiti je prošnjam: parne I 1- Dokaz, da je prosilec najmanj 16 let Btar. , olje j 2- Nravstveno spričevalo, ki mora biti po pno od župnijskega urada. 3. Zdravniško spričevalo, da nima prosilec e nalezljive bolezni. 4. Odpustnica z ljudske šole. Pri vstopu se morajo prosilci zavezati, da b obiskovali od 15. feb-uarja do 1. decern- 1908 nepretrgano tečaj in da se bodo pod- i vsem odredbam, tičočih se poduka, od nni dotičnih kmetijskih strokovnjakov. Gradec, 9. oktobra 1907. 7« rnegst >j ▼ninv fa«vu». Cd staj. dež. odbora. Ne kupite nobene ure predno niste čitali moj cenik. H kar zlati pratazii . K 4— Ur* n» pendelj 70 cm. ,, V— 7. »tolpovito »von, . . ,; 10"— Z muziko......„ 11— Urv'-Tikavice ....,, B*— 10*— Ure za kuhinj 8 d, gr. „ «'— V— Budilnioe, 1 zvon . . „ 1*40 n— Z dvojnim zvoncem . ,, 8*— Z oilornicw, ki sv*U „ 8*20 Budilntca s rtolpoTim zvon. in „S-hlajfwefk" 6— S leta pismeno garancije. Denar nazaj, ako nv dopade* Podijo po p-v-/.-iij'i Zaloga ur in blaga Iz zlata MaX Bbhnel, Dumj IV. Margaretenstrasie 27. tedmijske laprisežcni strokovnjak in weijevalw. Zahtevajte cenik a 5000 podobami zadtooj in Iraoko. 701 Dobite: Nikel-Ronkopl are • • . 1 Srebrne Roakopl-nre . . 7. dvojnim roanteljnom . S 3 srebrnimi manleljoi , Plašne jeklene ure • . . Prava ,,Omega" - • ■ -, S Srebrne pancer-verizic« . 11 kar. zlate ure . . . . , 14 kar. zlate verižice . , Dela žage ukor vodno kolo (6 m. visoko) kolo z zobami pmrad), vratila, nagon (Trieb), jermenske kožne 'He itd. vse v prav dobrem stanu, primemo kako žago ali mlin na mali vodi proda Franz Cleinscich v Tvimbergo, Koroško. 732 v*&& nakupom I si oglejte* o veliko trgovino od -a Koss v C 3 letna pismena S 1/1*011 1 Brez konkurence !! garancija!! "^ n-1 uu * v tej kvaliteti! Moja prava švicarska System Roskopf P*:enc Anker Remont.ar-ura z masivnim, solidnim, antlrasgnetičnlm Anker-kolesjem, pravo en.ajlno ciferuico ini papr!) z varstvena plombo pravo ni-kelnasto pokrovje, šarnimi pokrov cez kolesje, gre 36 ur (oi 12 ur idoča ura), okr&aeui in poalačeni kazale. natanko regulirana, s 3 letno pismeno garancijo komad K 5 —, 3 komadi K14'—, s sekundnim kazalcem K 6'—, 3 kom. K D**— v pravem srebrnem pokrovju brez sekundnega kazalca K H— 13 kom. K 31—. s «ek. kaz. K 13-50, 3 kom. K 38 — Izmenjava dovoljena. iilja po povzetju Prva fabrlka ur v Mostu 588 HannS Konrad, c.ink.dvormlif.,Briix876(Češko) Bogati ceniki s 3000 podobami zaatonj In poštnine prosto ! Žene!! Ako trpite na vslavljenju krvi (Blutstockung) itd., potem pišite na P. Clervas Kal k. 357 Kijln am Rheln! Par pismov izmed stoterimi: — Gospa B. v W. piSe t „I*pa hvala; vase sredstvo pomaga že po 5 dneh". Gospa L. v M. piše: n?riporočala bodem vase sredstvo vsakemu in ga vedno imela1*. — Arhitekt S. v M. piše: „Za izvrstno in hitro postrežbo pri moji ženi se vam zahvaljujem. 2e po 3 dnevni rabi se je pokazal vpliv popolnoma in vse se je zgodilo brez bolečin". Ako pošljete I marko (tudi v znamkah) pošljem knjigo -Die StBrungen der Periode"! od dr. med. Lewis. ProSpetti zastonj. Porto za nazaj prosim. otHJ „Columbia=kijtara=citra" igra vsakdo'takoj brez poduka, prinese veselje v vsako družino. Te citre „Colum-bia" so 49 X ™ cm velike imajo 41 strun, 5 akordnih skupin in se igra od vsakogar s podloženimi notami. Več kot 100000 se.že rabi. Se dobi edino direktno od moje firme. Cene: komplet s Solo in vsem K ll-—. Note komad 20 h. Akordne etre vsake vrste K 3-50, 4*—, 6-—, ?•—, 8-— in naprej. Ni risike! Izmejava dovoljena ali denar nazaj. Pošlje po povzetju c. in L dv. lif. Hanns Konrad, razp..hisa glasbenih potrebSCin o Briixu Iteo, tli, (Cesko). Glavni cenik z nad 3000 pod-bami dobi vsakdo na zahtevo zastonj in franko. 741 Postrežba natančna m ume. Vsaki dan sveže: Povojene klobase Povoj ene šunke Braunscrrweiger klobase Safalade in vsake vrste dru-zega povojenega blaga pn Joh. iHttenberger-jn mesar in prekajevaleo V Ptuju. Postrežba natančna in urna. Pozor Jhrliči (Plahte) po fl. 1*30 za pojatlje iz domačega platna se dobivajo samo v novi veliki trgovini Mann-a Koss v Celju na kolodvorskem prostoru. H H Kupujte!! ki čas, dokler so še cene blago nizu. -Tir1 vŽB ^Viporo^A n o v a t r g o vina. Kakor znano, smo prevzeli znano trgovino SADNIK&KRAKER filiiala v Ptuju. V tej trgovfhl si lahko priskrbite vse blago, katerega vaSe dražine potrebujejo. Ako imate pot v mesto potrudite se, da si ogledate naSo novo prodajalno ! Našli bodete kar potrebujete! Kdor je tujec, naj vpraša po trgotini, kdor je znan, pa itak ve. Sili se nikogar, da bi kupil 1 Našeobljubeso resnica! Priporočamo se vam in kdor ljubi 80-lidnost in reelnost, bode prišel večkrat, ako nas le enkrat poseti. L.F.SLAWITSCH&HELLER Ptuj, Florianiplatz. D L, J Vinogradniki Pn7nrl Vsem vinogradnikom naznanjam, da š<* imam več tisoč zeleno cepljenih in več tisoč suho cepljenih trsov od različnih najboljših vrst. Vse cepljenke so dobro zarašere in močno vko-reninjene ter cepljene na podlagi Ripsria Por-talis. Zeleno cepljeni trsi so dvoletni, torej posebno, močni.. Trsi se . lab ko dobijo meneča novembra ali pa tudi v prihodnji spomladi. Cena po dogovoru. Naslov Anton Sirk, posestnik vinogradov 746 Sv. Jakob V slOV. gor. na Štajerskem. Lepa prilika V večjem mestu Spodneštajerskega se proda zaradi starosti posestnika takoj ali do 1. prosinca pod prav ugodnimi pogoji 40 let obstoječa popolno opravljena čevljarska delavnica na dobrem meatn in z mestnimi kakor sejmiškimi naročniki. Pojasnila da F. Pelle, apedicijski posel t Celju. 737 Najlepši okrasek za vsako sobo je noja dobro idioa Jockele-sra lepo snidano ohistvo. zaneslijivo dobro kolesju, 3 letna pismena garancija, beli. im, koščeni kazalci in ciframi, 18 cm. visoka, kompletna, zlato-brsnclranl oteži (gevichti), iiredno česa, samo K 2 80. Vsako leto se razpošlje od mane več kot 50.000 nr v najboljšo zadoroljnost p. t. kupcev. To v Avstriji edlao stoječe število Je najboljši dtkas e solidnosti moje trgovine. Vsaka, tudi naj-manjSa naroiba, se najsolidneje ofektuira. Razpošilja po povzetju I. fabrika ur v BrOxu Hanns Konrad, *$&%%?$ti. Bogato ilustrovani glavni ceniki z nad 3000 podobami se poSljejo na zahtevo zastonj in brezplačno. 693 Pozor, gospodje in mladeniči! V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem že več nego 30 let, se mi je posrečilo iznajti najboljše sredstvo za rast brk, brade in proti izpadanju brk in las in to je -KAPILOR št 1. On deluje, da lasje in brke postanejo gosti in dolgi, odstranjuje praljaj in vsako drugo kožno bolezen glave. Naroči naj si vsaka družina. Imam mnogo priznalic in zahval-nic. Stane franko na vsako poŠto 1 lonček 3 K 60 h, 2 lončka 5 K. Naročajte samo pri meni pod naslovom Peter lurišic lekarnar v Pakracu štev. 200 v Slavoniji. 579 8 — Zakaj? gre rse v ta ncvo yeliko trgovino Johann-a Koss v Celju na kolodvorskem prostoru? ! Kjer tam se vse dobi Kaj si človek le poželi Blago je čisto frišno In cene zelo nizke. Brata Slawitsch v Ptuju m priporočala izvrstne šivalne stroje (Nahmaschinen) po sledeči ceni: Singer A . . 70 K — h Singer Medinm90 , — , Singer Titanial 20 , — , Ringschifchen.........140 „ — , Ringschifchen za krojače . . . .180 , — » Minerva A.........'. 100 , — , Minerva C za krojače in čevljarje 160 „ — , Howe C za krojače in čevljarje . 90 , — , Cylinder Elantik za čevljarje . . 180 B — „ Deli (Bestandteile) za vsakovrstne stroje. Najine cene so nižje kakor povsodi in se po pogodbi plačuje tudi lahko na obroke (rate). Cenik brezplačno. 108 Božična premija! ^^ tr* 697 zastonj! Čisto zastonj brez vsacega plačila! dobi vsak čitatclj tega lista železniško budilnico, ki »veti, ali pa Roskopf-uro z verižico, ako vpcšlje ta inzerat in ako je naročil v času od 1. okt. do 1. decembra blaga v vrednosti 40 K-Zahtevajte torej takoj moj nov katalog s 5000 slikami zastonj in poštnine prosto glede blaga iz zlata in srebra in ur MAX B0HEL, Dunaj, IV., Margaretenstr. 27. Domača pijača ■»njena z „M08tin" d« isvrstno pijače in j« je najbolje« nadomestilo h pristni sadni mošt »Mostin" je sestavin* naravnih substanc in valed tega neškodljiv ter vpliva ta pi-j*r}a na človeka oživljajoče m pospešuje prebavo. 300 I. te pijače narejene i , Mostin" stane 4 d. 80 kr. »Mostin" se dobi pri Janezu • seh, špecerijska trgovka, Maribor, Koroška alica 29. «. Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju »raven klalnice in plinarske hiše postavljena j« nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi, itd. po zahtevi takoj razlaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spahati i. t. d. 68 Razpošiljatev solidnih čeških - glazbenih inštrumentov po najnižjih fabričnih cenah. 691 mravoit na viru topil ni)bol|e. GiaEOm mojih dol0jb nima nsrotitelj rizike, ker je izmenjava dovoljena ali denar nazaj. Šolarske gosle, brez loka že za K 4'80, 5-60, 8*—, 6-80, 7-60. 8 60, 960, 11—. 12 60; koncertne violine, K 14—, 17'—, 20-50, 24.— ; orkesterske violine, močne v tonu K 28—, S2—, 36—, 40 —; Solo-violine, K 50—, 60—, 80—, 120-, 160-; loki za violine po K —-80, 1—. 1-40, 1-80, 2 —, 2 40, 2 80, 8-80 naprej. Pikol« in flavte v solidni izpeljavi od K —90, 180, 2-50. 8-50, 480 naprej. Klarineti najboljše vrste po K 9 —, ll-—, 12-—, 14— in naprej. PoSlje po povzetju ali denar naprej e.k. dvorni II.-.. I/....J razposilna hiša za I) - štev. 876. lieferant MI1I1S MIlPull glarbae potrebščine JJFUI (CeSko). Najstarejša tvidka za špediranje z=z potnikov == ZWILCHENBART BASEL (Švica) Csntralbahnplatz št. 9 sprejme potnike za linijo čez Pariz-Havre po najnižjih cenah; — vožnja na morju lo 6 do 7 dni; odhod paro- brodov redno vsako soboto. — Za večjo gotovost, da se potniki vkrcajo, spremlja jih eden uradnikov do Havre. — Govori in piše v vseh jezikih. Kdor hoče potovati, naj se pismeno obrne zanesljivo na nas, in sprejel bode brezplačno in takoj pojasnila. 478 S Vozički za otroke se dobivajo po fjeni in sicer prve sorte po.....fl. 6 druge „ „.....„7 tretje „ „......, četrte „ „.....„9 Pcte .. .;.....»io — Za finejše sorte bo pošilja posebni cenik od nove velike trgovine I 674 Johann-a Koss t Celju na kolodvorskem prostoru. VC Jajca kupuje po najvišji ceni And. Suppan/, nakopo-valec jajc v Ptuju, Rossmanova hiša (blizo posojilnice) in v Središču (Dečkova hiša). Železniška Roskopf 7 K Moja originalna „Železniška Roskopf'' anker-re-rnonioir ura ima 32 urno, s steklom krito kolesje v rusinovih kamenjih, cifernica iz emajla, zaprt in proti prahu, pravo niklasto pokrovje, Samimi pokrov, patentni naufzuga za urno perii, s katerim je strganje nemogoče. Vsaka ura ima kompasovo reguliranje in gre na minuto natanko pri vsscem vremenu, Prodali smo c. k. državnim železnicam že nad 10.000 komadov v polno zadovoljstvo. Brez sekundnega kazalca .... komad K 7-— Z sekundnim kazalcem......, K S-— 3 leta pismene garancije. PcSilja po povzetju Max Bobnel, Dunaj Hargaretenstrasse 27. Sodnijsko zapriseženi strokovnjak in ocenjevalec. Zahtevajte cenik s 5000 podobami, zastonj in franko. 698 Bogato ilustrovani glavni cenik z ved nego 3000 podobami dobi vsakdo po zahtevi zastonj in franko. SUKNO humpolečki ledni, sukno za salon obleke in modno sukno zarjesenske in zimske obleke priporoča Karel Kocian tovarna za sukna v Humpolci. Zorci brezplačno. Tovarniška cena. 622 V ptujskem mestnem sopar-] nem kopališču se dobijo odsihmal kopele s hlaponom po sled«-] čih jako znižanih cenah. Vsak navaden dan it I uri popoldan in vsako nedeljo in vsak praznit ob '/,11 uri predpoldan za 60 vin." (30 krajcarjev.) Vodstvo ptujskega mestnega kopališča (PettaiHt Badeanstalt). Najnovejša budilnicaiweckei) s s t ■ 11 p o v i m zvonenjemz zvonovi K6-Prva kvaliteta z masivnim kolesji« bije ure in V, ure, z:>udi z stolpovim fcvooenjem, lepo poiiriMl okioglo leseno okvirje, belacifsraia iz stekla 30 cm. skoii samo K 6-Ista s cifernico. ki sveti ponoči K 7-3 leta pismene garencije. Kar neto pade se dobi denar nazaj. Posije p povzetja Max BStaelKM Zahtevajte moj cenik s 5000 peto bami zastonj in franko. ,.Stf pete n J Nar stro leto četi za cel' Air za rat ror nir čat Ur Pl izh Wenzel Schramm IsMa-vatelj Rlasbeiik inrtmeatov (Kisik-hatnaaitt), : zaprisežen zve4eMe v O//««, Brazerstrasse 14. Najboljši in najcenejši nakup rate vrstn.h godbenili instrumentov. Najfinejše italijanske strune (gi&sucV »tajoče i« čisle ua kvinte; Gosle za Solerje o K naprej; Fino izdelane flosle od I o K naprej; Najfinejše gosle za koieert kakor ta&l stare Italijanske instruisento se zminj: dobijo pri meni. Lo-e od 1 K 20 naar. Škatle za posle od 6 K naprej. Dani]-ake harmonike na dvojni gias z19— | 81 tinuami 6 basami od 26 K unt-rej. Flugelhorns In tronpete oi B K naprej. Prave francosko loke do najfinejšega izJelovan^. Str»is za Cltre s zdrgo itd. so zmiraj v zalogi. PaslreSba naui-fna in urna in se tudi popravljanje vsakovrstuia instrument« prevzaine. 163 l'*alcot>r»tnlohvšflt/odit.tnstru>iunMiiiiwitr.eh4rmimOii Ure-budlinice s citermeoH