Št. 46. V Gorici» ˇ t°rek dne 7. junija 1904. Letnik VI. Izhaja vsa torek m soboto ob 11. niipm.Jpold..e»m.'|itot-r«^3.uri IM.p. zadožHo. Ako pa.""* U ««•»>va »nz.,iki«dCd!U.prejobb./vrc..r.htai.o 1 v.. • .ill v Ci'inci n.i dorn pJiljai. cHolot...»H K.HI«; ¦'<>.* K 'i, iKikHr,,«.. «chivarz v.S»?k. licuh, J,.||,.r8itz v Nui.skih uliculi inU- ban na Vmlij.-vom t.'kaliäöu pu 8 vm. GORICA (Zjutranju l/daiijc.) Uredniätvo in upravuistvo se nahajata v «N a r o d n i tiskarni», ulica Vetturini h. St. 9. Dopise je nasloviti na uredništvo, oglase in naročninu pa na upravniälvo »Goric«'«. Oglasi s<» računijo po polil- vrstali in sicer ako se tiskajo 1-krat po 12 vin., 2-kraL pt> 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako b»> vočkrat tiskajo, rasiu- nijo ae po pogodbi. Izdujatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). Delegacy e. Bližamo se konca zasedanja dele- gacij. V aoboto je bil prvi običajni dvorni obed, h kateremu je bila povabljena jedna polovica delegatov, včeraj pa je bil drugi, h kateremu je priSIa druga po- lovica delegatov. Ti dvorni obedi se vr§e navadno ob sklepu delegscij in je torej tudi zdaj verjetno, da se zasedanje že danes ali jutri zaključi. Saj pa nimajo delegacije več posla. Avstrijska delegacija rešila je in vsprejela vse redne in iz- vanredne proračune raznih dikasterij ter dovolila tudi gorostasne izvanredne vojne kredite. Into tako atori ogerska delega- cija že danes, ako ni tega storila uže včeraj. Ko je poöil prvi glas o izvanred- nih vojnih kreditih, ki prekaäajo goro- stasno svoto 400 miljonov kron in je postal ta glas tudi bridka resnica, bilo je pri nas vse preplašeno. Bili so pre- plašeni davkoplačevalci, ki so že itak tako proobloženi z najrazličnejaimi dav- ščinami, da pod njimi strašno stočejo; a bili so preplašeni tudi njih zastopniki delegatje, od katerih se je zahtevala do- volitev omenjenih gorostasnih novih bre- men, katera bremena bodo morali nositi njih varovanci davkoplačevalci, o katerih so bili in so prepričani, da so z davšči- nami že itak preobloženi, tako, dajih ne morejo več prenaäati. Bilo je torej pre- plašeno vse in ravno zaradi tega bili smo vsi prepričani, da z dovolitvijo teh ogromnih hvoI za vojne namene ne pojde tako lahko, ter da se bodo delegatje jako dolgo časa proti omenjeni dovolitvi vpi- rali in bodo zahtevane miljone v skraj- nem slučaju* dovolili, ko se bodo prepri- čali, da preti naši državi od tuje strani kaka nevarnost, ki bi znala razrušiti njeni obstanek in bi se v takem slučaju ne smelo bati nobenih žrtev. No, o ka- kem prepričanju o preteči nevarnosti ne more biti dants več govora. Vsaj tako sta nas in delegate zatrjevala pre- stolni govor in pojasnilo ministra za zu- nanje zadeve grota Goluchovskega. V obeh omenjenih govorih je bilo odločno povedano, da se naša država nahaja v najboljäih razmerah z drugimi državami in da nam ne preti od nobene strani nevarnost. V obeh omenjenih govowh je bilo tudi rečeno, da je popolnoma na- pačna misel, da bi kaka preteča nevar- nost dala povod zahtevam po izvanred- I nih kreditih. Naša vojna uprava da je bila pri8iljena zahtevati od delegacij večje vojne kredite zaradi tega, ker ne stoji oboroženje naäe vojske in naše vojne mornarice na onem viäku moderne vojne umetnosti, na katerem stoji že da- nea oboroženje sosednih držav. Čeprav se nahaja naäa država danes v najbolj- äih odnosajih z drugimi državami in nam ne preti za sedaj nobena nevarnost, ven- dar bilo bi skrajno neprevidno, ko bi se hoteli šele takrat začeti pripravljati na vojsko in se oboroževati po modernih zahtevah, ko bi nastala kaka nevarnost, o kateri danes niti ne mislimo. Tako ravnanje bi bilo skrajno neprevidno in bi se znalo tudi hudo maščevati. Zato pa je torej neobhodno potrebno, da se sedaj že, ko nam ne preti od nobene strani nevarnost, polagoma tako izpopolnimo v oboroženju, da nas nobeden öas in no- bena nevarnost ne najde nepripravljeno. Tako so zvenele približno besede v pre- stolnem govoru, tako je govoril približno minister za zunanje zadeve in taka so bila tudi pojasnila vojnega ministra. To je zadostovalo, da je začel med delegati pihati ves drugi veter in jih je začel pr- votni strah pred zahtevanimi miljoni vedno bolj zapuäcaü in sicer tako dolgo, da so na vse zadnje priäli do prepriča- nja, da je treba v resnici dovoliti, kar vojna uprava zahteva. Nastalo je pa vprašanje, kje dobiti toliko denara in pod kakimi pogoji, da bi davkoplačevalci vendar ne bili preveč prizadeti. Pojasnila v tem pogledu, in si- cer pomirljiva pojasnila zahtevali so naši avstrijski delegatje od naäega avstrijskega sinančnega ministra. In linančni minister jim je tako pojasnilo tudi podal. Povedal jim je namreö, da se bode zahtevanih 400 miljonov najelo. Od teh 400 miljo- nov bode treba plačati na leto približno 27 miljonov kron. Teh 27 miljonov kron pa more vojna uprava vsako leto pri- varčevati v svojem proračunu, in davko- plačevalci ne bodo na ta način teh no- vih bremen prav nič občutili. — Večina avatrijskih delegatov bila je s tem po- ja8nilom popolnoma pomirjena, in dovo- lila je vse, kar se je od nje zahtevalo. Pravimo večina avatrijskih delegatov bila je pomirjena vsled pojasnil finančnega ministra, a ne tako manjäina. Kakor re- ' čeno, je finančni minister rekel, da se ! vzame na posodo 400 miljonov in da se bode ta dolg z obrestmi vred v 26 letih amortiziral z izplačanjem vsakoletnih 27 miljonov kron, katere pa bode vojna uprava vsako leto privarčevala v svojem proračunu in da ne bodo vsled tega dav- koplačevalci prav nič prizadeti. A manj- äina je temu ugovarjala, češ, da bi to prav dobro bilo, ako bi vojna uprava v teku 25 let ne priäla več pred delegacije z nobenimi novimi zahtevami. Ako bi temu tako bilo, bi se tudi manjšina ne npirala dovolitvi izvanrednih kreditov. Pa ne samo to, da nista mogla ne vojni minister pi. Pitreich, kakor tudi ne na- čelnik vojne mornarice baron Spaun jamčiti, da ne prideta že v doglednem času zopet z novimi zahtevami pred de- legacije, ampak nasprotno sta imenovana gospoda v plenarni seji povedala, da ni res, kar je finančni minister Bohm Ba- werk trdil, namreč da bode onih 27 mi- ljonov kron, katere bo treba odštevati skozi 25 let v svrho poplačanja posojila 400 miljonov, privarčevala vojna uprava v svojih letnih proraöunih. Iz t^ga je to- rej razvidno, da bodo morali naäi dav- koplačevalci nositi vse težke posledice, katere bodo izvirale vsled dovoljenih izvanrednih kreditov naši vojni upravi, in da so bila pojasnila, katera je podal avstrijskim delegatom naä finančni mi- nister — le pesek v oöi. ^_______ Dop i si. Iz goriške okolice, 2. junija 1904. D r a (j i prijatelj! Uvod k „poglavju velikonočne priloge" si vzel torej z mojim pred- zadnjim dopisom na znanje. Iz njega s i menda dovolj jasno razvidel, kako dobro doäla mi je tvoja „velikonočna priloga", ki mi je izvrstno služila za uvod, a katerim sem te zopet vzdignil iz ko- tička molčanja, ekrivnega čitanja teh dopisov, prikrite jeze in razpokljive ma- ščevalnosti. Iz mojega uvoda si razvidel, kako vesel sem bil tvoje velikonočne priloge, ker sem jo izpoznal za najzanealjivejäi aredstvo, da pokažem pred naäim klubom, kako lahko te storim plesati in skakati prav po svoji volji. I z mojega uvoda si razvidel aled- i j i č, kako nestrpno sem pričakoval tvoje „velikonočne priloge", ker sem vedel, da ne bodeš mogel z molčanjem prenašati nje razkrinkanja, da ti s tem zopet razvozlam jezik ter te imenitno blamiran pred naročniki in javnostjo. Prijatelj, in zdaj si iz skrivališča zopet zlezel na dan, tu pred mano capljaš in skakljaš, privzdigujoč nožici, vihteč ročici, moleö jeziöek izza bledih ustnic ter ne- premično upirajoč v me stekleni pogled izza steklenih šipic. Prava tragično-ko- mična stgura! V tem stanju seveda nisi mogel izpoznati moje zunanjosti, videl si na meni, „široko obilnost", dočim je moja „obilnost" jako media; videl si ježiti moje obrvi, spreminjati barvo, dočim kaže moj obraz po barvi in po vseh svojih delih izraz največje zadovoljnosti, katero mi je prinesla tvoja velikonočna priloga; videl si me „na vse kriplje to- gotiti 8e", videl si celo „v mojem srcu kuhati 8traäansko jezoM, dočim sem jaz tvoje vel. priloge bolj vesel, nego vsakdo drugi, tudi bolj, nego ti, če tudi ti je ona pomagala „pumpati" slovenske kronice; iz kratka: videl si vse ravno nasprotno in dosledno duäevnim zakonoin ekuäal notranjosti sugerirati svoje bridke ob- čutke in svoje bolestno duševno stanje nad imenitno polemiöno zmago, katera mi je prinesla tvoja velikonočna priloga pravi „velikonočni piruh" za moj čas- nikariki boj. Prijatelj, ker ti je koristo- lovje že precej zrabljalo možgane, se ne zavedaä, da so tvoje priloge le voda na moj mlin; kolikor veö jih je, toliko veö dokazov za mojo trditev, da „farbaS" ž njimi naročnike za ukračeno eno iz- danje „Soče" na teden, katero ti pa z neizpremenjeno ostalo naročnino po- äteno plaßujejo; z a mojo t r d i t e v, da stavljeno snov teh prilog istočasno tiskaš v posebnih knjigah, katere vsled Čifutske razpredene reklame za drag denar pro- dajaä po slovenskem svetu, torej že drugo plačilo za fainoznc priloge; in slednjič za mojo trditev, da z uprav židovsko usiljivostjo pritiskaš na naše obrtnike in trgovce, da ti te pri- loge polnijo z inBerati, kateri so bili že sto in stokrat tiskani v „SočiM in „Pri- morcu" in za katere ti znašajo v ne- nasitni žep vse svoje krvave prislužke, torej že tretje plaiilo za priloge, iu še kako maatno! In potem, da bi jaz teh prilog ne bil vesel IV — Zato ti LISTEK. Zavodna vzgojenka. Maloruski: Marija E. MarkoviČ) (Dalje.) „ČemuV" reče stara. „Bodo i& umele srce. A če ne, jih pa naučimo". „Kako ti je ime?u vpraäa me g08- pica. A ni čakala odgovora, marveö reče gospej: „Ta mi bo služkinjal" „Na, dobro, kakor hoceä, arce: pa bodi". „Pazi, Justina" — reče mi — „služi dobro, da bo gospica zadovoljna". „Idive, babica, dosti je!«, prekine jo gospica ter se obrne proti durim „Golobica, mora]a jo b0^ naačiti pameti, rečejejstarka. „To so neumne glave. Jaz je] povem nekaj, a ti zopet kaj drugega, pa se izbrihta". „Skoda, babica, da niso bile prej izučene! Zdaj pa muči se! Trebalo je dati v mesto katero". Tako ste govorili, kakor bi älo za konje ali kaj. „Oj, Justinica", govorila so deklota: „Kako ti bo, ko je tako neprijazna !" m „A kaj, dekleta" — pravim — „z britkoBtjo ne preideš polja in uteceä do- lini. Bomo videli, kako bo". In zamislila sem se. 4. Zvečer so klicali: „Idi k gospici — slačit jo". Vstopim; gospica stoji pred zrcalom ter odlaga obleko. „Kod si letalaV Hitro me slecil . .. Hitro: spati hočeml" Slaöim jo, a ona kriöi v eno mer : „Na, hitreje, hitrejel" Na to : „Zuj me I — Ali pa znaä läse spletati?" „Ne, ne znam". „Moj Bog I — gorje — ali je be- dasta. Idi I" Dekleta so me že čakala. „Nu, kako Justa? kako seBtricaV kako je, golobica?" Kaj sem jim hotela rečiV „Neumna sem — pravim jim — ker ne znam las spletati". 5. Drugega dne" zgodaj se zbudi naäa gospica. ümije se, obleče, pa obhodi vse sobe, ves dvor in vrt. Bila je tako ve- sela: „Doma seml" reče domal Vse mi je prosto!" Pa poljublja staro gospo, pa jo vpraäa v eno mer: „Ali pojdemo Bkoro ˇ goste, babica V In kdaj pridejo goatje k nam?M nNu, čakaj, naj ae te prej sama nagledam, ribica, in se naradujem". »Nu, kdaj pa bo to, babica V Mislila sem vedno, da bo veselo, ko pridem do- mov, da bo družba, godba, ples . . . Ba- bica -— mila — draga!" „Na, dobra tiöical Ali prej hočemo malo urediti, potem povabim takoj goste". Začelo se je napravljanje. Stara je vzela iz omar : aksamit, pa tenčico, pa je izbirala ter primerjala gospici. Ta je kar poskakovala, kar rdela vaselja. Zdaj je Sinila k enemu zrcalu, zdaj pogledala v drugo, vzela je steklenico vode, pa gle- dala v njo, kako lepa je. Tu si je spletla läse, pa jih zopet razpletla, pa se liäpala s trakovi in cvetkami. „Oh, babica I", je vzklikala, „kdaj se oblečem v atlasovo obleko?" „n.auar ho luruuia, uoio uiujo: rouo jej stara. „Dam te ali knezu, ali grofu, ali kakemu velmožu". In gospica zadere glavo ter stopa kot bi že bila visokorodna kneginja. In govorili ste le o knezih in vole- možnih gospodih. üdajali sti se veselju in zidali zlate gradove v oblakih, pa za- pregali vrance, da je bilo kajl Tako ste sanjarili in sanjarili. Gospica pa je zdi- hovala : „Čemu govorivi toliko, babica ? Saj do zdaj ni bilo še nobenega pri nas!" „No, le počakaj malo; že pridejo!" 6. In rea so se jeli zgrinjati gostje k nam. Bilo je kakor na pogoriäcu: iedni na dvor, a drugi z dvora. Za naB ni bilo niti spanja, niti poöitka; morale smo le- tati in služiti ter ae ubijati od jutra do večera. Včasih so bili tako objeatni in razposajeni, da Bmo se kar čudile, kaki so ti ljudje. Vedno ao se krohotali, ple- sali, pa jedli in pili; vedno le pohajko- vali. Taka preäernoat! In koliko se je zbralo teh mladih gospodiöen! Oinlajili so «e ter äumeli (sukali) okrog naäe gos- voščim prav iz area, da si t kratkem izmisliš novo priliko za nove priloge in da ne naštejeS prihodnjič le dvanajst strani t „Soči" nasproti trem v „Gorici", ampak dvakrat, trikrat, Stirikrat loliko. Ni vrag, da se potem slovenskim kalinom ne odprejo enkrat oči! Zdelo se mi je, da vidim pred seboj tiča noja, držeoega glavo t grmn, ko Bern čital to-le tvojo emfatično izjavo: „Naäi čitatelji so bili z velikonočno šte- vilko „Soče" jako zadovoljni, ker bo našli v njej dosti berila pa inseratov. Bili so pač prepričani, da v naäih skrom- nih razmerah se doslej še ni nadilo to- liko čitateljem, in vpoštevali so, da ae res pošteno trudimo, ustrezati jim ter prinašati kar največ najraznovratnejšega berila. Vsi so bili zadovoljni....." Prijatelj, učil sem te že enkrat pred meseci, da samega sebe slepiš, ali pa hočeš druge slepiti, ako se siliš mialiti, da ni na svelu česar ni v tvoji „Soči". Kako velika je bila zadovoljnost z velikonočno številko „Soče", kaže najbolje občno mrmranje tvojih naroönikov tu na deželi. Nevoljni so pokladali trikrat in še več preplačani list iz rok s splošno opazko: Kaj nam pošilja te „pravce", saj jih najdemo boljši kup v bukvah „Družbe sv. Mohora", in vedno ponujanje tistega blaga, eaj ga znamo že na pamet; novice, novice, ki se godijo po sveta, naj nam prinaäa 1 — T a k o, vidiš prijatelj, „so bili vai za- dovoljni" ! Prepričanje ie vedno bolj Biri po deželi, „da ae res poäteno trudiš ustrezati", a ne naročnikom, ampak bvo- jemu žepu, in da ne prinaäaä le „naj- raznovrstnejšega berila", ampak tadi naj- dražjega, trikrat preplačanega: od na- ročnikov, odjemalcev knjig in inseratov. Zares krasno preplačani trud! In potem se še čudiš, da imenujem tako umazano barantanje pod pretvezo Velike noči onečaščenje in skranjenje naših vzvi- šenih praznikov?! (Konec pride.) A. K. Ob Raši*), 31. maja. (Izv. dop.) — (Tepež med surovo mladino. Jezikovna ravnopravnost na Kranjskem in Goriäke m.) — Da po8peäujejo nenravnost slabi, verc in nravnost spodkopujoči časniki ä la „Soča", to je žalibog le preoöitna res- nica, kajti to pričajo neovrg Ijiva dejstva in pogoste izkuänje. Le tisti more to ta- jiti, ki ima oči pa ne vidi in uäesa pa ne ališi, in pa komur ni nič kaj mar za pravo biaginjo slovenakega naroda. Da so teh surovosti med mladino tudi stariäi krivi, je ravno tako resnično. So pa tudi kraji in od ceate bolj oddaljene vasi, kjer se ta aurovosl bolj pogostoma kaže na mnogoteri način. Poleg tega pa po- speäuje todi preobilno zavžiti alkohol to sarovost, kateri ugonablja mladino te- loano in duäevno. Tako so pili dne 29. maja t. 1. nekateri mladeniči v Štjaku tje pozno v noč; ko so pa ostavili krčmo, sta se sprla dva precej vinjena mlade- ¦) Raöa je mali pritok Branice. Druga re- čica Rasa ali Arša je v Istri. niča bliza Sela poleg Štjaka, vsled öesar je mlajši G. 8 kriveem (fovöem) urezal v desno stegno starejSega V., tako, da mu je odteklo mnogo krvi, in so ga spravili v bližnje Manče še isto noč, med tern ko so hiteli po zdravnika v Vipavo, ki je ranjenca za silo obvezal ter ga poslal v tržaško bolniänico. Tudi zdravnik, dober dalmatinski Hrvat, ki že gladko sloven- äcino govori, se je zgražal nad to suro- vostjo in neobčutnostjo naäe mladine, rekSi, da se je te grde šege naäa mla- dina nauöila od sosednib Lahov, kajti Slovenec-Slovan je sam na sebi, in tudi kot dobro poučen kristjan, miroljubna duša. Koliko gorjä napravi taka surovost posameznim družinam in osebam ! Kdo je za to odgovoren, ako ne tudi malo- marni stariši pri tem pomilovanja vred- nem vedenju preširne mladine?! Naha- jajo se stariši, ki pritrjujejo svojim sino- vom, češ, da delajo prav, ako se postav- ljajo po robu svojim vrstnikom ! Oj, slepi stariäi so to ! Pa pojdimo preč od tega žalostnega predmeta ter ozrimo se zdaj na drugi predmet, namreö kako se vräi jezikovna ravnopravnost na Kranjskem in kako na Goriäkem v kolikor je to meni iz skuä- nje znano. Na Kranjskem imajo vsa gla- varstva samo nemäke pečate, tako tudi c. kr. okrajni äolski sveti; le davkarije imajo sem ter tje tadi dvojeziöne napise. Glavarstva dopisujejo veöinoma v blaže- nem tevtonskem jeziku, razun občinam, kjer ga ne umevajo. V pohvalo pa mo- ram tu omeniti naäe glavarstvo v Sažani, ki ima na svojem peöatu dvojezičen na- pis, slovenski in nemäki ; davčni urad in c. kr. okr. äolski svet pa imata samo slovenski napis, kar je edino pravilno in poatavno. Ravno tako dopisuje ie dolgo let isto glavarstvo tako občinskim kot duhovnim uradom samo slovensko. Po- sebno lepo in pravilno slovenščino se je pisalo že pod grofom SchatYgptschem, dr. Laharnarjem in zdaj pa pod „naše gore listom", veleblag. rojakom, g. A. Rebekom, tako, da primerjaje slovensko uradovanje pri nas (na Krasu in drugod) z onim (nemäkutarskim) na Kranjskem — saj še slavni operni pisatelj in glavar Parma ni nič boljši — bi se morala umetna ve- čina dež. zbora, ki je zdražena z nem- škimi grajščaki proti narodnim koristim kar sramovati, ako bi Ie tega zmožna bila ! Oj, kdaj se bodo zjaanila Kranjcem vremena jezikopravnosti ? ! Morda komaj tistikrat, ko bode jenjala liberalno-frama- sonsko navdihnjena „dr. Johann Teuöer- jeva" klika tlačiti v deželnem zboru pravo narodovo večino! To je pač zagaženo domo- in rodoljubje, da se Bogu usmilil Zato pa naredim pri tern žalostnem pre- miäljevanju raje takoj aklepno piko s srč- nim pozdravom vrlega Vašega dopisnika A. K. iz goriäke okolice, čegar članki v „Gorici" so nedoaegljivi. Živio! —.— Iz lirlbov. — Preäli teden, v sredo in öetrtek, ae je mudii v Kobaridu seid- cajgmajster pl. Succovaty v spremstvu jednega polkovnika. Nastanila sla se v hotelu Devetak, odkoder sta odšla v Breginj in na Livek, da si ogledata tam državno mejo. Potem sta se odpeljala na Bovško. Nam ae nekam čudno zdi, da ravno v letošnjem letu toliko visokih vo- jaških dostojanatvenikov prihaja na Pri- morsko in si tako natanjko ogledujejo našo deželo. Saj vendar menda ne diäi po ita- lijanskem smodniku. — Delo na novi cesti med Kobaridom in Trnovem je ustavljeno. Podjetnik Ratzmann je namreč delo opustil, ker se je zbal prevelike iz- gube. Govori se, da namerava država delo izvršiti v lastni režiji, kar se bo pa najbrže prav počasi godilo, ker se državi s takim delom ne mudi tako, kakor n. pr. z nabavo novih topov. Na javne pritožbe, da bi bilo pri novi cesti potrebno veče in boljäe ograje posebno pa pri propadih, je država ven- dar priskrbela, da je pri strani te ceate, posebno pri prepadih, zraven kamenitih branikov tudi železne ograje napravila. Tako je prav, da se pred nesrečo ne- varnost odstrani. ¦ Tukaj letina kaže dobro. Trava in drugo raste prav čvrsto, ker ima dovolj dežja in gorkote. Politični pregled. Delelnl zborl. Urad na „Wiener Zeitung" je obja- vila v nedeljo cesarski patent, s katerim se aklicuje čeaki deželni zbor na dan 14. t. m. Isti uradni list priobčil je drugi ceaarski patent, h katerim se razpušča bukovinski deželni zbor. Kakor poročajo dunajski listi, se skličela nižjeavstrijski in tirolski deželni zbor äele meseca aeptembra. Važne besede glede Italljanskega vseuölllsöa. Sobotni „Slovenec" je prinesel iz Budimpeäte aledeče zanimivo poročilo. Dne 14. maja t. 1., o priliki spre- jema delegacije v Budimpešti, se je vršil mej ceaarjem in tržaškim delegatom Mauronerjem sledeči pogovor : Mauroner: Mi želimo italijansko vaeučilišče v Trstu; cesar: to vi ne vdobite v nobenem slu- öaju, in je z rokami dal tem besedam äe veöji pomen. To se je v javnosti popolnoma za- molčalo. To je tudi bilo vzrok, da so jo italijanski delegati potem takoj demon- strativno odkurili iz Budimpeäte. Poročevalec „Slovenčev" trdi, da to vse lahko dokaže s pričami. Vaina prldobltev hrvašklh In Istrsklh dljakov- vaeučlllščnlkov. Kakor poroča neka korespondenca, je izdalo avstr. naučno minipterstvo na vsa avstrijaka vseučiliSča odlok, v katerem dovoljuje raem v Dalmaciji in v Istri ro- jenim dijakom, ki ao ätudirali pravo na vseuciliäcu v Zagrebu in ki so izvräili ondi polrebno državno skuänjo, pristop v javno konceptno službo v Cislajtaniji. Podvreči se morajo samo dopolnilni iz- kuänji v hrvaäkem jeziku pred komisijo na Dunaju, katera bode äeatavljena iz uradnikov ministerstva. Ogerskl minister Nlryl tajnl svetnlk. Vojaški naredbeni list je priobčil, da sta imenovana ogerski minister za de- Lolno brambo pl. Niryi in adlatus vrhnega poveljnika ogrske dezeine brambe FML. Klobučar, za tajna svetnika. Uitaja protl Nemcem v Damaralandu v Asrlkl. Položaj Nemcev v Damaralandu poataja vsaki dan bolj kritiöen. Hereri se ne dajo tako hitro ugnati v kozji rog, kakor so mislili Nemci iz začetka. Raz- mere so poatale tam že tako kritične, da morajo Nemci poslati celo artilerijo v Damaraland. Jedna baterija odpravila se je ravno te dni tje in si jo je pred odhodom sam cesar ogledal. Torej Nemci morali bodo proti sulieam streljati a to- povi. Balkan. Neki dopianik „Slovenca" je imel te dni pogovor z Boris Sarafovom, ki je izjavü, da se vstaja v Macedoniji zopet začne in sicer iz naroda samega, ki je prepričan, da Turčija noče resno izvesti reform. Ako sta združeni Srbija in Bol- garija, bo nemogoča avstro-ogrski, ane- ksija Macedonije. Sarafov je prepričan, da vstaja zmaga. Rusku-japunska vojska. Ko nimajo Rusom sovražni listi ni- česar poročati z bojiača in jih je v tem poglodu za nekaj čapa zapustila domiš- Ijija, izmišljujejo si pa grozne reči o do- godkih v Rusiji, o dogodkih namreč, ki se niao nikdar dogodili. Najljubäi konj, katerega jahajo v tem pogledu, je revolu- cija, katero vidijo na vaeh koncih in krajih Rusije. Zadnje dni so poročali o nekem revolucijonarnem gibanju v Var- äavi, kjer je bilo v jednem dnevu obe- Senih 600 oaeb. Židovski list „Piccolo" je videl celo ponoöi 80 trug, v katerih so neali v temni noči in na akriven na- čin na pokopaliäöe in ao jih tam zako- pali. Tudi rusko vojaštvo ae povsod upira mobilizaciji in revoke nastajajo celo v ruskih kadetnih äolah. Car ruski je vedno v nevarno8ti za svoje življenje. Povsod "ae plazijo za njim peklenski stroji. Revež je zgubil vsled hudih porazov na bojišču glavo. Ves potrt hodi okoli in joče. Zad- nji čas se je celo sprl s Kuropatkinom in noče ničesar vedeti o Kuropatktnovih vojnih načrtih. General Stüssol v Port Arturu je obupal in Be hoče kar meni nič tebi nič udati na milost Japoncem, aamo da ga puste živega. Ruai so med bitko pri Kinčovu razvili belo zastavo ter dali Japoncem a tem znamenje, da ae hočejo udati, ali, ko ao jim Japonci verovali in nisio več nanje streljuii, za- čeli so Ruai koj zavratno streljati na Japonce. Takih in jednakih časnikarskih faloterij nahaja se zadnje dui vae polno v nomških in italijanskih židovskih listih, posebno pa ae v tem odlikujejo tržaŠki „Piccolo*, dunajska „Zoit" ip dunajaki „Schwarz-gelb". Vsak razsoden človek, ki zna trezno in hladno misliti s svojo «lavo, bi moral' spoznati na prvi pogled, ko čita take časnikarske lalotarije, da ho isle zgolj le izbruh divjega sovraslva proti Rusom in vroti Slovanom sploh In vendar ae dobe celo med Slovenci ljudje, ki pokladajo nekaj važnosti na taka po- rocila in jim semtertje celo verujejo, ter zaenejo mrmrati proti Rusom, ne zaradi tega, ker bi jih ne ljubili, ampak jim začnejo očitati malomarnost,neprevidnost, lehkomiaelnost itd. itd., akoravno ao se že stokrat prepričali, da so bila taka poročila vedno in popolnoma iztnišljona. Mi se takim ljudem aeveda le smejemo in pomilujemo njih malodu^noat. Z bo- jišča, kakor rečeno, ni zadnji čaa nobe- nih poročil o kakem važnem dogodku. Tnka poročila pa se pričakujejo od dne pice kot roj bučel. Znala se je vesti z vaemi : tega je vpradala po zdravju, a drugemu tožila, da je brez njega nekam tužno in puato; a tega je posadila blizo sebo kot kakega sorodnika. Vsak dan so prihajali k nam. Ne vem, ali jim je bila tako zmešala glavo, ali pa sploh niao poznali druge zabave, nego krajäati si mlad vek, in niso imeli viäjih vzorov, nego dobro jeeti, piti in pohajati. In pri- hajali ao ter prihajali. — — 7. Polagoma je preobrnila gospica vse po svojem — življenje in gospodaratvo. „Puatite, babica, pustite to pletenje. Ali ni za tako delo druga v hiäi? Lahko pride kdo, a vi imate zmirom opraviti z nogavico, kakor kaka dekla ...." „Ali brez dela je dolgočasno, dete!" reče stara. „Nu, pa vzemite knjigo in berite". „Kaj pa čem brati? Saj niti ne vidim več". „Nu, pa pohajajte; samo golobica, ne pletite! Raj Si gledam ne vem kaj, nego to". * „Nu, dobro, dobro, umiri se". In stara je nehala pleati, pa se je jela dolgočasiti. Gospica jej je dela na glavo čepico 8 pisanimi trakovi, pa jo poaadila v naslonjač na sredi aobe. Ko pridejo goatje, bo kar pripravljena, da jih sprejme. S tara se je dolgočasila, ali gospica se je radovala. „Kako slavno je to, ba- bica, kako krasno in imenitno I" 8. Nam dekletom jo ukazala vsem ši- vati. Sama nas je učila ter prihajala gledat od čaaa do öasa, ali šivamo. A ko smo šle jest, pa se je čemerila in nas grajala. VBak dan je bila bolj srdita, in jela je že psovati, včasih je väcipnila, ali je potihoma aunila katero..... pa je zardela kot žar — sram jo je bilo. Ali to je trajalo le, dok se ni nauöila, a ko ne je privadila, tedaj smo vedele, kje je vrag na svetu. Prišla sem n. pr., da jo oblečem, in že sem morala požirati psovanje od nje. Spletala sem jej lase: „Ne tako!" pravi. Hazpletla sem, pa iznova splella, pa apet ni bilo prav! In tako sem pre- bila vae jutro pri tem deln. Sčipala me je in auvala, praskala me z glavnikom in zbadala z bucikami in polivala z vodo — oh, kaj ni vsega poskusila nad menoj, ubožico ! Nekega dne smo pričakovali čaat- nike iz mesta. Dvor smo bile pometle, in počistile že zvečer, v sobah smo bile pospravile kot za veliko noč. Goapica je bila sedla, da jo počešem .... Oh, moja nesreča, rajši bi bila prijela žrjavico v rnko, nego njene lase! ... „Ti si taka in taka — idi takoj proč — ne, pridi spet sem!" In jela me je suvati in napadati, da sem se kar preatraäila! Tu je jela ropotati in lopotati, in kar zajokala je od jeze. Skočim 8kozi duri, ona pa za menoj na vrt.... „Kar na kosce te raz- trgHin! zadušim te, kača!u Ogledam se za njo — bila je tako strašna videti, da so se mi kar noge tresle. Prime me z obema rokama za vrat, roki ste bili mrzli kot modras. Hotela sem zakričati ali sapa mi je zastajala — in padla sem na tla. Ko se zavem, bila so dekleta okrog mene, bleda kot kreda. Goapica je sedela na stolici ter plakala, a stara stoji nad mojo glavo in me psuje. Bila je tako srdita, da ao jej kar ustnice počrnelo. „Kaj si naredila, potepa? Kako si se upala razarditi goapico ! Poäljem te v Sibirijo ! Kar &c svela te spravim I" In tolažila je gospico: „Ne plakaj, ne plakaj, angelček moj, ona ni vredna tvojih solz! Se zboliš mi, Bog odvrnil Gl<\j, roke imaä prav mrzle ! Že mine, Že! Zakaj pa jo samo karaš? Kar rneni povej, da ti ne dela prav ..." „A ti negodnica (obrne se k meni) ti že dobiä !" Ne vem še, kako sem ntekla drugi bedi, da me niao tepli. Morda za to ne, ker sem bila že zelo slaba; gospa me je le z nogo sunila in ukazala takoj de- kletom, naj me spravijo v kočo. Dekleta me vzdignejo ter odnesejo. V koči so me obkolile ter plakale: „Oj Jostina, sree! oj britka tvoja nosreča!... Mati božja, zakaj nam zapoveduje taka brezarčnica?" (Dalje pride,) do dne, posebno zdaj, ko je dospela vest, da ima Karopatkin ob Liaojangu zbranih že 200 000 vojakov. Ako je ta vest res- nična, potem prične Kuropatkin že v najkrajšem času ofenzivo in n. tudi iz- ključeno, da ne bi poslal večjega oddelka svoje armade proti jogu na pomoč Port Arturu. Benot Burleigh, poročevalec „Daily Telegrapha", pravi, da je popolnoma ne- utemeljeno, ako se govon o skorajšnjem padca portarturske trdnjave. Ruska po- sadka v Port Arturu šteje po zanesljiv,h poročilih najmanj 30.000 mož. Pred Port Arturom pa stoji 36 močno utrjemh sortov na katerih je poatavljenjh 300 trdnjavskih topov. -Japonci so se tudi sami že prepričali, da i Port Artarom so ne da šaliti. Sicer pa se poroča, da mis- lijo Japonci na vsak način 20. t. m. napasti Port Artur s kopne in z morske strani. Japonci hočejo pa na vsak način zavzeti Port Artur, ceprav so prepričani, da izgubo pri tem podjetju najmanj 50.000 vojakov. Kitajci, ki so došli iz Port Artura, pripotedujejo, da je bilo 27. maja 6 raskih oklopnic v pristanišču po- polnoma pripravljenih na boj. Tadi vse druge ladje so v pajboljšem stanju. Dne 27. maja nameravala je cela roska es- kadra, na čela ji šest oklopnic, odpluti iz pristanišča, najbrže za slučaj, da bi se bilo Japoncem posrečilo priti s kopne strani do trdnjave. V kronstadtskih vo- jaških krogih se govori, da ima ruska portarturaka eskadra iz Petrograda ta-le ukaz: „V najskrajnejäem slučaju za- pustite pristanišče in prisilite admirala Togo k odločilni bitki". » Iz Vladivostoka so aporoČali, da je uničil ruski oddelek, ki se nahaja v Ko- reji za hrbtom japonske armade, japonake zaloge živil in krme ter transporte. Rusi so prodrli do Gensana, do Andäu in do Pingjanga. V severni Koreji je ljudstvo navdnšeno za vojno proti Japonski. Od tain je odšlo mnogo Korejcev v Mandžurijo. ¦ * Generallajtnant Gilinski je brzojavil vojnemu ministru 2. t. m.: General Stossel je sporočil dne 28. maja sledeče: Dne 26. maja zvečer sem zapovedal po hndem boju, ki je trajal dva dni, naj zapuste čete pozicije pri Kinčovu, ker so stalo nam nasproti najmanje tri divizije s 120 to- povi. Streljanje aovražnika, zlasti ono 4 topničark in 6 torpedovk je popolnoma uničilo naäe baterije v poziciji Kinčov a. Peti polk, ki se jo nahajal v samem Kin- čovu, je hrabro vatrajal med Htreljanjem Japoncev. Tndi naše baterije in topničarka „Bobr" so prizadele Japoncem velike iz- gube. Vae tope, katere niso razdejale ja- ponske kroglje, smo razstrelili oziroma poškodovali. Gotovo ne bi bilo umestno spraviti tope z mesta med silnim bojem, to bi se bilo moralo zgoditi že tri dni prej. Boj dne 26. maja je pričel zjutraj I ob 5. uri ter je trajal do 8. ure zvečer. Ob tern öasu sem ukazal zapustiti po- zicije. Del navadnih in privršnih min ni8mo zamogli razstreliti z ozirom na to, ker so Japonci kronili na stran in so stali do pasu v vodi ter bili zavarovani po svojih ladijah. Navdušenje naših čet je veliko. * ¦ ¦ Iz Mukdena so sporočili, da so Ja- ponci v noči od 28. maja zopet posku- Sali zapreti Port Artur ter so odposlali trgovske ladje, da bi jih ob vhodu v pristaniäce pogreznili. Toda ruski elek- trični retlektoriji so jih odkrili; nato so bile japonska topničarka in dve uni- čevalki torpedov s streli pogreznjene. Trgovske ladje so se umaknile. Glasom nadaljnih poročil iz Mukdena je zavzel general Stössl dobro utrjeno pozicijo pri Port Arturu, katero zamorejo podpirati aprednje utrdbe portarturske. * « ¦ Rusi so pričeli odločno prodirati n* severo-vzhodu Koreje. Iz Söula po- r°öajo, da je 4000 mož ruske inianterije l^ 6Oo ruskih jezdecev udrlo v Korejo. e ruske čete korakajo proti Gensanu. Don Gen8anom Je že 70° kozakov- Ja" niihn/0 zaP»stili Gensan, ker je bila se bii? ovndotna posadka preslaba, da bi ^J«ka^o3k»alTživ11 in 8treljim Kv°" žale iz Pitx ln ko»*ej8ke oblasti so zbe- «redini Korest " to me8to je pr°U njimi. — ~~ a ruski kozaki so za Domače in ra2ne novjce nam vesele nre, ko g„"em "fominu so zaba.ljuli ob Vaäih izbornT ,'ei7,w? predntavah. Izrazili .„t «ledalläk'h «do, da „e nam vi ^T^ L se bo nadaljevalo medsebojno občevanje na umelniškem polju med Blovenskim glavnim mestom in med oddaljenimi slo- venskimi kraji, zlasti obmejnimi mesti s slovenskimi manjšinami, ki se sicer ve- selijo casniäkih poročil o Ijubljanskih umetniških priredbah, ker je vsak na- rodno-kulturni napredek centrale v cast vsemu narodu, ki pa ob enem zavidajo Ljubljančane radi lepe prilike, naslajati se ob užitku teh priredb, zlasti slovenske drame in opere. Veselimo se, da se nam danes ta želja in nada izpolni, da bodemo sptt nekoliko deležni onih užitkov, če prav ne v tako prijetno hladnem letnem času, kakor se nudijo Ljubljančanom ; čutimo to kot kapljico oživljajoče krvi, ki iz srca slovenske zemlje priteka v oddaljene ude. Zato kličemo iskreno: dobro došli! Nadvojvoda Rainer v siorlcl. — Kakor smo že povedali, pripeljal se je Nj. Vis nadvojvoda Rainer v nedeljo ob 10. uri 20 m po noči v Gorico, da inšpicira tečaj za domobranske Slabne častnike, ki se nahaja na svojih taktič- nih vajah sedaj v Gorici. Včeraj podal se je nadvojvoda Rainer predpoludne z nekaterimi častniki v Brda. Vrnil so je pa že okolu poludne ter je vsprejel razen vojaških dostojanstvenikov tudi cerkvene in civilne. Predstavili so se mu med drugimi naä milostljivi knezo - nadäkof, deželni glavar dr. Pajer, dvorni svetnik gros Attems, goriški župan dr. Venuti, predsednik okrožnoga sodišča pi. Defacis itd. Zvečer je bil v Cast visokemu gostu obhod mestne godbe po mestu, ki se je ustavila pred hotelom „Südbahn", kjer je nadvojvoda nastanjen. Imenovanja. — Tržaški namestnik imenoval je za okrajne komiaarje na- mestniStvene koncepiste in sicer gospode: Evgenija barona Weissenbacha v Kopru, Krneata grofa Dandinija v Gradišču in dr. Friderika pi. Grab- may erja v Trstn; za namestniälvena kon- cepista pa namestništvena konceptna praktikanta gg. Karola barona Hohen- b ii c h 1 a v Tolminu in Oktavija barona Kopfinge rj a v Gorici. Predsedniätvo tržaškega visjega deželnega sodiača je imenovalo finančnega konceptnega prak- tikanta g. dr. Avgusta Trevisana za avskultanta Promocija. — Na graškern vse- učilišču je bil v petek promoviran dok- torjem prava c. kr. sodni pristav v Vi- pavi, gO8p. Jurij P o 1 e n ä e k. Smrtnn kosa. — V petek je umrl v Vrtočah pri Mirnn na svojern posestvu g. Edvard vitez P a g a n i, ud sovodenj- skega stareäinstva. Truplo pokojnika pre- peljali so v nedeljo na goriško pokopa- lišče. „Corrlerovo" boločine Iu dra- f^oceno prlznanje njepovega Italijau- skega Hodru^a „II (iazcttino popo- lare". — Zadnje dni je začelo zopet hudo ščipati po trebuhu tukajänjega ži- diča „Gorriere Friulano". Neki trgovec razstavil je na oknn svoje prodajalnice tudi razglednico, na kateri je naslikan „Šolski Dom". „Corrierevemu" uredniku priälo je kar slabo, ko je zagledal ome- njeno razglednico in tekel je hitro v uredniško sobo, ter napisal za svoj list notico, v kateri to drugim Ijudem pripo- vednje in jih svari pred nakupom ome- njene razglednice, ter se objednem grozno huduje nad trgovcem, ki je baje Italijan. Dalje se „Corriere" tudi hudo srdi nad tem, da je „Slov. kat. delavsko društvo" imelo tudi med procesijo na dan Sv. Rešnjega Telesa na svoji zastavi, za katero pa je stopalo največ Ijudi, pripete ruske trakove. Po njegovem mnenju bi zaradi tega morala izostati od procesije goriäki župan in goriška mestna godba, ali pa bi bili morali ruske trakove odstraniti. „CorriereMJ bi imel v resnici popolnoma prav, ako bi bili tra- kovi na zastavi zgorej omenjenega dru- ätva ruski, ali temu ni bilo tako, ker trakovi bili so slovenski, ki so pri nas postavno dovoljeni in „II Gazzettino po- ! polar" ima popolnoma prav, ko imenuje v polemiki s „Corrierom" ta list vedno „mai una", t. j. list, ki nikdar nobene reanične ne pove. Tudi „sokolska" slav- nost, ki se bo vräila v nedeljo v „Velo- dromu",dela „Corrieru" preglavico in ves obupan kliče policijo na pomoč, ki naj bi slavnost prepovedala, menda zato, ker take slavnosti „Gorrieru" ne ugajajo. Ubogi revček, kdo bo pa njega vpraäal, kaj mu ugaja in kaj ne, saj napravijo tudi njegovi Ijudje marsikaj, kar nam Slovencem ne ugaja in nas za to poprej prav nič ne vprašajo. Zaradi te nestrp- I nosti je pa prav dobro polegnil za ušesa „Corriera" njegov italijanski sodrug MH Gazzettino popolare", ki ga spominja na hude posledice, katere so imeli italijan- ! ski goriäki trgovci vsled hujskanja od 1 strani italijanskih nestrpnežev, naperje- nega proti Slovencem 1. 1897. o priliki znanih državnozborskih volitev v vele- pose8tvu, ter svari Goričane, naj ne gredo na limanice „Corrierovemu" hujskanju, in naj raje žive s Slovenci v prijaznih razmerali, ker je dejstvo, katerega ne more ovreči nikdo, da žive italijanski trgovci v Gorici skoro izključno od do- bička, katerega jim prinaäajo Slovenci z dežele, dočinn ne dobe od Furlanije ničesar, ker si ta svoje potrebščine oskrbuje skoro izključno le v Trstu in Vidmu. Te vrstice smo napisali, da do- kažemo našim ljudern in naäim narodnim nasprotnikom objednem, da je gola res- nica trditev, da nimamo mi Slovenci to- liko potrebe Italijanov, kakor nas potre- bujejo oni, in da to resnico dandanes priznavajo celö Italijani sami in aicer javno v ča8opisih. Za koleHarje. — Z ozirom na to, da se kolesarji niso prav nič zmenili za predpise tukajšnjega mestnega magistrata, v katerih je bilo določeno, po katerih ulicah in javnih poteh smejo kolesarji voziti in po katerih ne, je tukajänji raa- gistrat kolesarje te dni s posebnimi oglasi zopet opomnil na svoje predpise ter na dotične slabe posledice, ako bi se kole- sarji teh predpisov ne hoteli držati. Ko- likor poznamo mi brezobzirnoft nekate- rih kolesarjev in nemarnost naäega ma- gistrata in njegovih organov, bo tudi od slej naprej ostalo le pri opominu in se ne bodemo prav nič čudili, ako bodemo zagledali med prvirni žapana samega, ki se bo vozil na kolesu po poteh in cestah, po katerih predpisi in oglasi prepove- dujejo vožnjo, oglasi namreč, na katerih je isti župan sam podpisan. Prej ell so včeraj nekega Matija Brollo, doma iz Vižinade v Istri, ker je ukradel več dežnikov in tudi kovčekov. Mož prišel je redarjem »am v pesti. Pro- dajal jim je namreč dežnike, ko so se nahajali slučajno v civilni obleki. Nesre^a v Skrbini. — Iz Škrbine nam piäejo: V soboto 4. t. m. se je tukaj zgodila nesreča. Kmetica Marijana Bunc je §la hitro popoldne brat Črešnje; ni bila dobre četrt ure na čreSnji, ko se jej veja vlomi in strmoglavi na tla tako nesrečno, da ostane na mestu mrtva. Da8i je bila žena že priletna, t. j. v 68. letu, vendar je bodo domači zelo po- grešali, ker je bila še zmirom delavna in skrbna. Politiriii obhod in razlastitvena razprava radi gradeuje bohinjske že- leznice. — G. kr. okrajno glavarstvo v Tolrainu razglaša: C. kr. železniško ministerstvo je zaukazalo z odlokoma od dne 18. in 21. maja 1904 St. 23896/E. B. D. in 24763/ E. B. D, da se ima v 8mi8lu določb min. naredbe od dne 25. januvarja 1879 drž. zak. St. 19 oziroma zakona od dne 18. fobruvarja 1878. drž. zak. št. 30 vršiti politični obhod in raz- lastilvena razprava. 1) glede varijante med km. 37768 do km. 38 135 (kat. občina Podbrdo). 2) glede prevoza v km. 537,t, ka- teri se vmesti mesto opuačenega prehoda v km. 53:t/, na progi bohinjske železnice. Vsled tega se v smislu § 14. za- kona od 18 februvarja 1878. drž. zak. št. 30 javno razglaäa, da so dotiöni, kat. občine Podbrdo in Sv. Lucija za- devajoči pripomočki razgrnjeni na vpogled pri žnpanstvu na Grahovem, oziroma pri Sv. Luciji od 31. maja do vätetega 13. junija t. I., in da se imajo podati more- bitni prigovori zoper zahtevano razlastitev v rečeni dobi ustmeno ali pismeno na c. kr. okr. glavarstvo v Tolminu. I1 to nil je ko si je hotel okopati noge 62-letni Ivan Maver, ki je bil kolon na posestvu Ferluga, nahajajočem se blizu Kolonije pri Trstu. Okolu poludne v soboto pred kosilom sei je namreö Maver k vodnjaku, da bi si opral noge, kakor je to delal po navadi vsaki dan. Ali takrat prekucnil se je revež v vod- njak, v katerem ga je žena naäla že mrtvega, ko ga je 31a klicat, naj bi šel h kosilu. Dvoboj. — Dcmonstracija. — „ticcaplatliil4k iu irredeutovci. — Pred par meseci so se bili nekaj sporekli na Acquedottu v Trstu nekateri členi društva „Vita dei giovani" z nekaterimi členi društva „Lega patriottica delta gioventü triestina".Stvarje äla tolikočasanaprej, da je prišlo do dvoboja mej obema društvoma, kateiih je prvo irredentističnega, a drugo av8trijsko-patrijotičnega mišljenja. Temu pO8lednjemu druätvu so nasprotniki na- deli priimek „lecapiatini". Vsako izmej teh dveh druätev je delegiralo svojega zastopnika, naloziväi jima, da branita druätveno dast. „Lega patriottica" je delegirala g. Antona Verdier, a „Vita dei giovani" g. Henrika Bemporat. Dvoboj se je pa vräil — na sablje — v Öetrtek predpoludne v tržaški veliki vojašnici. Izid dvoboja je bil ta, da je zadobil Bemporat, torej zastopnik irredentovskega društva, ätiri težke rane: eno na glavo, eno na desno ramo, eno v levo stran prsi in eno v levo stegno, dočim je bil zastopnik avstrij.sko mislečega druätva, Anton Verdier, le lahko ranjen v kazalec de.sne roke. Ta izid dvoboja je pa silno ogorčil člene irredentovskega druätva. V petek zvečer se je zbralo kakih 100 ter so šli na trg Goldoni pred hišo št. 6, kjer se nahaja sedež društva „Lega patriottica" in so tarn začeli vpiti in žvižgati. V sedežu „Lfga patriottica" se je pa nahajalo kakih 30 členov. Ko so sli- šali vpitje in žvižganje, so pa vsi pri- letoli na ulico ter se zapodili na de- monstrante. Navstala je bitka: patrioticne palice so padale po irredentističnih bučah in nasprotno, irredentistične pesti so udrihale po patriotičnih črepinjah. Po- segli so vmes redarji ter razpodili bo- jevnike. Toliko eni, kolikor drugi so pu- atili na bojišču mnogo — palic, klobukov, gumbov in en bokser. V metežu je bil aretovan 28-lelni občinski uradnik Silvij Sillani, in sicer, ker je pri pretepanju rabil bokser. Očividci nam zatrjajo, da so se vdeležili boja tudi „Piccolovi" uslužbenci v uniformi; ne vemo pa, če kakor bojevniki, ali kakor — poročevalci z bojšča. „Edinost". Talje požigalci. — V petek po noči priäli so neznani lopovi skozi pi- sarno zelezniäke postaje v Matuljah pri Voloskem. Odprli so neko miznico ter Tzeli s aeboj 800 K, katere so naäli v nji. Predno pa so zapustili pisarno, na- kupičili bo v nji več papirja in ga za- žgali. Začelo-je torej goreti, in pogorelo bi bilo celo poslopje na postaji, ako ne bi nekateri uslužbenci opazili ognja. Samomor. — V Tratu se je za- strupila perica Marija Ravbar. Naäli so jo mrtvo na cesti. Lakote umrl. — Dne 24. maja so naäli v gorovju pri občini Planina truplo delavca Pavla Sirca, ki je v blaz- nosti odäel z doma. Obdukcija jo dognala, da je revež lakote umrl. Novo slovensko akademlčno društvo. — Slovenski visokošolci na Koroäkem si snujejo slovensko ferijalno akad. druätvo „Korotan", ki hoöe pri- rejati zborovanja, veselice in predavanja po Koroäkem. Mali kondukter, obsegajoč želez- niäke in poätne zveze južnih pokrajin, veljaven od I. junija do konca oktobra 1904 je izäel te dni v Ljubljani in ga je izdal gosp. Jernej Bahovec, trgoveo a pa- pirjem. Gena malomu kondukterju je 30 vin. Dobiva se pri založniku, g. Jerneju Bahovcu v Ljubljani. Narodno gospodarstvo. (Z Gorjauskoga.) Kaj je peronospora? (Dalje.) Da se mora trosje razviti, treba je poleg toplote tudi mokrote, toplomokrotno vreme je toraj prvi pogoj za napredek te bolezni. Kapljica vode — bodisi od rose ali od dežja, zadostuje popolnoma, da se more troaje razviti. V troau, ki je priäol a kapljico vode na list, razdeli se vsebina čez kake pol ure v 4 do 5 z než- nimi nitkami obdane krogljico, katere pretrgajo lupino ali steno in splavajo v vodo. Zopet čez kake pol ure se nehajo krogljice premikati ter ae zarinejo, ko zgube äe prej nitke, v gornjo kožico trt- nega lista med listne stanice ali v rast- Hnsko meso. Tu se razvije iz njih tako imenovano pragobje ali micelj, o katerem smo že iliäali. V pragobju se nahajajo in širijo majhne okroglaste sesalke ali cevke na vse strani listnih sten in sreb- Ijajo ondi životni mozeg ali sok. Na spodnji strani lista pa prerijejo iz pra- gobja čez kakih 5 do 10 dni nove vejice, na kojih zori zopet nov tros. To tako imenovano poletno trosje, in ko bi dru- zega ne bilo, ponehala bi bolezen čez zimo sama, zakaj to trosje je jako nežno in pogine kmalu, ako ne najde ugodnih razmer, namreč vode. Tudi se ne more razviti, ako se nahaja v vodi, ki ima v sebi nekoliko kakäne si bodi soli, naj- nevarnejäe so ji bakrene soli. Ta slučaj, o katerem bode kasneje govor, pa po- znamo za uničenje peronospore. Razun poletnega trosja se napravi v jeseni na odpadlem listju zimsko ali jajčno troBJe, ki je nekoliko večj© od poletnega ter obdano z močno, trdo ko- žico, zato je tudi bolj vstrajno. Ta tros prezimi in provzroči prihodnje leto novo bolezen. Na jednem jedinem odpadlem lislu se naredi tega troaa do V/2 mili- jona. Da se ta tros uniči in zatre, pri- poročali so z začetka, dokler Se niso bila znana boljäa sredstva, odpravljenje in zažiganje odpadlega listja. Seveda to je malo pomagalo, zakaj zimskega trosja ostane vkljub odatranjevanju äe vedno lehko nekaj v vinogradu in po njem se morajo okužiti z nova vinogradi celega okraja. (Dalje pride.) Loterijske številke. I ü. junija. Dunaj......39 43 2 34 83 Gradec......74 55 70 3 83 Rojflki! bupujte nnrodni ftoleft! l2vr«l»n okui kin doulol« i pnme»»nj»m Wydrowe zilne tare \P0SKU5irEllB»- Viorrtl drijowly». ¦^ Poiln« 6 k% petite 4 K 60 h Irtneo. E^.DOMACI PRIJATELJ" Anton Fon, klobuöar in gostilničar, Semeniška ulica št. 6, ima bogčito zalogo raznovrslnih klobukov ter toči v svoji krčmi pristna domaSa-yina in postreže tudi z jako ukusnimi jedili. jrtx. Obrdank^ l^ioprcj Josip Hrovatin)^ !.-^L priporoča svoje ši ^j \fone in pokali-yr \ce po nizkiyp\._-: DENAR po 4°|0 ümoptizacijsho posojilo Si^S™,!^™.^ zavodov iz Budimpešte in inozemstva do s/4 eenilne vrednusti proti vknjižbi na I. in II. me.sto. ficphni bnpflitl Duhovnikom, Castnikom državnim in zaseb- UuuUlll niuUll! nim uradnikom, tr^oveem, obrtnikom s po- rokom ali brez poroka na 1 do 15-letnü odplačevanje. Izvršuje se hitro, kulantno in diskretno. Konvorzija bniu-nih In prlvatnih tlolgov Meiler Lajos es Tärsai, bančni zavod Kudhnpi'sta, VI. Ihivid-ulza 15. (Protokolirunn, tvnlkii.) (l'rosi sc nuirko z:i oilgovor.) Fani Drašček, zaloga šivalnih strojev Gorica, Stolna ulica hiš. št. 2. ^"^^ Prodaja stroje tudi > na teden- ske ali mesečne obroke. S troj i so iz prvih tovarn ler najboljše, kakovosti Priporoča se slav. občinstvu Safljarsto in vinarsto flrnitvo za J3rda v Qorici Prodaja naravne in prutne briske pridclkc po zincrnih cenah. Zaloga pristnih vin: burgundeca, rizlinga, modre ; frankinje in drugih. DESERTNA VINA. Sedež drušlva je: I Gorica, ulica Barzellini št. 20. ßotel „UNION" Gorica öledaliska ulica st. 10 Vsako sredo KonceRc cele vojaške godbe v prostornem in lepem vrtu, ki je električno razsvetljen. Toči se plzensko in puntigamsko pivo. Kuhinja do- bra. Domača in tuja vina. — Hotel razpo- laga čez 30 moderno urejenih sob. Ceiie zmerne. Poleg vrta je tudi lepo kegljišče, ki je po dnevu vedno na razpolago, zvečer pa v soboto, nedeljo in pondeljek. Serasin Joos, Iastnik. Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v (Jorici ulica Vetturini öt. 3. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 (iORICA Via Giardino 8 priporoča pristna bela in örna wina , iz vipavskih, furlanakih, briskih, dal- • matinskih in i»ter«kih «f- nogradow. Dostavlja na iloni in razpoäilja po žclo/ jici na vse kraj« avstro-egorske monarbije T aodib od 5<) lilrov naprej. Na zahtevo poflilj» tudi uzorce. Cene zmerne. Postr«iba poftten«. Samo enkrat ^, naj vsakdo kopiti svoje potrebščino pri Ivrdki J. Zornik, Gorica, Gosposka ulica 7, \ in nikdar več ne bode iskal drugod boljšega, i V lepšega in kakovosti primerno cenega blaga, I #kakor se tu dobi. * P Došle so uže zadnje novosti modnega blaga za pomiadno in letno srzono v nedoHcgljivi izberi kakor : krasni okraski za obleke najnovejše mode, čipke, ovratniki Iz čipk, bordure, svile, pasovi itd. Raznovrstno belo in Jaeger-perilo, rokavice usnjate in evirnate, nogavice, krasne ovratnice, hlačniki, žepne rute, solnčniki, dež- niki, moderci, predpasniki, domači čevlji itd. Zaloga je preskrbljena z vsemi potrebščinami za g. šivilje in krojače, kakor, igle, evirn, svile, fodre, gumbe, trakove itd.fRaznovrstno blago za vezenje itd. Iiekarna Trskino (Sfokfilevo) jetmo CRISTOFOLETTI, I olje. v Gorici, na Travniku. Posebno sredstvo proti prsnim boleznim in splošni telesni slabosti. Izvlrnasteklenieatega oljanaravno-rumenebarve po K 1*40, b1' ':irvepo K 2. TiHkino /ehwnato Jctrnu olje. KaliH tnga olja je soHebno pripo- ročljiva otrokoni in dočkoui, ki so ncr- vo/.ni in nežne nanive. Trutkiuu jetrno olj«» «e zt'h'zinm jo, katcrega naroöaiu diicktno izNorvogijn, preiäöo sc vcilno y mojom kriniOSiMMn lalxiraloriju prcdno so napolnijo stcklcnico, zato zainorcin janičiti svojim Ofaslitim odjcnialcei» glede čistote in stalin' sposobnosti za zdravljonjo. Cristofoletti-jeva pijača iz kine in železa, najboljši pripomoček pri zdravljenjn s trskinim jetrnim oljem in izborno sredHlvo za malokvrne. Ena steklenica stane 1 K 60 v. Sprejema hranilne vloge katore obrestujo po 4Va% polumeseßno; ne- vadignene obrestipripi- suje konec leta k glav- nici. Rentni davek pla- öujo posojilnica sama. PoHojila udom na ottejbni kredit po 6% in na vknjižbo po 57«% „Centraina posojilnica" registrovana zadruga z omejeno zavezo, Gorica, ulica Vetturini 9. C. kr. poštnohranilnični konto N. 851.292. Sprejema nove člane 2 glavnimi in opravil- nimi deleži. Glavni de- leži po 200 K, opravilni po2K. Otvarja ölanom tekoče račune, katere obrestujepo dogovoru. llradne ure vsak dau od 8. ure zjntraj pa do 1. ure popoludne.