Tovariš Stane Kavčič
OBJAVA
o nalogah delavskih svetov
t zvezi z našo sedanjo gospodarsko polhiko
Naprosim španske rej do 1939. ki 1941
vc in podal
vse svojce  lavsih norcev hlikauske armade (leta 1936 "i v Španiji ali v vrstah da javijo svoje naslon padlih. Glavnemu odboru
so p;
lili.")
Zveze  borcev  I.KS - španska sekcija.
V sredo II. januarja je predaval v dvorani kina v Tržiču član CK ZKS tov. Slane. Kavčič o nalogah delavskih PVelov v zvozi z. našo sedanjo gospodarsko politiko in o leni, kaj lahko pričakujemo od naše gospodarske preusmeritve.
V imenu občinskega odbora SZDI. je Predavatelja pozdravil najprej predsednik lov. Hudi llrovalič. nakar je povzel besedo predavatelj, naš znani gospodarski Strokovnjak, sani, V svojih izvajanjih se J1' omejil na lislih dvoje vprašanj, ki **Mi jih je bil kol aktualni označil že občinski odbor SZDI.. ki je tOv, Kavčiča ludi povabil v Tržič.
i" Govornik je zbranim poslušalcem, ki J'li je prišlo k predavanju še kar dostojno število, najprej kar se da podrobno ni nazorno orisal smisel naših najnovejših gospodarskih ukrepov in pri lem zlasti poudarjal, da izvajanj.' določenih ukrepov ne zavisi le od sklepov najvišjih gospodarskih oblasti, temveč v nemaj-'nii meri Ludi o.I neposrednih proizvajalcev samih.
lako je naloga prav delavskih svetov v posameznih gospodarskih podjetjih, da novo gospodarsko po'itiko prikličejo y življenje. Delavski sveti so prvi poklicani, !'a ščitijo interese de'ovnega človeka. Oe "na težnja za zmanjšanjem investicij V Podjetjih' ta namen, ila še zviša življenjski standard delovnega človeka, potem laj delavski sveli povsod, tudi v najmlajših stvareh, skrbe za to, da se investicije v bližnji bodočnosti čim bolj zni "fljo. Napačno bi bilo in vsi naši lepi lačrli bi bili brez haska. če bi v kateremkoli podjetju smatrali, da to nače'o zanj ne velja, da so le in le investicije kljub vsemu potrebne in podobno.
Zvišanje standarda nadalje zavisi od '•nižanja materialnih stroškov v proizvodnji. Predavatelj je pri tem naštel nekaj drastičnih primerov od razsipavanja de-Aarja v pod ičijih do malomarnega ravnanje z materialom, kar vse zvišuje materialne stroške v proizvodnji in prepre-PJe znižanje cen blaga. Delavski sveli l,(>do morali vsekakor bolj kol doslej obrniti svojo pozornost vnrašaniu cen ."'aga, ki je namenjeno d(
Kil.
veka.   Vsekakor   hočemo je liaglasil
predavatelj začeli popravljali položaj lislih ljudi, ki žive zgolj od svojo plače.
Konkretni ukrepi, ki bodo zboljšali življenjske pogoje delovnega človeka V mestih, so že v pripravi. Med drugim bo določenih znatno več sredstev za sla-novailja kol pred dvema. tre ni leli. Predvsem pa bodo skušali novi ukrepi izravnali razliko med mestom in vasjo, ki je nastala v zadnjih letih, Ti ukrepi ne bodo naperjeni proti kmetskomu prehi-valstvil V Lem smislu, da bi se Ic-le.inu nujno moral znižali življenjski standard, temveč le v  leni smislu, da  ho izgubilo
prednosti pred industrijskim delavcem in
ho nekako prisiljeno več proizvajali in več dajali na trg, Ta cilj bodo zasledovali ukrepi kol so ukinitev otroških doklad listini, ki imajo zemljo za obdelovanje, ukinitev raznih regresov pri nakupih poljedelskega orodja, spremembe v obdavčitvi in podobno. Z. nepravilnimi gospodarskimi prijemi, ki so bili v praksi, doslej, se je. namreč zgodilo, da je na podeželju standard rastel, medlem ko se je v industrijskih krajih cel r nižal.
Člani in ljubitelji moiorizacije
Vabljeni ste na REDNI 1.1.1X1 OBČNI /BOK Avlo-inolo društva Tržič, ki bo v soboto, dne 21. januarja 1956 ob Iti. uri v Sindikalni dvorani vbod skozi Mestni dom . Dnevni red običajen. Po občnem zboru bo za vse prisotne družabni večer.       Igra Tržiški kvintet.
AVTOMOBILSKO MOTOCIKI.ISTK.NO DRUŠTVO TRZIC
Od naše gospodarske preusmeritve na ta način lahko pričakujemo, da se bo končno le pričel postopoma zboljševali tudi položaj delavca, tistega delavca, ki je prvi in v največji meri pripomogel do lega. da se je naša nekdaj zaostala dežela povzpela v kralkem času do tolikšne gospodarski1 moči.
Poslušalci so izvajanja predavatelja Spremljali z živim zanimanjem, ob koncu pa ga nagradili z aplavzom Vsi pa želi-, mo. da bi laka predavanja imeli priliko slišali čim pogosteje.
£etosnja Ylovoktna jelka vZmeu
X prijetnem razpoloženju novoletni  prazniki. Poselimo
so potekali mladini so
prinesli mnogo prijetnih doživetij in razi vedrila. Drlišlvo prijateljev mladine v Tržiču je imelo dokaj dela s pripravami za novoletno veselje mladine. S pomočjo društva žena in SZDI. je izdelalo okrog 130 parov copat, ki jih je Dedek Mraz razdelil med socialno najšibkejše otroke. Kazen lega je oskrbelo 1300 zavoj čkov s pisanimi dobrotami, ki jih je Dedek Mraz oh svojem prihodu namesto pogostitve izročil tržiški mladini v lepo dekorirani sindikalni dvorani. Prišel je in palčkov oh pri-
jetnih zvokih godbe, njegov nastop pa so spremljali prisrčni prizori mlajših otrok. Posamezne šole in ustanove je obdaril z; bogatimi kolektivnimi darili: s knjigami, s smučmi, z različnim orodjem za ročna dela ild. Živahno novoletno sejmišče na tržnici je nudilo otrokom marsikaj  za  oči.  za  dobro  voljo  in za.
posladkanje. novanja so
v spremstvu snežink
V
za
no   vrteli film DPI) Svoboda še z lutkovno je cicibani kar
okviru novoletnega praz-mladino v kinu btrezplačl-Alice v čudežni deželi., pa je razveselilo najinlaj-igro Obuti maček, ki se niso mogli nagledali.
[VEHI
3Cin&
vpi
lovi
asauj.i lemu
člove-
le'.kod vpra-ope-jtrokoV-
Važno vprašanje, ki je hi'o pol ?0s]ej napačno obravnavano, je ludi sanje odnosov delavskih svetov do •'!> t i vil ct:;i vodstva podjetja. < lu'ga kadra v podjetju sp'oh. I'e'avsk se morajo zavedali, da končno I !' izvajajo sklene delavskih svetov in j i u ha nudili vso potrebno pomoč pi sm delu.
Kdor kaj kritizira, dokazuje, da je rie-kaj dobrega v njem. Če hi namreč ne bilo nič pozitivnega v njem, bi sploh ne opa ' zil. da je lo in to nafiobe, ali pa bi šel vsaj brezbrižno mimo lega.
Vendar  zaslužno  samo   kritiziranje še Zaslužen bo la človek še'e ledai. ko ho vseli svojih močeh skuhal Izboljšati lis-ar je slabo.
1"
do 18. VIDIM
20.
uarja: ZNANI
NT
P. do 20  ianuarja: Angleški kriminalni film TRENTOV ZA.DN.I I DOGODEK, 21. do 2.'!. januarja: Ameriški pustulOv-ski film TAJNI ST INDIJANKE.
21 do 25: januarja: Indijski film DVA ORALA ZIMI..11.
Angleški
;.\.'
Angleški
vohunski
m. po
lo.
1,1 i h
I)
0V(
rut
odi od
daval
sl v
, Vel i I trt'
I predaval ovorili na vprašal naše gospodarske 'lj je lakoj v tein ppgledu
ja   je  imel namen je. kaj pričakujemo preusme.rilve,  l'r v začetku  poudaril. d*l
na. mestu uiti pre
optimizem niti skepsa, če* še vs 1 in to moramo izvršili or-n, pni len .. '' o za.čneni > misliti na zboljšanje živ-•l('njskib"|>b roicV iui:':o'fii, .de'ovnegi e.lo-
\ekaleri ljudje so silno nagli V svo.-jili sodbttu o drugih ljudeh: svojo sodbo
0 njih razglašajo še preden so se potrudi-; |j  ,|a lii jih vsaj približno razumeli.
Soditi druge je silno kočljiva stvar. Tre-
1 jr prej (ereljilo poznali vse njihovo '"cilje, 'vsa njihov a'dejanja in vsC pačile:!" si 'lahko' ustvarimo
26. do '.DVAKD 28. do
januarja: bi KAROLINA,
ancoski film
inisi
;eibe kaki
z.iuic.
pri
BO!
io o
njih,
barvali 31. jai
medija .2. tlo
barvah ,1. do
barvali, ■
KOV.
IN
30. januarja BAGDADSKI i   do t- lebrua IIANP.KL ' !!. 1'ehruarja: IIOVDO.
Ameriški fi HKRATI, rja: Avstfijsk
lin
(i... le
iruar|.a;' 1 I i A T. A IN
■ -i*......
Ameriški, film v
francoski   t" i 1111 v RA/.KO.INI-
Itadicija
Tižler Andrej
tržiškega Čevljarstva
vajencem moralno vzgojo ler jih s Irdo disciplino med urno dobo vadili lepega vedenja.
Spričevalo iz lela IS Hi navaja n. pl". ..da je čevljarski vajenci- Jožef Meglic pri g. mojstru Tomažu Dobrimi v Tržiču dbis'kov'a] ponavljalno šolo od 7. nov, 18-12 l.">.   februarja   1846,  redno  zahajal k
5. nadaljevanje
Urezih■oimio  je  francoska okupacija v Tržiču od leta 1808   1813 pustila 'svoje sledove ludi glede mode čevljev. Ni nam sicer nič znanega, kakšno obulev so izdelovali ledaj živeči mojstri IMcničar. Mane. Dobrin in ostali. Že pred francosko revo iurijn. zlasti pa za časa Napoleona, se je na   splošno   razvilo   izdelovanje gladkih škornjev   s   trdimi   golenicami. Podplat-na izde'ava je bila okvirno šivana. Skorpji so bili samo zadaj skupaj sešiti. Nekaj lakih krojev ..mušlrov".  med   njimi ludi ...Napoleon Sliefel". imamo ,v naše n mu zeju   med   čevljarsko   zbirko.   Ne  da se dognati, kdaj se je v Tržiču začelo razVii-jal i izdelovanje čevljev za izvoz iz Tržiča. Prvotno so se čevljarski mojstri pe čali  h- Z delom  po ..meri". Izdelovanje čevljev za  izvoz se je pa moralo razvili že v p rvi polovici lil. stoletja, ker so hib na Obrtni  razstavi  v   Ljubljani  lela   bS I I tudi  tržiški  čevlji  mojstrov Klopčauerja in .1   Megušarja, 'tako bi lahko delili čev-i Ijarske mojstre v dve skupini in sicer v lisic, ki so se vseskozi pecali z izdelovanjem čevljev po meri iu naročilu za domače prebivalstvo ler z delom  po ..šlc-rah"  o leni pozneje). V drugo skupino pa iii prjšteli liste mojstre, ki so delali cen nejše čevlje za izvoz, na debelo. Nekateri, in teh je bilo najmanj, so se preživljali . z. delom  po meri. ali kakor so govorili naši pn-edniki z ..ufrininnim ' delom, kadar   pa   je   lega   primanikova'o.   ludi z dc'oni za izvoz v manjši meri   Delu za izvoz so naši predniki rekli ..k »lektura". Torba za vsakdanji kruh je bila v prej-šnjih  časih  v   marsičem  ep'o leocoeiša. Zamislimo  se  samo  v  ležavna   pota, pO katerih so mnogi čevljarji ročno prevažali svoje izdelke tudi naseimc. celo čez Ljubelj v Borovtje,' Celovec itd. Vlakov ni bilo. plačevali voznika je bilo predrago. Delali so eni kol drugi od ranega jutra do pozne noči. Premožnejši so bili seveda listi, ki so delali za izvoz, bolj ponosni na svoje znanje pa so bili mojstri; ki so izdelovali  ..iifrinumo"  obulev.  To  bi bila nekaka splošna analiza naših slanovskili prednikov pred slo leli.
NEDELJSKA   PONAVI .IAI.N \ SOKA
Kol sem že omenil, so hili najmlajši člani ceha vajenci jiingerc Zuullmil'jlie-der,. Iz tega je nastalo za vajene* ime ,jupgcr, jungri". Gplpvo je bilo že po francoski okupaciji v Tržiču precej vajencev lako čevljarskih kakor ludi iz oslalih slrol<. Tedanji cehi so jim oskrbeli nedeljsko ponavljalno šolo. Kdaj se, le začela, nam ni znano Ohranjeni sla 2 najstarejši izpričevali iz lela 1825 in. 1829.. Prvo se v slovenskem prevodu glasi:
SPRIČEVALO
da je čevljarski vajene.• Ignac Pokojič ponavljahu pouk oh nedeljah in praznikih na Ink. župnijski šoli pridno obiskoval.
Zlipfli grad   Tržič, dur .S. junija 1825. Tomaž Jeseničar, župnik
Spričevala ned pon, šole so bila do lela 1880 pisana v nemščini. Slovenska spričevala so izdajali v I. 1881 in 1882, lo je do ustanovitve današnje vajenske, bivše Oprtne šole, v tej šoli pa zopet, in lo skoraj do I. svelovne vojne, v nemščini. Ker je bila med obiskovalci ned. pon. šole, kakor tudi v prvih letih obstoja obrlno-nadaljevalnc šole pretežna, večina čevljarskih vajencev, zalo navedeni šol i tudi omenjam v tradiciji tržaškega čevljarstva.
Na ned. pon. šoli so v začetku poučavali le verouk. Kasneje, kakor- je -razvidno iz ohranjenih spričeval pred slo le-
znanje s nravnem
li. so poučevali še čitanje, računstvo, spise, lepopis. Pouk je hi v nemščini, le Čitanje je bilo poleg nemškega ludi slovensko. O kakem strokovnem pouku ni morda že z bilo govora, ker slrokovnih šol za čevljarsko široko tudi vladajoči Nemci sami niso imeli.
fevljar.ski kakor tudi oslali vajenci iz 'Tržiča so povečini vsi obiskovali Iržiško osnovno šo'o. vajenci iz. okolice pa so bili povečini brez. osnovnošolske izobrazbe. Kakor je iz. izpričeval ne I. noji. šole. razvidno, so veliko važnost polagali na znanje verouka, ker so s len hoteli dali
letu. učit
pouku   veronnuka.   si pridobil prav   dobrim   uspehom,   se v oziru lepo zadržal. Zalo naj ho oproščen pouka."
Učna doba je navadno trajal zlasti za  liste fante, ki so se
12- ali ITI.im letom. Pr» oprostitvi, kjer je bil navzoč poleg pre:l-sedslva ceha tudi najstarejši pomočnik, je dobil vajenec še nekaj dobrih naukov* naj ho pošten, priden ild. Z dohrim spri-< čevalom. z. željo videli tuje Kraje, spo-l znali življenje, se. izpopolnili v delu in se strokovno izobražen vrnili v domači kraj, se je marsikateri pomočnik podal na pol po Cesti prdti Ljubelju.
((Nadaljevanje sledi)
Kako dela klavec in dober gospodar
Vemo. da imajo čitatelji že polna ušesa dobrih naukov, toda kljub lemu moramo v nekaj besedah povedali, kako lahko preprečile veiko škodo in izgubo.
Smo sredi sezonskega klanja prašičev. Največkrat je komoditeta kriva, da gre mnogo svinjskih kož. pozlu. namesto da bi šle po odkupnem podjetju KOJTEKS tja. kamor edino spadajo, lo je v naše usnjarne. Nameslo. da bi prašič.i pravilno   odrlij  ga  O parijo  in   s   lem uničijo
kožo. Le ža pozlu namesto koža na redilna.
rečemo, da gre na la način ko-prav nič ne preliravamo. kajti denarja je v žepu  praznina, a danim vara želodec, ker pač ni
rislemu potrošniku, ki mora zabelo kupovati, podraži koža na slanini lo prepolrebno živilo.
Tudi \'i se morale borili za znižanje cen. zalo morale svinjsko kožo pravilno odreli.
f	e si pogrešil	lani. popravi T,	letos!	Zaklanega prašiča pravilno
oderi i	i oddaj kožo	KOTEKSr, ki |	ilača z,	i prvovrstno kožo slovenske
pasme	201) din za k	ilogram.		
\	ic žametu j <	cnarja. gospodi	nji pa	prihrani nevšečijo delo z
žallav o	slanino na k	oži!		
Vzgojni problemi
Mira IliršL
Naš otrok je živčen
Nadaljevanje Slarši velikokrat tožijo, da otroci uporno molče, če jim ukažejo kaj takega, kar jim pač ni po godu. drugi živčni otroci pa store prav namenoma ravno nasprotno, kar zahtevajo od njih. 'Te neprilike bomo z. živčnim otrokom ublažili talio, da bomo otrokovo pozornost obrnili drugam, morda na delo in na predmet, ki Vse ilrok h. zahteve umaknili, kei jih Otrok v svoji živčni • more in noče izvršili, pri tem pozabil Surov odnos kih primerih in naše djubovanje zlomili s
lo pa moramo a ne opazi. Mi
na svo-napram vzl raj lišilo, bi o slab
otroka zelo za Storiti lako. da i bomo paČ svoje smo spoznali, da razdražl jivosli n: Otrok sam pa jo kljubovalnost, otroku v t:
nje. da hi
samo povečalo negativno šče do naših za h lev.
Pogosto se odrasli naravnost divjaško obnašajo do otrok, ki ponoči močijo posteljo -cnureza , 'To je lahko vzrok otrokove živčnosti. Slarši naj v lakih primerih popolnoma opuste vse grobe vzgojne mere. Samo s potrpežljivost jo ,iu s pravilno vzgojo bodo dosegli'lepe'uspehe. Otrokove težave bi blažili, s lem, da bi mu ne dajali že nekaj ur pred spanjem sadja, slane in redke hrane. Uspešno sredstvo je tudi, da otroka zbudimo in sicer 2 uri zalem, ko zaspi, in če. moči 2-kral. tudi kralek čas pred drugim mokrcinjeSii. Važno je, da otrok leži v postelji (ne za pečjo, ali morda kje na klopi), da leži sam in da ga zbujamo vedno ob islenn času. Ko ga zbudimo, pazimo na lo. da se otrok res prebudi iu zavestno opravi svojo potrelio.
Nervozni otroci mnogokrat grizejo no'i-le. Starši največkrat reagirajo na lo napako z neprimernimi vzgojnimi prijemi; tepejo otroka po rokah, včasih tudi po ustih. S leni samo poslabšajo otrokovo duševno neuravnovešenost, Namesto takega divjaškega postopanja naj bi slarši otroku oslrigli nohte in odstranili iz njegove okolice vse. kar povzroča njegovo nervoznosl.
Kol smo že omenili v prvem članku, je lahko živčnost pri otroku prirojena ali pridobljena. Zalo ludi delimo živčne otroke v dve vrsti. Tisli s prirojenimi živčnimi motnjami so psihopati, a drugi, s pridobljenimi živčnimi motnjami, pa ue-vrasleniki. V šoli opazimo, da so nekateri, otroci s prirojenimi živčnimi inolnjani'* zelo nadarjeni', a. kljub temu ne pokažejo primernega napredka. Vsaka stvar v njihovi okolici jih vznemirja, izgube zanimanje za učno snov in ne pazijo. Vendar jih laže nekaj naučimo, kol vzgojimo. Otroci s pridobljenimi živčnimi motnja* mi pa imajo v šoli še večje težave. 'Težko jih česa naučimo in tudi vzgojim". So zelo nemirni, raztreseni pri poslušanju, boli jih glava in se jim v glavi rado vrli. Kadar bdrejo. jih bole oči in glava nad obrvmi, prsti jim drhte in vsak najmanjši šum v razredu prekine njihov" pažnjo.
Da bomo prav pomagali lakim ob';'' kom. si bomo zapomnili nekaj osnovnih vzgojnih prijemov, ki jih mora' upoštevati že družina kol osnovna razvojna celica naše družbe.
(Nadaljevanje sledi)
Prof. Simon Milač
Lešani nekdaj in danes
Po Gorenjskem sta razširjena izraza Občina in srenja. Dočim predstavlja ol)J čina javno pravno ustanovo (politični lo-nun . moremo v srenji gledali privatni upravno pravni organ
Občina more predstavljati samo eno večje naselje. Navadno pa predstavlja po več povezanih naselij kot eno politično celoto
Srenja pa vedno zavzema samo eno vas Ona je predstavnik skupnega premor.«' nja doličnih vaščanov. K "skupni lasti vaščauov lahko spadajo travniki, pašniki .gmajne . gozdovi, pota in drugo Takim predelom pravijo ljudje, da so srenj-' ski.
Poleg izraza srenja se I u in lam tudi sliši ime „soseska". Pri štajerskih Slon vencih pomeni izraz ,.soseska' isto kakor na Gorenjskem izraz ..srenja" (prirri. dr. Ljudevit Pivko, Soseska v maribor. skem Časopisi) za zgodovino in parcM doslovje, tet. VIII. 1911, str. ti 20), Srenja ini soseska sta dva pojma iz stare slovenske pravne zgodovine
III
Lešanska srenja zavzema ves teritorij med Palovičami in Vadičami ter Visoča-mi od Peraškega grabna do vrha Dobrče.
K  srenjskeinu svetu spada:
Lešanska planina na Dobrči (pare. št. 851} 20 ha   18 a 87 ma.
Gozd (pare. št. 852/1, 852 12. 852/89) 10 ha  5!) a   18 nT-.
Travnik (pare. št. 830) I ha 58 a 94 m«
Pašnik -pare. št. 17, 710. 732/0, 705, 707. 708. 914, 015. 769/1   20 ha 80 a 10 m*
Skupni svet v Lešab znaša v kalastr. meri 53 ha 17 a 48iti*.
Kakor povsod na Gorenjskem lako Iu Idi v Lešah srenj ski pašnik nad vasjo nalivajo „gmajna . Ta svet je bil nekdaj (pred letom 1850) razdeljen med takratne vaŠčanc. To sklepam po tem, ker nosijo nekateri predeli oziroma nekateri oW jekli imena po hišah, ki so jim v pretekli dobi pripadali. N. pr. govorimo „Gonlijcv del", Cnjlmov studenec, nadalje Mobije-vsi. (ioiincrjeva, Slosarjeva, C.venkl jeva skida, pa še Hrupove skale. Navedeni nazivi so tako ukoreninjeni, da se vsak vaščan more točno Orientirati, kje se n. pr. živina pase, kje se je kaj zgodilo itd.
Srenjskcga svetil pa se nč more vs;ik vaščan neomejeno posluževati, oziroma se okoriščali t njim. „Pravica" uživati skupni svet ni bila obča in enaka. Tozadevno so obstajale takozvane ..deležne pravice", ki so starodavne, zapisane pa so bile sporazumno šele 8. aprila 1011.
Po ,,deležnih pravicah" so še prvotni Lešani delili na krnele (grunlarje. zem-Ijakcj), polgrunlarjc (polzemljake), kajr zarje (stare iu nove). Hiše, ki so nastale •po I. 1850, nimajo deležnih pravic, in ne bi smele uživati' srenjskcga svela. Ce si je pa kakšna novejša' hiša pridobila ta ke „pravice", jih j'i je odstopita kakšna, starejša ali s' kupom ali dedovanjem', vsekakor pa pogodbeno. S tem se je pa dotična starejša hiša odrekla svojih deleoo-nih pravic zase. Nekako z letom 1850 se je stanje, deležnih pravic, v srenji zaključilo. Po teh ,,pravicah" moremo va-ščane razdeliti na staronaseljene in mla-dovaščiine. Tudi od leli zadnjih sd nekateri znali svoje gospodarsko stališči tako utrditi, da ne zaostajajo za staro* kaižarji ali celo polkmeli.
Srenjske  ,«pravioe"  so  najbolj prišle do izraza pri paši. Zaradi popolnosti na. vajam sledečo razpredelnico vseh lešan-skih gospodarjev:
a) kmetje: Snje našli
delež goved ovc Mubija, h. Št. 4 1       6 \\
Golmer, h. št. S 1 6
Tavčar, h. šfc 8 1       6 12
Cajhen. h. št. 10 1       6 12
Sporen, h. št. 11 '        <'> t2
llahot. h . št. 15 I       6 12
b) polkmetjc: Valavc, h. Št. 3 Graben, h. št. 7 Bajželj. h. št. 26
1/2
(i
c) stare kajž.e ali Irelinjeki:
i /s a
1/2+1/4 3-i I'.264-3 /2+1/3 3-1-2 6-! 4
Spelnovc, h. št. 2
ValaVček, h. Št 9 1/3
Slosar, h. št. 13 1/3
Sred  mlin, h. št. 14 1/3
Kropar, h št 16 1/3
Zaipnišče. h. št. 18 1/3
Hrup, h. št. 19 1/3
Gvenkelj, h. št. 20 1/3
št 21 1/3 2
i, h. št. 23   1/3 2
1
2 I 2 1 2 1 2 1 2 I 2 1 2 4 I I
2 t 2 1 2 I 2 1
Okom, h. št. 21 Zgor. mlin
Gonti, ti. SI. 21 1/3 Jarka, hL št. 25 1/3 Koren, h. št. 28 t/3 Bezuljnek, h. št. 31 1/3
č) četrlinjek: Petrovčič, li. št. 6       1/1      JV« :l
d) nove kajže ali šestinjeki: Kovač. h. št  1 1/6      1 2
Mrdovl. h. št. 12 1/6      I 2
Spičak, h. SI 17 1/6     I 2
Šuštar, h. SI. 22 1/6      1 2
Marlon. h. št. 27 t/6 1 2 Somorašnck, h. šl 29 1/6 t 2 Narček, h šl. 30 1/6     1 2
Miha, h. št. 32 1/6      I 2
Binkač, h. št. 33 1/6 I 2 Marlnek h. SI 31 1/6 I 2 Kodelnek. h. SI 35 1/6 I 2 Snajear, h. št. 37 1/6 1 2 Žnidar, li. št, 36 1/6 1 2 Midcrnek, h. SI. 38 1/6 I 2 Hodar. h. SI  30 1/6      1 2
Mecornek. h. SI   40    1/6      1 2
Vsi navedeni so staroselci. Iz ražprOi delnice je lepo razvidno, da so kmetje imeli polni delež, vsi ostali pa le del te celote. Le je kdo dajal na pašo več glav< kakor mu je pripadalo, je moral doplačati predpisani znesek.
l'o letu  1850 je Zi-aslo še 19 hišnih go* snodarslev.  To  so  takozvani novoselct, Evo jih: Batek, h. št. II Zean jarca, h. šl. 42
Froria, h. Št.  13, ki si je pridobil srenjske pravice od Jarka. h. šl. 25 Sola. h. št. II
Kovač v Hud. grabnu, h. št 15
Tona, h. SI. 46
Cajhnov Franci) h. št. 47
(Katere hiše so nosile SI. 18 in H), ne vem. Prosim dobrega t.cšana. da nie o tem informira.)
Gasilski doni. h. št 50 Planinska koča, h. SI 51 Salon. h. SI. 52
Valavčev Janez, h. šl   53, ki jo je dobil
od opuščene Binkačev« hiše Prida, h. St. 53 .Tanč v Hud. grabnu, h. SI. 51 Kovačev Franci, li. šl. 55 Rogla, h. št. 56 Bdštan, b. si. 57 Žagar, h. St. 58 llezuljnekov Andrej, h. šl. 50
Nobeden od novosclcev ni imel sren skil'i pravic, fie je bolel pasli na sren skem svetu  živino, je moral plačali posebno pristojbino srenjskeinu odboru.
Ker sem ravno pri paši. naj oni-.:in.i.m. da je v Lešah od nekdaj navada pasti ..dopoldanske" in ..popoldanske" krave. Zj u I ril j spuste živino na pašo okrog 5. ure in pasejo do 10. ure. Popoldne, ženejo pastirji okrog Ki. ure ler pasejo do trdega večera. Za dopoldansko pašo je v navadi takozvana „vrsta". Pasi ir ji se namreč vrste. Kolikor glav živine kak gospodar sjmsli na pašo, toliko dni je dolžan pasli. Torej paslirslvo ,.sr Vrsti" ali prehaja od hiše do hiše. Ko se vrsta konča, se začenja znova. Dopoldne pasejo pastirji običajno ..za Kračicami." v zahodnem delu ..gmajne . popoldne pa ..za Vrlini", kjer je več senco.
Poleg donoldiinske ie še .ta cevdanska". to je celodnevna paša. Junci. voli. telice
in neinolzne krave gredo med ,,la celda-Mske. Pase za to od srenje posebej iz brani čednik ali majer. To težko in odgovorno službo je še v avstrijskih časih dolgo lei vršil Gon lijev Matevž (M Mo-korel). Za njim so pasli ludi Kodeijiekov „ očka", Mihov Pavle in neki „Jana", ki se. je držal pri Tonu nekaj let. V novejšem času so paslirovali Cajhnov Franci, Travnarjev Janez. FrotlOv ,,1'anl", Zgaj-n a rje v T. in mimogrede še kdo drugi. Gnali SO zjutraj ob šestih, spravili živino do vročega sonca, nekako do desete ure, čez icesto v goščo pod Dohrčo. Tam je živina Imela na hladnem opoldanski odmor. Napila se. je hladne vode iu polegla pod smrekami. Sredi popoldneva se je paša nadaljevala proli izhodu iz gošče in s sončnim zahodom ob 10. ali 19.30 uri se je vsa čreda vrnila domov. Lednik je Sel na „rejo" toliko dni k eni hiši. kolikor so tam dali glav v čredo. Dobil je zajtrk in večerjo, za kosilo in malico pa je vzel s seboj nekaj kruha, suhega mesa iu nekaj  pijače (šnopsa  ali mošta).
Le je živine bilo veliko, so čedni k u dali pogonjiča ali „trelineka" (redrtik - redi-(nek - trelinck).
Paša se je začela o sv Juriju 'o Jurjc-vcnp. O kresu se je čednik s Irelinekom in vso živino umaknil v planino. Lešanska planina se razprostira v višini 1450 m. Svoj čas je bila tam gori postavljena lesena koča. ki je imela spodaj stajo za molzne krave in telice. Zgoraj pa slan za pastirje. Hudo je bilo za vodo. V stari Jugoslaviji so srenjah! postavili zidano kočo. poseben zidan hlev za vso živino in ob robu pliinje zidan zbiralnik zo vo-
i:
do
Majer je dobival od list« hiše, kjer je bil na reji. vsak dan ..krši", lo je določeno ko'ičino moke. kaše. zabel« in kruha Kadar ni imel majer stalnega tretuieka pri
sebi. mu je morala dotična hiša, kjer je bil n.8 reji. priskrbeli Irclincka v pomoč. ZivillO je bilo Ireba zgodaj zjutraj gnali na pašo in šele proti poldnevu, včasih celo po poldnevu se je vsa čreda vrnila nazaj proli plan ji (Svet okrog planinske kočeV
Živina se je radii mudila v planini. Le je bil čednik skrben, izurjen in uvideven, je znal živino ronlti vsak (lan v drugo strati na pašo. Popasaia trava je čez nekaj dni porasla in lako paše nikdar ni zmanj k a'o, razen v sušnih letih Tedni je preTj-vice povzročilo tudi pomanjkanje vode in živimi je morala v lakih letih predčasno zamislili planino.
Navadno so planino izpraznili o Malem šmarnu. Živina se je poslej soel pasla doma kot ..t:i Čevdana" Ija do Podgorske nedelje (ob koncu septembra ■ Poleg goveje živine so svoj čas Lešani redili tudi veliko ovc in koz. Ovce so imeli skoro pri vsaki hiši.
V kakem letu je hodilo mi pašo 150 ali
celo 200 ovc, Skrb zanje je imel posebni ovčji pastir. On je gnal zjulrai. vračal sije pa zvečer. Lez poletje so bifte ovce na, 'planini. Redkokdaj je bil), slišali, da se niso vse ovce vrnite (tatovi, zveri, poškodbe).
Kol ovčji pastirji so nastopali: Gontijev Janez, neki „kosar" ker je znal plu'sli (kj-Snre). stari Jekulov očka iz Palovič in priložnostno še kdo od domačinov.
Koz so imeli največ v zgornjem koncu vasi. Kolikor se jaz spominjam, so koze redili pri Snajcarju, Mihu. Mccorn.iku. Narčku. Somora'niku V sredi van so imeli koze pri (laiku in Kadellneku. pri Spiča ku. Žniđarju In celo pri Spornu.
Koze so pasli navadno otroci. Prijetno ib je bilo gledidi. kako so objedalc grmov e. Največji trn jim ni delal preglavic, in jim je Sel kol najbolj sočna trava v slast Užitek je bilo spremljali koze takrat, ko so se trkale, na si niso razbile glav. Nenavadno ljubki pa so bili kozliči. ki so tekali, skakati in se prekttcOvati, kakor nobena druga mladica.
Pisec leli vrstic ie sam nekdaj živel med pastirji in ohranil najlepše spomine na tiste čase, ki so že davno minili.
(NadaJjovanje sledi)
TELESNA VZGOJA IN ŠPORT
TABORNIKI so podali obračun svojega dela
sveta:
I,con
program
dela
vsak leden
V nedeljo. 4. decembra. 1055 so lia red-  pa II I - hi nam zmanjšalo že lako p rinem letnem občnem /.boru polagali ob- manjkajoči   inventar.   .Mislim, da račun svojega dela taborniki HS.M. Občni zahteva, da naj  nam povrnejo povzro
naletela  na gluha
ne b
zbor je bil v lepo okrašeni dvorani statistike BPT. Poleg 80 članov so se. zbora udeležili še predstavniki ljudske oblasti in množičnih organizacij.
Po pozdravnem nagovoru tovariša Danila Robleka so starejši taborniki in ta- lagal je razrešnico stari rodovi upravi,
ceno škodo ušesa
Tov. Joža Roblek je podal poročilo nadzornega odbora in je poudaril, da je bilo vse v redu in vzorno vodeno. Pred-
za    člane Gorenjskega Hladnik in  Ivan Novak.
Zanimivi   so   sklepi in za leto 1958:
1. vodovi   sestanki bodo kot doslej.
2. naši vodi in klubi bodo organizirali naša  60 izletov v bližnjo okolico,
3. sodelovali   bomo  z  vsemi bližnjimi enotami naše   organizacije  in prirejali
bornice. zaprli taborniško himno Poročila so podali starešina Roblek, načelnik Vili. Perko, blagajnik Milan Koprivnik. gospodar Ludvik Kni-lic in za nadzorni odbor Jože Roblek.
V poročilih je bilo zajelo vse delo, ki ga. je. organizacija opravila v tem letu
kar je bilo soglasno sprejeto.
Zastopnika ljudskih oblasti, Karel Krav-car in Jože Roblek, in zastopniki množičnih organizacij, tov: Gašper, lov. Prešeren, tov. Franc Hladnik, lov. Ivo Bcr-gant in zastopnik starešinske uprave ZTS ga je organizacija opravila v tem leiu. iz Ljubljane, tov. Pintarič, so nam izro-Iz njih je bilo razvidno, da je organizar čili pozdrave v imenu njihovih organi-cija res potrebna, ker se ukvarja izključ-  zacij  in društev ter nam želeli veliko mo z mladino ler jo vzgaja v dobre člane uspeha v bodočem delu.
Na javnih volitvah pa so bili izvolje-
socialislične domovine. Navaja in. uči jih. spoznavali, prirodo, bližnjo in daljno okolico — uči jih spoznavali domovino. Družina je. razdeljena na vode. Vsak vod ima. redno vsak teden sestanek, ki je zelo pester. Na sestankih se učijo sno-'.
ni  v novo starešinsko upravo naslednji tovariši: za starešino Danilo Roblek, za načelnika Vili, Perko,
za ostale člane  Rti  Koprivnik Milan,  začeli zbirati takoj.
skupne izlete v  partizanske kraje.
i. v mesecu juliju borilo izvedli, rodo-vo taborjenje nekje ob Krki,
5. okrepili bomo vrste. GS in organizirali tečaj v januarju.
6. utrdili bomo disciplino in razširili organizacijo za 30%,
7. v prihodnjem letu bo 2. izpil opravljale^ 30 članov, prvega pa vsi novodošli
8. udeležili se bomo vseh političnih ma-hifestacij in sodelovali z vsemi društvi in organizacijami na območju Tržiča.
0. izdajali bomo vsaka 2 meseca rodovo glasilo in sodelovali z uredništvom le-1 ga lista,
10. šotore bodo reflektanti lahko dobili samo z dovoljenjem in vednostjo vseh članov rodove uprave,
11. denar za taborjenje ob Krki bomo
Vera   Klemene.   Danica  Lom bar, Lud-
vi, ki jo morajo obvladati za 1. in 2. taborniški  izpit.' Vsak,  kdor se  le  malo  vik  K ni lic, Leon Hladnik, Franci Pod;-ukvarja z mladino, bo razumel trud, ki. Upnik, Marijan Dolinar,
je potreben, da naučimo 8- ali 10-lelno mladino le snovi. „Ni. nam žal truda in časa, ki smo ga vložili v vzgojo mladine", je dejal starešina, lov. Danilo Roblek, „kajli uspehi so se že pokazali,"
Letos smo imeli lO-dnevno taborjenje ob našem Jadranu. Naredili smo 62 izletov s skupno udeležbo 210 članov. Organizirali smo 3 propagandne' taborniške večere, za katere smo snov našludirali, brez tuje pomoči in zanje lahko trdimo, da so dobro uspeli, sodeč po burnem aplavzu občinstva. Nadalje smo izvedli .'l-dncvno taborjenje na Bistriški planini. Tudi na partizanskem pohodu v Drago smo sodelovali z večjim številom udeležencev. Za občinski praznik pa smo položili venec na grob prvih žrtev iz Trži-
za nadzorni odbor Jože Roblek, Ludvik Stale in Ivan Valjavec,
delegati za skupščino ZTS: Vili Perko. Ivica   Bcnedik   in   Danilo Roblek,
Kakor je. iz gornjega razvidno, naloge, ki smo si jih zadali, res niso majhne in lahke. Mnogo volje in truda bo treba, da bomo opravili vse to delo. Tega se prav dobro zavedamo.
S prirodo k novemu človeku!
KIKI
ča. Ob tej priložnosti je vsem navzov bora mestne občine, je igralo 11 najbolj čim tabornikom lov. Zavelciua lepo raz- šib   mladincev   iz.  vseh   krajev Gorenj
ŠAH
Berčič osvojil naslov mladinskega prvaka Gorenjske
Letošnje mladinsko  prvenstvo Gorenj- ske igre, Tov. Kapus je poudaril pred-
sko, ki je bilo igrano od 1. t. do 8. 1. 1.1. vsem pomen mladinskih turnirjev in mla-
v Tržiču, je končano. Na turnirju, ki se je dinskega šaha sploh, saj so ravno iz teh
igral pod pokroviteljstvom Ljudskega od- turnirjev izšli, naši mladi velemojstri kot
Ivkov, Matanovič, Fudcsrer itd. Tov. Krav-car pa je še enkrat podčrtat besede tov.
ložil  kdaj in kako so padle prve. tržiške SKe. Galofa ter izrazil majhno razočaranje nad
žrtve    Delo   katerega smo opravili, je     Naslov mladinskega prvaka Gorenjske tržaškimi šahisti. Vsi pa so v svojih go-
Ogromno   vkljub temu   da smo vsi de- je zasluženo osvojil Berčič Lojze iz Kranja vorih pohvalili organizatorja turnirja, ša-t
lavci iu da ši moramo čas   ki ga pre-   z  11 točkami; prevzel je vodstvo že v bovško sekcijo .,Svobode". Nato je tov.
bijemo z mladino   odtrgali od svojega prvem kolu in ves čas turnirja sigur- Kravcar razdelil nagrade,
prostega časa   tipam iu 'želim, da bomo  no vodil, tako da je bilo vprašanj« prve--. Turnir, ki je. v splošnem lepo uspel
na prihodnjem občnem zboru lahko po- ga mesta kmalu rešeno; za drugo mesto tako v propagandnem ozi.ru, kol. v dnM
dali prav taka ali pa še boljša poročV Pa sla s(; borila Djordjević (Kranj) ter geni. je bil odlično organiziran, vodil ga
ta"   ji- zaključil lov   Perko                     Lahota (Jesenice); zmagal je prvi za pol je Slete Saša.
Posebno na moram omenili delo   ki  ''"čke. ler si. s  leni   priboril  skupno  z Sedaj pa še nekaj besed o naših dveh
ga' je opravila gorska S    je dejal selcem pravico, igranja na mladinskem udeležencih: Dovžanu in Frjavšku!
načelnik GS, tov  Tone Jurjevčič. Kljub Prvenstvu Slovenije. Ce pogledam tabelo;, vidim,,da se
•J _     Na  nadaljna  mesta  so   se  plasirali: ■ 4,-5. Janhnr Igor (Kranj) in Lade/. Silvester (Skolja Loka) z 8 točkami, 0. in 7. mesto si delila Ze.le.znikar Anton. (Ja-
se eden
nahaja v sredini tabele, drugi pa na dnu. Sprašujem se, kaj je temu krivo? Naštel, bi lahko več vzrokov. Kol prvi in glavni je pomanjkanje zna-vornik) in, Butorac Dušan (Kropa) s 7,5 nja teorije, predvsem' v otvoritvi. Za tak tačke. 8. -9.  mesto  pa  Dovžan  (Tržič) turnir  pa  je  poleg   lega   potreben še
t urjevc
temu, da imamo veliko področji:, na tcrc.m moramo vršili kontrolo, smo delo dobro opravili V naše področje spadajo Kukovnica, Sloržič, Begunjščica in Dobrča. Število pohodov je veliko za tako   sorazmerno   majhno   .število   sira- .
✓žarjev. Njihova naloga ni majhna in lah- m Skolm:r (('°!V0)'l, '"l^-, 1QV,8,11     , [JCr   ,al{,K;c" Plan: S1«ln'!10 Pomagati slabšc-
-- senice) 5,5 točke, 11. Grilc (Javornik) 5 ga od sebe ter previdno igrati z boljšim
ka.   Opozarjali   morajo   turiste,   na| ..v,
uničujejo gorskega cvetja. Turisti, pa so   ?<*<•«•*• Erjavšek (Tržič) 3 točke,  13. od sebe. Mislim, da je ravno Dovžan po včasih zelo neprijazni, celo surovi   Za, 1 avmkar (Radovljica) 2 točki m 14. me* grešil v tem ozira. Kot glavni vzrok pa to bi s lega mesta prosil za pomoč pri sl" /,,"n;? (K^Juca) J  točko. bi naštel  mnogo premajhno borbenost,
našem nadaljnjem delu ne samo tabor- . Gorenjske Bercic Lo|ze je pre- posebno Dovžan je nekaj partij izgubil
nike, ampak tudi prisotne predstavnike -j1.- mP*°m5?, m praktično darilo tovarno zaradi, svoje neučakanost, ler tako kort-oblasti  in  množičnih organizacij. ''!.?■ <)slailh ^est najboljših pa je prejelo čal partijo že po 10 oz. 20 minutah. Er-f
knjižne, nagrade m praklicna darila sle- javšek pia ie skoraj vsak dan spregledal deč.ih   trž.iških   tovarn:   Buno,   Tovarne Še „suho figuro". Zkos in  srpov'. Tovarne finega pohištva ler ..Preskrbe" in „Prehrane". Nagrade SO bile razdeljene na zaključnem večeru, kateremu so prisostvovali med drugimi
Tovariš blagajnik, Milan Koprivnik poVedal, kakšno je finančno slanje. ., 'nančn-a sredstva dobimo v glavnem s članarino iu dotacijami raznih ustanov. Glavne izdatke pa smo imeli za nabavo novih šotproV in opreme le-leh. Zato se najlepše zahvalim vsem, ki so nam na kakršenkoli način pomagali. Mislim, da nas tudi v bodočem Udu ne bodo pozabiti",  je  zaključil  tov. blagajnik.
Gospodar tov. Ludvik Knific je, podal pregled o inventarju, ki ga poseduje*: mo. „Žal pa", je, dejal lov. Knil'ie, „nam je avto-TOOlo drušlvo uničilo 2 šotora ti-
Od naših mladih šabislov, kar riili imamo sedaj v Tržiču, lahko pričakuje** mo, da se bodo nekoč pojavili na jirvih mestih, toda treba bo še mnogo, mnogo dela in študija vseh faz šahovske igre. ni k in tajnik GOSO (Gor. šali. odbora) Med turnirjem je bil odigran velik brzo-' lov. Galof in lov. Kaše, ler nodpredsed-/ furnir, ina katerem so sodelovali "vsi Jlik Ljudskega odbora mestne občine udeleženci mladinske;:! prvenstva ler potov. Kravcar. Po pozdravnih besedah tov. kateri Tržičani. V finalu, kjer je igralo Slelela, je spregovoril tov. Galof, ki jo 8. šabislov. je zime al Roblek 'Kdo (6 ločk) dal spodbudo tudi lislim. ki so se se>- pred StefetOm (5 točk). Djoisd javi čem (4,5 daj. slabo plasirali, da naj v bodoče še točke':. BerČičem in Janharjc u ,'!..") točke), bolj temeljilo začno s študijem  Šahov-* Ilrezavščkom (3 ločke, ild,' S. A.
Pregled uspehov DTV Partizan
Takoj po osvoboditvi in po vrnitvi članov predvojnega SOKOLA in FANTOVSKEGA ODSEKA i/, internacije in iž-soljeniištva, se je na pobudo Franceta Konica, Franceta Marklja in Franceta Hladnika začela akcija za ustanovitev Fizkulturnega društva v Tržiču.
Meseca junija je bil sklican prvi sestanek, na katerega so bili vabljeni vsi preživeli telovadci omenjenih organizacij, kakor tudi ostali tovariši, od katerih je bilo pričakovati sodelovanje.
PrvU sestanek je bil pri Lončarju (v sedanji kavarni). Na tej ustanovni skupščini Fizkulturnega društva v Tržiču je bil izvoljen upravni odbor. Za prvega predsednika je bil izvoljen France Konic, za načelnika France Markelj, za načelnico pa Zora Koničeva.
Društvo je prevzelo telovadno orodje, ki se je v celoti ohranilo od predvojnega SOKOLA. Takratni člani Sokola so po zasedbi leta 1941 shranili orodje v skladišču poleg hleva tovarne PEKO, kjer je ostalo vse do osvoboditve. Tudi telovadni dom je društvo prevzelo in takoj pričelo s čiščenjem in urejanjem prostorov, kar je zahtevalo mnogo truda, ker so se le-ti med o-kupacijo uporabljali za mizarsko delavnico. Pri teh delih je pomagala tudi JA s svojim vo iaštvom.
Jeseni se je društvo s 85 Pionirji in pionirkami že u-deležiio I. fizkulturnega zleta v Ljubljani.
V društvo so bile vključene vse športne sekcije, med drugim: telovadna sekcija, smučarska sekcija, nogometna sekcija in lahkoatletska sekcija.
Začela so se pripravljalna dela za ureditev fizkulturnega igrišča pod gradom.
Ob ustanovitvi f$t imelo društvo naslednje število članov: članov —, :članic lfi, mladincev —, mladink 25, pionirjev —, pionirk 60.
V letu 1946 je društvo z. vso resnostjo začelo z. ure.jer vanjem in planiranjem igrišča, k čemur je vse članstvo Prispevalo z udarniškimi urami in pri čemer je sodelovala tudi JA. Premotano in prevoženo je bilo preko 5000 kubičnih metrov zemlje pod nadzorstvom Franceta Konica in Alberta Lajbacherja.
Delo po sekcijah se je razširilo, tako da se je junija vršil že I. fizkulturni nastop. ' Društvo se je tudi z 200 ^'ani, mladinci in pionirji u-•teležilo I. fizkulturnega festivala v Kranju. Z dotacijo MLO je nabavilo kroje za pionirje in pionirke, dočim so za ostale kroje prispevala tr£t-*ka podjetja.
Med letom se je v društvo vkl.iučilo tudi planinsko društvo g svojim članstvom, Vslec! česar je število članst-Va znatno poraslo.
Prvikrat je društvo izvedlo nidi »Titovo štafeto« z Lju-e}ja do Kranja, ter sodelo-
valo
BtP«i.iah
.pri vseh javnih manife-
in ljudskih prosila-
V društvo je bilo včlanjenih: članov 10, članic 10, mladincev 12, mladink 20, pionirjev 40, pionirk 58.
V letu 1947 so telovadba kakor tudi vse ostale sekcije znatno napredoval:1., tako da je društvo imelo svoj športno - telovadni nastop združen ie s tekmami za prvenstvo v društvu.
Udeležilo se je s 16 člani I. zveznega zleta v Beogradu.
Organiziralo je Titovo štafeto od Ljubelja do Kranja.
Dogradilo je vsaj v glavnem fizkuiturno igrišče, tako da so tudi nogometaši lahko pričeli 7. rednim treningom in svojimi nastopi.
Zaradi mnogih gradenj v občini je društvo moralo odšlo-1 piti telovadni dom za stanovanje gradbenim delavcem, tako da so telovadba in ostali treningi znatno trpeli, kolikor se delo ni opravljalo v telovadnici gimnazije. To leto se je pričelo tekmovanje za fizkuiturno značko in so člani osvojili 8 mladinskih, 5 bronastih, 24 srebrnih in 7 zlatih značk.
V letu 1948 je MLO izpraznil telovadni dom, nakar so vsi oddelki pričeli z intenzivno pripravo tako za nastope doma kot tudi za udeležbo na XI. vsesokolskem zletu v Pragi. Tega zleta v Pragi sta se udeležila dva člana in dve članici v takratnih prvih slav nostnih krojih.
Člani so sodelovali tudi pri javnih telovadnih natopih sosednjih društev. To leto ja bila prirejena tudi parada, združena z javnim telovadnim nastopom. Pri paradi so se pojavili prvi slavnostni kroji članov in članic, kar je paradi dalo še poseben slavnostni poudarek. Kot vsako leto je tudi to leto društvo organiziralo tradicionalno Titovo štafeto, pri kateri je sodelovalo nad 100 mladincev in pionirjev. V tem letu se je tudi izvršila reorganizacija Fizkulturnega društva. Društvo je postalo samostojno telovadno društvo (takrat še brez imena). Zaradi slabega stanja telovadnega doma lis bila telovadba v zimskem času znatno ovirana, ker se telovadnica ni dala dovolj segrevati, in se je samo zavesti članstva zahvaliti, da je delo potekalo nemotene.
V tekmovanju za fizkulturno značko si je člansto priborilo 45 značk (15 mladinskih, 4 bronaste, 16 srebrnih in 10 zlatih).
Članstva je bilo v tem letu; članov 27, članic 24, mladincev 15, mladink 12, pionirjev 40, pionirk 60, podpornih članov 68, skupaj 230.
V letu 1949. Delo v društvu se ie poživljalo tako, da je društvo v tem letu izvedlo že svojo prvo akademijo, pri kateri ji? sodelovalo 68 telovadcev. Izveden ie bil telovadni nastop s sodelovanjem 240 članstva, mladine iu pionirjev. Sodelovalo .te društvo pri smučarskih tekmah Telovadne zveze Slovenije, na katerih je društvo odneslo eno prv0 in dve drugi mesti v smučanju. Članice so v Ljubljani tekmo-
vala v akademskih točkah pod vodstvom Koničeve Zore, ki je tudi sestavila akademijsko točko. Na prvomajski paradi v Tržiču je društvo sodelovalo z 234 fizkulturniki, v Ljubljani s 33 fizkulturniki. Vodstvo parade v Tržiču je bilo v rokah Franca Konica in Franca Marklja in je v vsakem ozira uspeha.. Prvikrat je bila izvedena tudi tradicionalna štateta Dneva republike za prehodni pokal MLO. Društvo jo ta dan priredilo tudi slavnostno akademijo. MLO je društvu kupil dve usnjeni blazini ter ga tudi sicer finančno podprl.
V tekmovanju za fizkultur no značko si jo članstvo v tem letu priborilo še 6 značk: 2 srebrni in 4 zlate.
Članstva je bilo: članov 17, članic telovadk 26, mladincev 18, mladink 16, pionirjev 45, pionirk 50, podpornih članov 59, skupno članstva 233.
Leto 1950: Življenje v društvu sta je še naprej močno razgibavalo, tako da je bila vadba v telovadnem domu, ob lepem vremenu tudi na prostem, res na višku.
Tradicionalne Titove štafete se je udeležilo 70 članov v krojih in 50 mladincev in mladink. Smučarskih tekem v slalomu se jte udeležilo 25 mladincev, ki so si osvojili najboljša mesta.
Udeležili so se tudi tekme v odbojki v okrožnem merilu ter si osvojili III. mesto. Na okrajnem prvenstvu v mnogoboju je sodelovalo 27 tekmovalcev, ki so si priborili štiri prva mesta.
V okrožnem tekmovanju za najboljše društvo si je društvo priborilo prvo mesto in prejelo od okrožnega odbora prehodni prapor v trajno last.
Društvo je z vsem članstvom sodelovalo pri vseh manifestacijah v Tržiču.
Na rednem letnem telovadnem nastopu je sodelovalo društvo s 184 pripadniki svojega društva. Prvomajske proslave se jis udeležilo 235 pripadnikov. Udeleževalo se je tudi telovadnih nastopov pri sosednjih društvih, tako v Škofji Loki, Zireh, Železnikih in drugod.
Fizkulturnih značk je bilo zopet osvojenih 46 (35 mladinskih, 4 srebrne in 7 zlatih).
Članstva je bilo: članov telovadcev 15, članic telovad-kinj 20, mladincev 20, mladink 13, pionirjev '40, pionirk 55, podpornih članov 207, skupno število članstva 270.
Leto 1951: Društvo se je u-deležilo vseh razpisanih tekmovanj, okrožnih, republiških in. zveznih, v mnogoboju, plavanju, smučanju in na njih doseglo lepe uspehe, saj so člani osvojili pri zveznih tekmah v Splitu kot vrsta VII. mesto, na okrožnih tekmah na Jesenicah I. mesto in članice II. mesto, mladinke pa tudi I. mesto. Na okrožnem prvenstvu so dosegli tri prva mesta. Na drž.avnem prvenstvu
V mnogoboju v Sarajevu je dosegla vrsta tretje mesto. Tako je na teh tekmovanjih
dobilo kar 16 diplom, poleg teh pa še posamezniki 14 diplom za osvojena vidna mesta na tekmovanjih. Pri o-krožnih plavalnih tekmah v Radovljici je društvo osvojilo prvo mesto Gorenjske.
V tem letu je društvo izvedlo tri akademije z izbranimi točkami v počastitev dneva zmage, Dneva republike in Dneva JLA, na katerih je sodelovalo skupno 255 telovadcev. Ker je bilo to leto razpisano tudi tekmovanje za najboljše društvo v republiki, Ja društvo še intenzivneje izpolnjevalo svoje naloge, se udeleževalo tekmovanj, uredilo teVovadnico s finančnimi sredstvi LOMO ter tako bilo ocenjeno kot II. najboljše društvo v Sloveniji, za kar je prejelo od uredništva Ljudske pravice 1 usnjeno blazino, 2 žogi, 1 puško in 6 bomb za met.
Organiziralo je tudi masovni tek — cross, katega se je udeležilo 75 članov in članic. Udeleževalo se je javnih telovadnih nastopov sosednih društev kakor tudi smučarskih tekem v Planici s 16 tekmovalci - smučarji.
To leto sta bili poslani 2 članici: v zvezni vaditeljski tečaj, ki sta ga tudi z uspehom končali.
Vse delo v društvu je potekalo v znamenju tekmovanj za počastitev 10. obletnice JLA, pri čemer se je društvo ickazalo kot eno najboljših društev ter zato prejelo zahvalno diplomo ter že zgoraj omenjene rekvizite.
Članstva jo bilo v tem letu: članov telovadcev 20, članic telovadkinj 15, mladincev 20, mladink 10, pionirjev 70, pionirk 45, podpornih članov 100, skupno članstva 280.
Leto 1952: Tudi v tem letu se je društvo zavedalo svojih dolžnosti do svojega članstva, zlasti mladine in pionirjev. Ob razpisu tekmovanja za pokal Ljudske pravice za najboljše društvo se je društvo zopet zavedalo pomembnosti tekmovanja, zastavilo vse sile za dokončno ureditev telovadne dvorane, izvolilo gradbeni. odtoor, katerega predsednik je bil Franc Markelj, ki je vodil, vsa pripravljalna dela in imel brigo za finančna sredstva. Tako je društvu le uapelo dvorano u-rediti tako, da. vsaj v higi-enlčnem pogledu ustreza za delo na telesnovzgojnem polju. Finančna sredstva za u-reditev dvorane je dal na razpolago LOMO. Dvorana je bila na novo prepleskana, urejena je bila električna napeljava, stene obložene z leseno oblogo, položen parket. S finančnimi sredstvi je priskočila na pomoč tudi republiška zveza PARTIZANA (z zneskom 500.000 diP, dočim so vsi stroški znašali 1.800.000 dinarjev).
Novo adaptirana dvorana je bila slovesno izročena svojemu namenu na Dan republike, ko je bila v njej tudi slavnostna seja LOMO. V tekmovanju za pokal Ljudske pravice je društvo bilo ocenjeno kot drugo najboljše društvo ter prejelo za nagrado eno srednjo bradljo v vrednosti 40.000 dinarjev.
Stran li
Tehnično delo je bilo tudi V tem letu uspešno, saj je društvo prejelo 8 diplom za dosežena vidna mesta v tekmovanjih, 20 diplom pa so prejeli posamezniki za svoje dosežene uspehe na raznih tekmovanjih.
Redni letni telovadni nastop je bil prvič izveden samo z lastnimi telovadci, katerih je nastopilo prav lepo število 82). Sodelovalo je društvo tudi pri pohodu partizanskih patrol ob dnevu vstaje in ob občinskem prazniku. Na o-krožnem zletu .v Kranju je sodelovalo 226 telovadcev, na republiških tekmah v Mariboru pa 17 tekmovalcev in štirje sodniki. Dosegli so: člani I. mesto, članice III. mesto in mladinke II. mesto. Državnega prvenstva na orodju v Ljubljani sta se udeležili dve vrsti in so dosegli člani III. mesto, mladinke pa VII. mesto. Izvedeno je bilo tudi krajevno meddruštveoo tekmovanje v atletiki, plavanju in> odbojki, ki ga je društvo razpisalo ob proslavi dneva vstaje in h kateremu jle povabilo tudi vse sindikalne podružnice. .
Kot vsako leto, se je dru- • štvo tudi v tem letu udeleževalo vseh - javnih telovadnih nastopov okoliških društev ter tako pripomoglo k čim uspešnejšim izvedbam le-teh. Kot ponavadi je tudi v tem letu organiziralo Titovo štafeto, katere se je udeležilo 90 pripadnikov ob sodelovanju ostalih društev in organizacij.
Članstva je bilo: Članov telovadcev 20, članic teliovad-kinj 16, mladincev 19, mladink 18, pionirjev 80, pionirk 71, podpornih članov 92, skupno članstva' 309.
Leto 1953: Vse delo v tem letu je bilo posvečeno društvenemu jubileju, saj je poteklo 50 let, odkar je bilo v Tržiču — in to v času najhujšega nemškega pritiska — o-snovano prvo telovadno društvo SOKOL, katerega naslednik, je sedanje Društvo za telesno ' vzgojo PARTIZAN.
Proslava je bila v juniju, ko je bil organiziran Teden športnih prireditev v počastitev 50-letnice društva. V tem tednu so bila tekmovanja v streljanju, atletiki, odbojki in namiznem tenisu.
Prirejen je bil tudi okrožni zkt vseh gorenjskih društev, kar je proslavi dalo še večji poudarek. Proslava sama se je začela z večerno akademijo na telovadišču pod Gradom, pri kateri so sodelovala vsa močnejša društva Gorenjske, in ie Obsegala 16 akademijskih točk. Naslednji dan je društvo razvilo društveni prapor, kateremu je kumoval tov. Jože Rus, predsednik. Zveze PARTIZANA za FLRJ. To je bil prvi društveni prapor PARTIZANA na Gorenjskem Pri slavnostnem sprevodu je sodelovalo 825 pripadnikov društva in je bil to do tedaj naivečjl sprevod v Tržiču. Popoldne istega dne ie bil javni telovadni, nastop,- kateremu je poleg tov. Jožeta Rusa prisostvoval tudi predsednik repub-
TRZIŠKI
liške zveze tov. Zoran Polič in predstavniki društva Partizan - Narodni dom iz Ljubljane. Na ta dan so si članice že drugič osvojile prehodni pokal okraja pri štafetnem teku.
Tehnično delo pa je obsegalo še celo vrsto drugih prireditev, sa.j je društvo sodelovalo na vseh razpisanih tekmah, tako v smučanju, mnogoboju, tekmah na orodju in prošlih vajah. Pri Titovi štafeti je sodelovalo 120 pripadnikov. Okrožnih smučarskih tekem se je udeležilo 29 tekmovalcev in so člani o-svojili prvo, drugo in tretje mesto, mladinci prvo in drugo mesto, mladinke prvo mesto in člani tudi prvo mesto v skokih. Pri slavnostni akademiji v počastitev rojstnega dneva maršala Tita je sodelovalo 145- pripadnikov.
Republiškega prvenstva V vajah na orodju se je udeležilo 24 tekmovalcev in tekmovalk, državnega prvenstva v Skopi j u pa 12 tekmovalcev in tekmovalk. Isto leto sta bili tudi dve mladinki poslani v zvezni tečaj v Mozirje, katerega sta z. uspehom zaključili.
Sodelovalo jo društvo pri vseh javnih telovadnih nastopih sosednih društev, kakor tudi pri vseh proslavah naših narodnih praznikov. Ker je isto leto praznovalo tudi društvo PARTIZAN - Narodni dom svojo 90-lctnico, ,se je naše društvo udeležilo proslave s 96 člani in pionirji.
V tekmovanju za pokal Ljudske pravice pa je druUvo to leto  oilo ocenjeno kot 7;
VESTNIK
najboljše društvo v Sloveniji-
Članstva je bilo: članov telovadcev 15, članic telovad-kinj 18, mladincev 20, mladink 16, pionirjev 72, pionirk 80, dece 30, m. dece 25, podpornih članov 110, skupno vsega članstva 386.
Leto 1954: Delo v tem letu sfe je usmerilo največ na tehnično delo in na izdelavo načrtov za povečanje telovadnega doma in ureditev letnega telovadišča. Z,ato sta tehnični odbor in gradbeni odbor imela polne roke deia.
Društvo je organiziralo Titovo štafeto, pri kateri sta sodelovala 102 pripadnika društva. Priredilo je dve slavnostni akademiji in sicer ob občinskem prazniku večerno akademijo na prostem s 112 sodelujočimi in na večer pred Dnevom republike v dvorani kina s 137 sodelujočimi pripadniki. Na rednem letnem telovadnem nastopu v Tržiču je nastopilo 385 sodelujočih in je bil to do sedaj eden največjih društvenih nastopov.
Na vseh tekmah, ki so bile razpisane, v teku leta, so člani zopet častno zastopali društvo in želi prav lepe uspehe, saj so si vrste priborile 8 diplom, posamezniki pa preko 25 diplom, Najbolj sta se uveljavili Anka in Silva Kogoj, saj sta si priborili najboljši mesti v vajah na orodju iu mnogoboju.
Društvo se je udeležilo javnih telovadnih nastopov okoliških društev, med drugim v Gorenji vasi, Skofji Loki. Straž.išču. Okrajnih tekem se je udeležilo z 20 tekmovalci in 3 sodniki.
St. 2
Ob Dnevu republike so bile pri slavnostni seji podeljene diplome častnim članom društva: Lovru Cerarju, Francu Marklju in Francu Koniču v priznanje za njihovo neumorno delo pri društvu.
Poleg teh diplom so prejeli zahvalne diplome še naslednji člani: Janez Kališnik, Miro Pirih, Zora Koničeva in Viktor Svab.
Tudi v Križah je bila prirejena telovadna akademija, vendar se je pokazalo, da je bilo zanjo pre.nalo zanimanja, kajti udeležba prebivalstva (| bila prav pičla.
Smučarskih tekem na Jesenicah se je udeležilo 16 smučarjev, prirejen, pa je bil. tudi smučarski dan društva v Tržiču.
Članstva je bilo: člani teio vadbi 15, članic telovadkin.i 18, mladincev 30, mladink 20, pionirjev 98, pionirk 95, moške dece 30, ženske dece 25, podpornih članov 110, skupno vsega članstva 443.
Gradbenemu odboru pod predsedstvom Franca Marklja je končno uspelo, da je društvo sklenilo z Bombažno predilnico in tkalnico pogodbo o zamenjavi zemljišč, po kateri je PARTIZAN odstopil podjetju na zahodni strani telovadnega doma svoje staro te-lovadis.šče v izmeri 590 kvadr, metrov, katero društvu nikakor več ne ustreza, v zameno za zemljišče na vzhodni strani telovadnega doma, v izmeri 3000 kvadrat, metrov. Poleg tega so bili izdelan: celotni idejni načrti za ureditev letnega telovadišča, kate-ga bo društvo uredilo na novo pridobljenem zemljišču
Mnogo uspehov v novem letu želi vsem svojim odjemalcem in se jim še nadalje priporoča
Kokra"
Trgovsko podjetje za Gorenjsko na veliko
KRANJ
Poštna 1
Bogata zaloga manufakturnoga in galanterijskega blaga 1
rodila deklico; Ile-delavka iz Tržiča. Srečnim mamicam
Rojstva, smrti, poroke
Rojstva: Meglic Frančiška, tovarniška delavka z B režij pri Tržiču, ie rodila dvojčke', oba dečka; Soretl Pavla, gospodinja iz Tržiča, je rodila deklico; Jazbec Stanislava, gospodinja iz Srbenj, je rodila dvojčke, oba dečka; 1,ušenc Antonija, go-spodiuia iz. Tržiča, je rodila dečka; doliva jer Leo olda. nameščenka iz. Tržiča, je nalila deklico: Rupar Katarina, tovarniška delavka iz Tržiča, je čan Vida, tovarniška je rodila deklico, čestitamo!
I "mrli: Perko Marija, osebna upokojenka iz ižiganjc vasi., stara 69 let; Jerman Jožef, osebni upokojence iz Tržiča, slar 75 let; Čarman Kari. prevžitkar, iz Pod* Ijubclja. slar 77 let; Dolinar Marija, prev-žltkarica iz Retenj, stara .si lei. ' Svojcem naše sožalje!
Poročeni: Slana brane, ključavničar L? Izole, in Lipovac Marija, bridka blaga iz Tržiča; Zupan Marijan, clcklroiurlinnik iz Tržiča, in Spiler Helena, tovarniška delavka iz Tržiča; Kopač Pavel, krojač iz Tržiča, in Vuk Ana. tovarniška delavka iz Tržiča; Dovžan Frančišek-Peter, učitelj iz Doline, in Meglic Justina, tovarniška delavka iz Tržiča; Snedić Jane. krojaški pomočnik s Pristave, in ZaplOtnik Frančiška, tovarniška delavka iz Križev; ob-blak Janez. trgovski pomočnik iz Križev. iu Ješč. Štefanija, gospodinjska pomočnica iz Križev: Zibl'er Marijan, e'eMro'iioj-ster iz Tržiča, in Jerman Suzana, nameščenka iz Tržiča: Kokalj Ivan. delavec iz Hudega grabna, in Smolej Danica, delavka iz. Hudega grabna..      Mnogo sreče.
[• »TržiSki vrstnik« izhaja vsakega 1. in 15. v mesecu. / Izdajatelj: Turistično' društvo v Tržiču. / Urejuje uredniški odbor. : Zanj odgovarja Maks SturoisT.../ Tiska '■»Giirerfjšlkr tisk« 'v Kranju, / Naslov uredništva' in. uprave: Trži8,-'--Cestd Jug.- ij. armade Z-Telefon žt. 55.' / Celoletna 'naročnina 560' d:r.:-"pVrfetna ■ 180' din. Posamezna -številka 15 din-.'- />• St.  ček.  rač. pri NB 6112-»T«-133-