NOVE PRIDOBITVE POSESTVA GMAJNICE
Skupen nastop dveh tozdov Ljubljanskih mlekarn
Hidromelioracija Posestva Gmajnice, ki je zajela 160 ha zemljišč, je bila projekt, ki je nakazal nove možnosti izvedbe to-vrstnih del. TOZD Strojni obrat Kozarje, s katerim je TOZD Posestva podpisal po-godbo o izvajanju del, se je izkazal kot izredno soliden poslovni družabnik. Dela je opravil po konkurenčnih cenah v pičlih osmih mesecih.                                  .
»Izvedba projekta je bila izredno zah-tevna zaradi težav pri osnovnem odvodnja-vanju. Dragi problem pa je predstavljala zahteva, da mora farma Gmajnice med izvajanjem hidromelioracije normalno de-lovati in ne sme priti do izpada proizvod-nje, kot je to običaj ob takšnih posegih. Izvajalec se je moral torej prilagoditi po-trebam naše dejavnosti, kar je tudi storil. Zato smo pridelali na 40 hektarjih silažno koruzo ter še obilo druge krme. To potrju-je našo pravilno odločitev, ko smo se med sedmimi ponudniki odločili prav za TOZD Strojni obrat Kozarje,« je povedal direktor TOZD Posestva Franci Zalar.
Poleg krme so uspeli že avgusta zasejati 22 hektarjev z oljno repico na že meliorira-
nem delu zemljišča. Sedaj, ko so dela sko-raj v celoti opravljena in je bil izveden tudi tehnični prevzem, ugotavlja naročnik, da so bili vsi posegi opravljeni po načrtih in da so z melioracijo precej pridobili. To doka-zuje lanski pridelek. Nove možnosti za p"oljedelska dela na Posestvu Gmajnice pa daje 20 hekaterov novih obdelovalnih po-vršin. Pridobili so jih iz nedostopnega za-močvirjenega zemljišča.
Pomembno je, da so s hidromelioracij-skimi deli dolgoročno opredelili namemb-nost svojih zemljišč, ki so že bila v nekate-rih planih predvidena za urbanizacijo. S sedanjimi površinami bodo tudi dolgoroč-no zadovoljili vse potrebe farme Gmajni-ce. 20 do 30 hektarjev površin bodo name-nili za tržno pridelovanje poljščin. To bo novost v dejavnosti posestva, saj dosedaj niso opravljali takih nalog.
Pomemben je podatek, da so bili stroški le za deset odstotkov višji od predračuna in še to zaradi dodatnih del. Naredili so večje jarke za odvodnjavanje, ki bodo bolj učin-koviti in opravili napenjanje parcel, ki bo omogočilo hitrejše odtekanje meteofnih voda in lažje obdelovanje.
Celotna vrednost del je bila 114 milijo-nov dinarjev. 80 odstotkov denarja je pri-spevala Zveza vodnih skupnosti Slovenije, ostalo pa v obliki kreditov Ljubljanska banka - Gospodarska banka Ljubljana.
TOZD Posestva nameravajop v letoš-njem letu pričeti z novimi melioracijami na Spodnji Slivnici skupaj z M-KZ Ljubljana. Tam bodo usposobili za kmetijske namene ' 180 ha zemljišč. Okoli 20 hektarov pa bo-do meliorirali na Posestvu Jesenkovo, kjer nameravajo še to pomlad posejati koruzo.
Znatno večje površine bodo meliorirali v letih 1988/89, ko se bodo lotili zemljišč na Verdu pri Vrhniki. Tam je okrog 700 hektarov. Tako bodo TOZD posestva pri-dobila zopet nekaj prepotrebnih obdelo-valnih površb. Ne smemo pozabiti, da se je v zadnjih letih njihovo »ozemlje« precej skrčilo, saj so letno izgubili zaradi urbani-zacije tudi do 40 ha kakovostne obdeloval-ne zemlje.
Ko smo se o melioriranju pogovarjali z direktorjem TOZD Strojni obrat Kozarje Janezom Delačem, nam je povedal, da v zadnjem času uspešno sodelujejo na nate-čajih za urejanje zemljišč in, da so za to v
celoti usposobljeni. Poudaril je, da je bila zanje izvedba dela na Posestvu Gmajnice pomembna šola. Dokazali so, da lahko opravijo veliko del za sorazmerno majhne denarjc. Pogoj za to je ustrezna organizaci-ja dela. Ta pa je v TOZD Strojni obrat Kozarje dobra, sicer ne bi izpolnili priča-kovanj naročnika.
Na novo urejenih zemliščih so izvedli dodatno tudi tako imenovano krtičenje vseh parcel, kar povečuje propustnost zemljišča. V bistvu je to cenejša oblika drenaže, ki pa so jo izpolnili tako, da so na koncu rovov, ki jih je naredil buldožer, položili krajše kose plastičnih cevi in tako povečali učinkovitost in trajnost opravlje-nega dela.
Pa poglejmo še nekaj številk o opravlje-nem delu. Delavci Strojnega obrata Ko-zarje so skupaj s kooperanti izkopali tri kilometre osnovnih jarkov in 32 kilome-trov drugotnih jarkov za odvodnjavanje. Z ustreznimi stroji so morali v ta namen pre-metati in obdelati kar 55 tisoč kubičnih metrov zemlje. Izkopali so tudi tri tisoč kubičnih metrov jam, v katere so shranili štore in korenine posekanega drevja, ki je nemoteno raslo na teh površinah 24 let; toliko let je poteklo od zadnjega meliora-cijskega posega. Postavili so tudi deset propustov — mostov in utrdili tri kilometre cestišča. Dolgoročno so rešili tudi vpraša-nje gnojevke s farme. Izdelali so ogromne pretočne bazene, v katerih se bo gnojevka
naravno sušila.
ANDREJ DVORŠAK