• OTROCI SO UMAZANI, UŠIVIIN TUDI SLABO HRANJENI
Delo šolskega dispanzerja v letu 1983
Nadnaslov ni nič kaj spodbuden, pa vendar v poročilu o delu šol-skega dispanzerja v lanskem letu preberemo še vrsto drugih ugotovi-tev, ki govore, da skrb staršev za higieno in zdrav ra/voj otrok ne na-predujc lako. kot daje to sluliti siceršnji razvoj standarda. Še poseben problem pa so neustrezni postori šolskega dispanzerja v Mostah.
Ker je poročilo, ki ga je pripravila dr. Cenka Urek Kalinšek, zelo obsežno, ga objavljamo v povzetku.
Lani je v občini živelo 12.463 otrok in mladine od 7. do 18. leta starosti. Od teh je naše šole obi-skovalo 8562 otrok. Za zdrav-stveno varstvo leh otrok je za-dolžen šolski dispanzer, ki ima dve enoti; šolski dispanzer Moste, ki s štirimi zdravniki in sedmimi medicinskimi sestrami skrbi za otroke desetih osnovnih šol in mladino dveh srednjih šol, ter šolski dispanzer Polje, kjer dva zdravnika in tri medicinske sestre skrbijo za zdravstveno de-javnost in zdravljenje bolnih otrok.
1. Preventivna dejavnost
V preventivno dejavnost sodiio pregledi otrok pred vstopom v OS, sistematični pregledi v I., 3., 5. in 7. razredu OŠ in v 1. ter 3. letniku sred-njih šol. namenslci ali kontrolni pre-gledi, pregledi za zdravilišča, letova-nje itd. Lani je bilo pred vpisom v osnovno šolo pregledanih 1146 otrok. Ugotovljeno je bilo. da se zdravstveno stanje novincev v glav-nem ne spreminja. Ploske noge je imelo 23,8%, povečane mandlje 38,8%, slabokrvnih je bilo 10%, z deformacijo prsnega koša 10,8%, slabo držo je imelo 10%, slaba hra-njenost je bila ugotovljena pri 16%, debelušnost pa pri 3,3%, ušivost je bila ugotovljena pri 0,4%, slaba či-stoča pa pri 1,8 % vseh otrok.
Tudi pri sistematičnih pregledih osnovnošolcev v 1., 3., 5. in 7. ra-zredu je bilo ugotovljeno precej slabe čistoče in visok odstotek ušivo-sti otrok. Na OS Karel Destovnik-Kajuh je bilo kar 7 c'< pregledanih otrok ušivih. Slaba deža se 7 leti šola-nja pri otrikih povečuje; tako je bilo ugotovljeno pri novincih  10%, pri
osnovnošolcih 14%, pri srednješol-cih pa kar 26,4 %. Podobno je z de-lormacijami hrbtenice in motnjami vida.
Pri učencih OŠ Vide Pregarc je bilo ugotovljenih največ slabo hra-njenih otrok (15,3%) in največ de-belušnih (6,3%). Največ zobnega kariesa je bilo ugotovljenega pri otrocih iz OS Karel Destovnik-Kajuh (65%) in mladimi Srednje šole za elektroenergetiko (74,4%). Pri osnovnošolcih je bilo ugotovljeno 7\išanje slabokrvnosti, zmanjšanje števila povečanih mandljcv in šte\ilo govornih napak. Na sistematičnih pregledih je bilo lani 4302 učencev.
Ob drugih številnih pregledih je bilo 119 otrok obravnavanih tudi ?a oprostitev od telesne vzgoje, 88 otrok je bilo oproščenih. Lani je bilo tudi 5012 cepljenj proti da\ici, mumpsu, otroški paralizi, tetanusu in rdečkam.
II. Zdravljenje bolnih otrok
Lani so delavci šolskega dispan-zerja opravili 38.156 pregledov bol-nih otrok. Število takih pregledo\ zadnja leta močno narašča zaradi pri-seljevanja družin v novozgrajene so-seske. Najpogostnejša obolenja ob prvem pregledu so bila: akutna respi-ratorna obolenja — razen gripe — 4985, poškodb 1635, gripa 1029, bolezni kože in podkožnega tki\a 1994. Od infekcijskih in parazitnih bolezni pa je bilo največ noric (252), ušivosti (186) in glistavosti (92). Pre-senetljivo nizko je bilo številoobole-losti z rdečkami — samo 7 primero\. V porastu so škrlatinka, ušivost. he-patitis in meningitis.
Problematika
Zaradi naglega priseljevanja družin so na šolah v naši občini
slabše in težje razmere kot na šolah v drugih Ijubljanskih obči-nah. S programom samopri-spevka pa situacijo nekako sproti rešujemo, da le-ta ne preide zgornje kritične točke. Še vedno huje pa je z obema enotama šol-skega dispanzerja. Enuta v Mo-stah npr. deluje v istih prostorih kot pred 22 leti, ku je bil zgrajen zdravstveni dom in je vse potrebe opravila le ena zdravnica. Zatoje razumljivo, da prostori že dolgo ne ustrezajo vet. Postali so pre-tesni in otežkočajo normalno delo, kar je za zdravstvene de-lavce in za šolske otroke dosti-krat neprijetno in zahteva veliko dobre volje, pa tudi improvizacije in potrpljenja. Danes poteka delo v treh različnih delih hiše, ki med seboj niso funkcionalno po-vezani. Ambulanta za bolne otroke je v pritličju. Ob nekate-\\Yt dnevih jo obišče tudi 180 do 200 bolnikov in morata zato isto-časno delati dva zdravnika. Ker je ena sama ordinacijska soba, dela dnigi zdravnik v izolirancm prostoru — predelanem bivšem stranišču. Tako so brez izolir-nega prostora in nalezljivo bol-nih otrok ne morejo osamiti od preostalih bolnikov; tudi stra-nišče je eno samo.
Leta 1979 so v kletnih prosto-rih preuredili hišnikovo stanova-nje; tam opravljajo sistematične preglede. Zdravstveni delavci pravijo, da tako neprimernih ra-zmer v Ljubljani ni. Tudi sanitarij nimajo in uporabljajo one v prvem nadstropju; do njih pa je treba iti še čez dvorišče. Tretja lokacija šolskega dispanzeija je predhodni prostor, ki vodi iz vhodne veže zdravstvenega doma v novi prizidek otroškega dispanzerja. V tem prostoru po-teka od oktobra 1983 zdrav-stvena vzgoja otrok, ki prihajajo na sistematične preglede. Hkrali
$ koristnim poučevanjem števila otrok zdravstveni delavci rešu-jejo tudi nevzdržno gnečo v pre-ventivni čakalnici, vendar so tudi v njej težave, ker zdravstveni de-lavci ta prostor še vedno uprab-Ijajo za malico.
Povsem razumljivo, da delavci tega improviziranega šolskega dispanzerja v Mostah težko ča-kajo na načrtovani zdravstveni dom na Fužinah, s katerim bi de-lovne razmere normalizirali in se izenačili s podobnim delom v drugih občinah.
Povzel S. GERLJCA