Leto LXVI1M št. iST Lfnblfcna, petek 17. avgusta 1034 Cema Dia U- Izhaja vsak dan popoldne, izvzemči nedelje in praznike. — Irtserati do 30 petit vrst a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din večji inserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narode velja mespftio v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopis se ne vračajo. UREDNIŠTVO rs Ll*KAVKIftTW LJUBLJANA. Knafljeva ulica štL 5 Telefon: £L22, 313», 3121, 3125 in 3126 Habsburžani nikdar več? Gotovi krogi v Evropi bi zopet radi spravili na dnevni red vprašanje povratka Habsburžanov — Intrige se zopet pletejo v Rimu Stališče velesil Panz, 17. avgusta- r. Se prei. predrto se je razčistila situacija, u&tvarjena po poslednjih dogodkih na Dunaju, se poizkusa z gotove strani izzvati nova vznemirjenja z obnovo načrtov o povratku Habsbwžaoov. Ze nekaj časa sem se v evropskem tisku sistematično pojavljajo vesti, ki imax> očivid-no za edini cilj, da se zopet spravi na dnevni red razprava o povratku Otona Habsburškega na Dunaj. Vse do zadnjega te vesti niso prodrle v francoskem tisku. V sinoćnjem *Tempsu« pa je objavljeno zelo značilno poročilo iz Bruslja, a že današnji jutranjiki objavljajo se zo-acilnej-Šo vest iz Rima. >Tem>ps« v svojem po roči hi demantira netočne vesti, ki so krožile v zadnjem času v enem delu svetovnega časopisja in obiavlja točne podatke o življenju, gibanju m nehaniu bivše cesarice Zite in njenih otrok. List pravi, da bi bil princu Otonu zabranjen povrate k v Belgijo samo v primeru, oe bi ob kakem puču šel na Dunaj, pa bil zaradi neuspeha zopet prisiljen iskati zatočišče izven Avstrije. Takšno je stališče, ki ga je zavzela belgijska vlada napram vsem pretendentom m politikom, ki so pribežali na belgijsko ozemlje. »Temps« nato nadaljuje: V zadnjih 14 dneh sta bivša cesarica in n..en sin pozorno zasledovala dogodke v Avstriji. Vzdrževala sta mnogoštevilne zveze s svojimi prijatelji na Duna.nu. zlasti z nadvojvodo Ev-zenorru kateremu je bil pred tremi meseci dovoljen povratek v Avstrijo ter z dir. \\"i^merjern. šefom avstrijske le-gntimistične organizacije. V zadnjem času je tudi Oton mnogo delal s svojo materjo in s svojimi tajniki. V ostalem je pa slej ko prej še vedno bivša cesarica glavni vodja Habsburžanov. Ona sama vodi vsa pogajanja o restavraciji Habsburžanov. Četudi že ti pojavi sami po sebi zahtevajo, da se nn ne prezira, dobivajo šele v zvezi z ostalimi vestmi, ka so se pojavile zadnje dni. pravi pomen. Zitine hčerke Adelajda. Šarktta in Elizabeta so v gosteh pri Bourbon-skem princu v vili Pianore v Italiji, a v pa*r dneh nameravata o v Franciji n^sVi ljudi, ki so razpoloženi za tako rešitev avstrijskega vprašanja. Zato je zek> značilno, na kakšen način so nekateri francoski tisti objavili Havasovo poročilo. Nekateri listi so objavili pri tej priMki posebej v to svrho dostavljene jim najnovejše fotografije Otona Habsburškega. Drugi so zopet v naslovih pokazali, da restavracije Habsburžanov ne smatrajo za docela izključene. >Echo de Pariš« na primer >e objavil poročilo pod naslovom: Eventualna restavracija Habsburžanov. r, Avstrijski legitkrasti si rta vse načine prizadevajo, da izkoristijo sedanji težavni položaj Avstrije in skrb. ki K> je avstrijski problem izzval v evropski javnosti zaradi nevarnosti italijanskega ali nemškega *ans1nsa«. Zdi se celo. da se jim je posrečilo prepričati gotove kroge, da bi bil povratek mladega Habsburžana najbolja rešitev in zaščita Droti vsakemu »anštoso«. Id za nihče v Evropi ne želi. Z uradne strani pa zatrjujejo, da francoska vlada ni nrti najmanj" razpoložena za tako rešitev avstrijslke-ga problema. Četudi »anšlus« predstavlja za Francijo mnogo večjo nevarnost, nego povratek Habsburžanov. ker ie Franciji predvsem na tem, da prepreč; okrepitev Nemčije, smatra, da bi bila taka rešitev prav tako Škodljiva in usotina. kakor »anšlus«. Na-Drredno francosko javno mnenje ogot- » ceno nastopa proti vsakemu poizkusu obnove habsburškega režima. Iz celokupnih razprav o odgovornosti za svetovno vojno je po njihovem mnenju jasno, da so vojno v največji meri zakrivili Habsboržani in HohenzoHernci. Sedaj. 20 let po vodni, pa naj bi se jim Oton Habsburški, ki ga hočejo po vsej sili napraviti za avstro-ogrskega cesarja zopet omogočil povratek na oblast, da bi izzvali novo vojno, v časni, ko ves svet žen* samo miru in ko so vsi napori usmerjeni na okrepitev m*ru in omiljenje posledic vojne. Reševati avstrijsko vprašande z restavracijo Habsburžanov bi pomenilo postavrti Evropo na glavo. Povratek Otona Hajbsburškega bi ne samo ničesar ne rešil, marveč bi znova sprožil nešteto vprašanj, ki se morajjo smatrati že za rešena. Zaradi vsega.tega je več ko verjetno, da bodo države, ki žele ohranitev miru in norma ftžaeijb prilik .v Evropi, znale preprečiti ta najnovejši poizikus avstrijskih legitimistov ter da bodo preprečile tudi nasilno postavljanje habsburškega vprašanja na dnevni red. Habsburška monarhija je že enkrat izzvala strašno prelivanje krvi in se tudi v drugič ne bo plašila, sprožiti vojno vihro, ako bi ji to kazalo. Habsburgovci pomenijo vojno nevarnost in zato se mora z njimi definitivno obračunati. Habsburška monarhija je bila m nikdar več! Schuschniggovo potovanje v Rim Dunaj. IT. avgusta. w. Današnja izdaja >Neuigkeits VVeltblatta« javlja na čelu lista, da bo kancelar dr. Schuschnigg najbrže prihodnji teden odpotoval v Italijo, da se sestane z italijanskim ministrskim predsednikom JMussolinijem. List pravi, da je potovanje avstrijskega kancelarja v Italijo posebne zunanje politične važnosti z ozirom na posebne odnošaje, ki obstojajo med Avstrijo in Italijo. Čeprav se pri tem sestanku ne smejo pričakovati presenečenja, predstavlja vendarle le dejstvo, da bo dr. Schuschnigg takoj po prevzemu vladnih poslov posetil šefa italijanske vlade, zunanje - politično manifestacijo v tem smislu, da je nova avstrijska vlada v polni meri prevzela zuna-nje-politične smernice pokojnega dr. Doll-fussa. Nova avstrijska vlada bo delala na to, da bo ne samo ohranila odnošaje do italijanske sosede, temveč jih bo še utrdila in izgradila na političnem, kulturnem in gospodarske polju. V informiranih krogih menijo, da bo avstrijski kancelar ostal v Italiji dva do tri dni. Tudi v Pariz in London? Pariz, 17. avgusta. AA. Tukajšnja agencija »-Information« poroča z Dumaja, da bo avstrijski zvezni kancelar dr. Schuschnigg no sestanku z Mussolinijem odpotoval v Pariz in London. Uradno pa dan teh ooisk^v še ni oV>1oC^n. Obnova vojaške zveze med Francijo in Anglijo Pogodba bo podpisana te dni na sestanku med Lefera-nom in Baldwinom v francoskem trdnjavskem pasu London. 17. avgusta, r. Tukajšnji lista poročajo, da se bo vršil te dni sestanek predsednika francoske republike Lebrura s podpredsednikom angleške vlade Baldwinom. Sestala se bosta v Mercy le H autu v Ix>taringiji. Ta kraj se smatra kot središče francoske tpdnjavske cone. Baldvrin se že par dni mudi v francoskem trdnjavtfeem pasa, m si z velikim zanimanjem ogleduje francoske obmejne ntrdne. Na sestanka med Lebrunom in Baldwinom bo po informacijah v londonskih diplomatskih krogih končno veljavno podpisana pogodba o fran-eosko-angleSki vojaški zvezi. »Daily Herald« naglasa, da potrjuje točnost teh »formacij ie samo dejstvo, da so Francozi dovolili namestniku predsednika angleške vlade ogled trdnjav in drugih utrdb, ki jih sicer čuvajo v najstrožji tajnosti. Ust piše dalje, da je obnova vojaške zveze med AngMjo in Francijo največjega pomena m ohranitev miru v Evropi, velike važnosti pa tudi a An-gSjo samo, ki ima na ta način najzanesljivejšo oporo m obrambo proti napadom s Francosko'ruski pakt Odgovor na nemški in poljski odpor proti vzhodu varnostnemu paktu Parfe. 17. avgusta. A A. Po vesteh ameriškega lata *Newyork Herald«, ki so ffh ponatisniti angleški ki francoski mM fei ki Jo prinaša tudi Ha vas, kaže, da bo v kratkem med Sovjetsko Rusijo m Fran dio podpisan vojaško obrambni pakt z naslovom »Pakt o medsebojni pomoči«. Pakt bosta podpfaafa v Ženevi septembra meseca sovjetski komisar za zunanje zadeve Maksfcn Lrrvmov m francoski zunanji minister Lottte Bar-thou. Pred Dodpisom tega obrambnega pakta vstooi Sovjetska Rusija v Društvo ne rodov. Angleški uradni krogi smatrajo, da le podpis takega obrambnega pakta med Francijo m Sovjetsko Rusijo nadvse verjeten m da bi tega pakta ne b*k>, če bi Nemčija In Poljska pristopili k vzhodnemu paktu sedmih držav. Rintelena 90 hoteli umoriti 17. avgusta, AA. Havas poroča iz Londona: Sorodnik bivšega avstrijskega poslanika v Rima kapetan B ntelen je poslal angleškemu listu »DaHy Telegraph« odprto pismo, v ka-^rur.i trdi, da se vesti o samomoru nje-sorodnflca netočne m da se na dr. Rintelena v resnici napravili atentat. Zaenkrat ne morem ugotoviti, pravi kapetan Rhrtelen dalje, kdo je organi-ml atentat, pribijam pa. da dr. Rinte-k b ni bil zapleten v avstrijski prevrat ni da ni imel nobene zveze z umorom zveznega kancelarja dr. Dollfussa. Prav tako ni sestavil nobene ministrske liste, ki naj bi prišla na oblast po smrti pokojnega kancelarja dr. Dollfussa. Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44/1. — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon št. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon 8t~ 65^ podružnica uprave: Kocenova uHca 2, telefon št- 190. — JESENICE. Ob kolodvoru M&. Račun pri postnem čekovnem zavodu Y Ljubljani St. lO.ool. Dr. Schuschnigg je slovenske krvi Nfegov stari oče je bil še zaveden Slovenec in eden izmed voditeljev narodnega pokreta na Koroškem Celovec, 17. avgusta, r. V tukajš-njtti krogih se mnogo razpravlja o sedanjem avstrijskem zveznem kancelar-ju dr. Schuschnjggu, o njegovih starših in o njegovem poreklu, te ime samo kaže, da je kancelar dr. Schuschnigg popolnoma slovenskega plemena. Njegov stari oče je bil še pravi slovenski Sušnik. Bil je ugleden posestnik in kmet v bližini sedanje avstrijsko-jugo-slovenske meje. Njegov dom je bil po vsej Koroški znan kot prava slovenska trdnjava, v katero so zaman butali valovi pangermanstva. Poznali pa so ga ne le kot zavednega Slovenca, marveč tudi kot vzornega gospodarja, h katere- mu se je zlasti mlajši rod hodil učit. V Šušnikovi hiši je vladalo blagostanje. Kot pameten gospodar in skrben oee pa je hotel poskrbeti tudi za primemo izobrazbo svojih otrok. Kot prava slovenska grča jih je imel cel tacat, fteet sinov je poslal v šoie in to ga je upropastilo v gospodarskem in narodnem pogiedu. Šolanje je bilo tudi takrat že drago m predno so vsi sinovi dovršili študije, je moral zadnji rep iz hleva in nazadnje je bil stari Sušnik prisiljen prodati celo posestvo. Nastanil se je s svojo ženo v PHberku, kjer ga je vsa okolica poznala kot ljubeznivega in ustrežljivega starčka. Vsakomur je pomagal, če je le mogel in še danes se ga Starejši ljudje radi spominjajo kot gospoda z dolgo sivo brado, ki se je vedno podpisoval kot pristno slovenski fcuš-nik. Nemcem je bil seveda trn v peti in v splošno so ga nazivali »der uindisehe Minister aus Bleiburg«. Njegove otroke pa .je nemška šola odtujila od rodnega jezika, vsi po vrsti so se ponemčili in sedanji avstrijski kancelar se, kakor že njegov v šoli ponemceni oče, podpisuje »pristno« nemško Schuschnigg! Nekaj malega sicer še zna slovensko, govorita pi. ne mara več. Koroški Sk»-venci nimajo od njega nir dobrega pričakovati, kajti janičar je bil vedno hujši od Turka. M Japonce v se ne bojimo" Izjava poveljnika ruske severne armade — Rusija lahko postavi armado 19 milijonov najmodernejše oboroženih vojakov Varšava, 17. avgusta, d. »Illustrowani Kurier Kodzenm« objavlja intervju / bivšim sovjetskim komisarjem za vojno in sedanjim poveljnikom ruske severne armade Trockim ki je izjavil o vojaški pripravljenosti Rusije med drujrm: »Trdno sem prepričan, da je vojna med Rusijo in Japonsko neizogibna. Toda naša severna armada je zelo močna. 900.000 vojakov imamo stalno pod orožjem. Vsako leto imamo po 000.000 novih rekrutov. tako da bi mogli v primeru mobilizacije postaviti pod orožje 16 milijonov ljudi. Imamo naOeuvre* pravi, da Sovjetoka Rum j« m FrerMMK> ni toliko zaveznica, kakor j* sila ki dela za mir. Zato je treba motriti razvoj krize na Dal in jem vzhodu z veliko pozornostjo. >Le Jojrnal? usotavlia. da fio odnojšsji med Sovjetako Rusijo in Japonsko pač napeti, da pa je težko dognati, kaj bi ooe državi pridobili z vojnim erpopadom. Debata o pristnosti Hmdenburgnve oporoke Berlin. 17- avgusta. AA Pa/pen je izročil novinarjem izjavo, v kateri pravi med dTmgiim: V teh dneh narodme žalosti, ko Nemoija objokuje svojega zvestega In pokojnega viteza, je sovražni svet opetovano podtikal pokojnemu Hindemburpru fcn njegovi politični oporoki stvari, ki da jih nacionalni socializem najbrž nikoli ne bo dovolil objaviti. To oporoko sem predvčerajšnjim terooil vodji. Iz oporo k e izhaja, da želi Hta-denbur«. naj bi »e notranja enotnost nemškega naroda okrepila. To enotnost je ustvaril vodja 30. januarja 1933. Naj bi ta enotnost omogočila Nemčiji, da izpolni svoje zgodovinsko poslanstvo To je tudi Hitlerjeva edina želja Pari«. 17. avtrusta. A A. V nedeljo bo nemški narod izvolil Hitleria za državnega predsednika po veei priliki malone soglasno. Javnost zdai zanima vprašanje kakšna bo zunanienoliHrna akciia Hitlerja po izvolitvi. >Le Journak piše v tei zvezi o Hin-denburgovi onoroki. da io ie no vsej priliki napisal državni tajnik pokojnega predsednika Meieener, ki pa •© je pri *em WW1 v° volji pokojnega maršala. To dejstvo no Hi zmanjšalo niene r^>**no«ti Pravi naelednik nemške moči ni HtOer. pravi >Figaro-e, pac pa državna bramha. Lanko se zanesemo na to. da državna hramba te svoje dedščine niti svoj* moči mkoii ne bo pozabila. >Eebo de Parw*< vztraja na tem. da je oporoka potvorjena. >La Rep ibliQue< pa pribija, da je -^».v pokornega maršala še zelo močan, da pa navzlic temu ostanejo Hrtlerru gospodarske, duhovne ir» politične Mieke in težave sedanje Nemčije. ljubljanska borza De vire: Amsterdam 2301.79 — 2313.15. Berlin 1323.69—1336.49. Bruselj 7197M do 801.40, Curih 1108.^5—1113.85, London 170 44—172.04. Newyork 353050— ZZ5&. 7*v Pariz 223 88—236.—, Praga 140.90—141.7n Trst 390.79—93.19 (premija 28.5%). Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8.02 &o 8,12. Curlh, 17. avgusta. Pariz 20.20. London 15.4125 Newyork 303.—, Bruselj 71.9* Milan 1€.28 Madrid 41.85. Amsterdam 207.6750. Berlin 119.80. Dunaj 7*72 — 56.T0, Praga 12.75. Var**v* 57.90. Atene 2.93. Carigrad 2.48, Bakar«** *j0*, HeV s&t&fora $-90. 9tran 2. »SLOVENSKI ff A R O D<. dne 17. avgusta 1934 ' Podzemna katedrala v Olševi V Potočki zijalki so neprecenljivi znanstveni zakladi — Preiskana ni Se niti petina zljalke Ljubljana, 17. avgusta Olševa (v starih nemških kartah je ime spačerio Ovčeva), domačini pravijo Ovševa, se razgleduje proti severu daleč po Korotanu. Državna meja gre po vrhu. Na zahodu si raztezajo venci na^ih najvišjih gora. V g-lobini 200 m od vrha je pa v Olševi veličastna podzemna katedrala. OLŠEVA- T5T POTOČKA ZIJALKA, Olševa ni baš popularno ime med na-fthlT turisti. rCe^kateri celo. mislijo, da je "Olševa. nekje _na češIt6*jlovaškem» ker je ^j>đ6~lme podobno nekoliko češkim. Tudi Potočka zijalka zveni nekaterim bolj češko kot slovensko. Na desni ob zijalki drži na vrh Olševe v začetku sirma, v skalo vsekana po t. Poleg na steni rasto planike, ki jih opaziš že izpred jame. Strop nad zijalKo je od začetka samo okrog 30 m <4eDel, vrh gore je najprej v-ospredju, nad jamo se pa teren ne dviga več lakd odsekano. Dobrih »20 minut je na vrh od zijalke. Ko priapee na vrh. ae £udL»y da Olševa ni bnlj""znano ime med turisti, ko se. nudi z nja razgled na tri bivše dežele, €r» naj* višjih vrhov Gorenjske čez Savinjsko in Logarsko dolino in tja po KoroSki. ki - & .razprostica kot na dlani db sinjega obzorja, odeta s pestrimi ..barvami, s temnozer leno smrekovih gozdov z v sinjo prehaja« jočo želeno planinskih pašnikov, žametno v dolinah in kot pisane zaplate so razmetana po pobočjih hribov njive in njivice. Na' seve.r.i vzhodu gleda izza drugih vrhov Peca. kjer spi kralj Matjaž... Tu smo torej .sredi slovenskega .sveta in OlSeva je... najlepše slovensko ime. Sredi ploščadi na. vrhu je postavljen mejnik, betonski sleber. Na njem je položena, mrarnornata plošča, ki so v njo vklesane črke OE f Čteterreich > in SHS. Xekdo je ploščo razbil in ii drobec manjka, kjer bi morala biti Črka H; nekdo je pa načrtal 2 modro kredo kljukasti kriz. Čudno, da niso Sfi mazat kljukastih kriZev še v potodko zi* j alko. - . Kot je_ Okleva lepo slovensko ime. tudi Potočka povsem, slovenska, ter naj nikogar ne moti to edinstveno ime. Marsikdo Si bTJ belil glavo, odkod izvira ime Poločka. Toda samO spomnite se\~da jp k«met P*© t o č n i k prodal zijalko ?vTD v Ceitir! ' Nekjs.-v bližini je potok- ki jc po njem dobila ime sijalka pa tudi kmet. Morate vedeti. da so v Savinjski^_dolini :n visoko v gorah prastare kmečke dinastije': že od .njega dni so tam naseljeni naši kmetje, kot na vetrne čase vsidrani v zemljo. Nekatere rodovine so naJ svoji zemlji že od njega dni. Včasih se Zgodi, ria izumre moški potomec in se priženi ienin drugega imena, ki se pa navadno prepiše na hišno ime, da kmečka dinastija jie izumre. In tako je dobila ime slavna zijalka že njega dni. slovensko ime. ki je zdaj že zgodovinsko, kar pove dovolj tudi v brk onim, ki pišejo polemike v nemških listih, češ. da Potočka zijalka sega v Avstrijo. V ZIJALKI JE ZAKLAD! Skrivnostne ljudske pravljice s$ pleto okrog "Potočke zijalke. Toda težko je reči, kje se začne pravljica in kje neha ustno izročilo. Ustno izročilo je najbolj zanesljivo pri prastarih kmečkih rodovinah, je. nekakšen hišni evangelij, ki mora preha-; jati iz roda v rod čim bolj pristen. Seveda se nabere na ustnih izročilih tem več patine pravljičnosti. čim . starejša so. . Domačini trdno verujejo, da je v .zijalki skrit velik zaklad, kar dokazuje že to, da si je Potočnik izgovoril, ko je prodajal zijalko. dn je zlato in srebro, ki ^a bodo našli v zijalki njegovo, vse drugo jim pa prepušča. ...... Zgodbe o skrivnostnem zakladu v zijalki so zdaj že zamegljene tako. da ne ve nihče več natančno povedati, odkod naj bi izviral zaklad. Nekateri pravijo, da je skril v zijalki zaklad neki kmet v turških časih. Baje je splezal v zijalko po drevesu, odnosno po posekanem deblu, ki je bilo postavljeno, odnosno je raslo v nekem navpičnem rovu. Pozneje ni mogel več nihče najti tistega rova. ' Nedvomno so kmetje česče iskali v zijalki zaklad in so se zaradi tega tem bolj množile-legende. Po ljudskem izročilu je skrit v zijalki sod zlata, srebra in draguljev. Kot vse ljudske pravljice o zakladih, govore tudi te o zijalki, da zaklad čuva vrag, in sicer ne peklenšček, ki mu človek ne more nikdar do živega, temveč škrat, ki ga rudarji imenujejo x bergmandelc«. Seveda tudi s škrati ni dobro zobati čre-$enj in če jim hočeš iztrgati zaklad, moraš izpolniti izvestne pogoje. Zato ljudska prislovica pravi, da bo tisti izvlekel zaklad, ki bo prišel ponj z voli, ki niso nik-.dar sesali. Kaj takšnega se zdi kmetom seveda nemogoče, vendar bi »e dandanes ta pogoj že lahko izpolnil, ko vzrede na modernih farmah vole, ki ne sesajo. "Prejšnje čase so. pa'bili za iskanje zakladov drugaCni Uči, ker legenda govori, da je živel rant, ki j€ Ime! vedno polne žepe cekinov, žvenketal je z njimi ter jih trosil vedno razsipno. Dekleta so silila okrog njega kot čebele k medu. Ljnjdje »o se čudili, odkod ima toliko denarja, fant pa ni hotel izdati skrivnosti. Ko je pa nekoč zopet veseljačil ter trosil cekine okrog sebe. da se je kar bliskalo, je med plesom zapel: Hopsasa, saj ga še Ovševa da! Poslej so mu grorski škrati zaprli podzemno zakladnico in nikdar več ni našel v zijalki cekinov. Ljudstvo tudi pra^ri, da je pod dnom zijalke še ena odprtina in da so v nji skrite največje skrivnosti. Nekateri slišijo v zijalki skrivnostne glasove, ki si jih ne vedo razlagati. Tudi delavci, ki kopljejo v zijalki «a prof. Brodarja, so slišali ob neki prtttki čudne glasove. Pred leti je bil potres, ko so bdli ljudje v zijalki. Slišali so strahotno bučan je in bobnenje, ki je dolgo Odmevalo po zijalki in ki je prihajalo baje izpod dna, iz skrivnostnega podzemlja. Cekinov "doslej v zijalki niso še našli, todTt 'Čeprav* jTft ne"bodo nikdar, v nji so vendar neprecenljivi '«*= znanstveni zakladi" kot kažejo dosedanje iz&opnine. Saj doslej ni še -preiskana-niti petina zijalke, pa so raziskovanja vendar rodila tako lepe uspehe. Kdove, kaj vse še skriva zijalka, mnogo si še lahko obetamo od raziskovanj. Najvažnejše bi bilo. če bi našli še okostje' pračloveka. Toda fosilni človek je že skrbno zakopaval mrliče. Baje jih je odlagal v globokih breznih m rovih. Mnogo upanja ni, da bi našli tudi človeško okostje, že zaradi tega, ker mislijo, da človek ni prebival v zijalki stalno, temveč je hodil v njo samo pozimi, ko se mu je obetal bogat lov na medvede,, Nadaljni uspehi so odvisni le od neoviranega, neprekinjenega dela, česar se menda vsaj zavedajo oni. ki imajo v rokah sredstva. Prof. Brodar je letos o veliki noči odkril Še eno paleolitsko postajo, in sicer pri Radečah. Na njo so naleteli pri gradnji ceste. Našel je 12 prazgodovinskih orodij. Toda. kot rečeno, raziskovanje Potočke ' zijalke je zanj življenjsko delo. Želeti moramo, da se bo posvečal raziskovanju tudi v naprej z enako vnemo in požrtvovalnostjo in lahko bomo pričakovali z zanesljivostjo, da bo dvignil iz Potočke zijalke ves znanstveni zaklad. — S. življenje v mestu ob Krki kako žive in kaj počno v teh pustih in kislih časih naši vrli Nadomeščanj - Novo ineato. 17. avuut*ta Kako ?i\iinp in preživljajo leto, mi No*omehčani, gotovo no vedo mnogi. Marsikdo, ki bo zatrl citati o nas. si bo misMl:. Kako nnj bi živeli, aotovo tako kakor mi. T> la lo TtJ r«v. Res ie, da se naše malomeščansko življenje v bistvu ni bog ve kaj \l-p^emenilo in je tako "kakor jc bjlo. Če bi naJ malomeščanski Homor-Kerć?nik. se živel bter hotel napisati povest ali roman, bi naibrže r>e našel dosti novega tn de-ial bi, da ie življenje vedno isto, f-a-nvo prilike in ljudje so drisactiLnli dru?i. Torei "prilike in rjndip w "druet pa je tudi bo 86 nekaj. Tako flmo zadnjič AVJJttell za rfafe !memfho novico, da na? rti-ronta nas cviček, celo Ši>anski krali podrta, ki £a fe na potovanji skozi Ljubljano, kier se> ie tista vi!, izrecno zahteval. To smo ho-rrnT tiste dni pokonci po našem tr^ri, kjer prebijemo ve.« "pro^tf ča& Kakor Ljubljančani, se tudi -mi- vodi*o ukvarjamo z raznimi regulacijskimi nacrti, ker "menimo, da ne amerno zaostajati za belo. Liubi'ano. Samo ne storimo ničesaT. ker se držimo pravite, da je ponižnost naj-ler*§a krscafieka cednoM :n zato naj ostane v=w» pri starem in po sterem. Toda kot povsod, .le trni i pri nas mladina opoaif ijonahia in postavlja vse na slavo. Hvala boqu, da tena ne r.veio očetje, ki skrbe za dobrobit našega mesteca. Najbrže bi doma -pela pe-i.Tcar thnenil sem oromenado. kjer prebije zlasti mladi svet večji del proste-ja rasa. Nekdaj fe bodi! na Kapfteljeki marof nb Grm, se.laj so pa najbrž« prišli do te-era. da labko vsakemi, ki pride k nam pokažemo, da nismo kar tako, ko imamo vendar promenado* Da pa. promenada čim več pridobi na mikavnoc-tii skrbe naša dekleta in d-ame. k i ji dajejo ekoraj vel emeet no lice. Na promenadi vidimo najlejjfeo csbiro blondinku ki so kar cez noc dobile svojo barvo. Baje P to sedaj moderno ra zato mora pač ta>ko b.ti. Ce ne veste, kako se to doseže, vpraša te pri naših brivcih, ker oni vedo za to oarov-ni^o, da iz črnih, kostanjevih ali drugačnih lae dVbiie pšenično barvo. >Tasj najmlajša, ki neprestano ijrraio no-jomet na slavnf Loki, sq podvrženi maniji ustanavljanja rrojfometnSi klubov. Tako imamo kar tri in gotovo jih v najkrajnem času .lobimo še nekaj. Baje nam prineso novi klubi dobre igralec, ki jih potrebujemo. e=aj letoa v tej pvoio pipico in pri tem tnieJil na svoje nad-lr n& nepoboljslfivo ^podgurskos mladino. Bil ie že blizu doma. ko mu ie ugasnila pipa. Hotel jo je znova nažgati, toda nasprotni ve-fer mu je nagnjal. Zato se je obrnil v nasprotno smer. prižgal pipo in zatopljen v svoje misli nadaljeval pot. Ko se |e ustavil, je spoznal, de je »opet v mesta. Našim romarjem fe pa po večini vSeč, ce se na polj domov, aopot vrnejo v preljubo zidanico, ki jo je tako težko zapustiti. Da pa ne boste mislili, da nam hodi po ^lavi samo rvu-ek. \-am povem, da smo tudi navdušeni hribolazci. Ne mine teden, da ne bi obiskali na^ih preljubih Gorjancev. Kako t-mo pa \meti za hribe, naj povem samo to, da bomo, ako bog da. imeli planinski dom. ki ga namerava zjrraditi naše planisko J r ušivo. Zadnje Šase pa naše turiste zadr-židejo doma govorice, da ^e ne bo f»meIo radi vojaških manevrov na Gorjance.. Te govorice so neresnične. Rps so naši Gorjanci vabljivi in ltipi, nri tem pa tjdi grozni. Saj po pripovedovanju c»tarih ženic bo tedaj, ko se bo odprla Kukova jjora (Gorjanci), ki hrani v eebi celo nvorie. konec ^veta in v«a Dolenjka bo pod vodo. Če pa o tem dvomite, vam v potrdMo povedo, da sp nekdaj v cerkvi po maši vedno molili §e en ocerraš Rt tiste Ijoidi. ki prebivajo pod Kukovo goro. Taka katastrofa nam preti od naših ljubih Gorjancev. K že itak romantični okoliri in lHti našega nresteca doprinašajo čar romantike JUTRI! PREMIERA! PRVIČ V LJUBLJANI! »NEKI GOSPOD GRAN HAN S AJLBEHS — KARIN HARDT — OLGA CEHOVA razni trui)«durji. ki ae 'jdejatvujejo na Krki in pod o»kni svojih neiM»miljenih in vb. ercne krče nemih izvolienk. 9nj je tudi Pre#ernov duh brodaril po Krki pod Julijinim oknom, ki je prebivala v gradu Kamen tik ob Krki. Zgodilo se je že, da'sta »e pod oknorn evo je izvoljeake Brečala dva z istim namenom in Šibkejši je moral pokazati pete močnejšem: j, ki ie nato odpel svo>e arije in *amo- 1A\ OnUtO o*tše k Proti večeru pa zažive kavarne rn gonilne,-kamor zabalajd meščani, da se potnenijo o dnevnih rteviV/h Jftl pa o ffhsopi?nrrr dotikih. Zase kaeto teorijo kvartopiroi, ki imajo svoje omizje' in^po (falj^m"V\*artanju rwwHe!j©ijo tfct ^ cigaretnimi ogorki rn vž'cra-licami. Toda tec»o našim kvartopircem i»e vrnemo šteti v zJo. ker ^o preveč zatopljeni v igro in se za nastlana tla ne brigajo. Prijetelii kegljanja <»e zbero pri Murnu na Bregu, kjer trenira kegl jaški klub >Plan- kac. Na druffl ct'-ani Krke pri štemfrjrju pa podira keglje najinijši niihov nasprotnik Kušic. že ime je a rožno, kaj šele ko jih človek vidi pri izpolnjevanju drusUer obveznosti. Med seboj se pozdravljajo n^i slčen način, kakor uči Hitler svoj narod. Pri tem pa ne .-m^to mieliti, da mortki Hitlerjevi pristali. Podjetni m pa tako, <|a nameravajo ffcdnjati-f^Jf* j^vr^ftt^ipitJ.'-ki nnj b+—rrm-pei same Mnvo, rta -bodo -pozn i '.xo-tomci s «ooštovanjem govorili o svoiih kesljaških prednikih. Za mestom ob Krki pa v^ako nedeljo pni v pridno jgadr.i o Mani in (UaJiice .s»trelBJk.e . (tružine: Ti nam obetajo prav prijetno presenečenje s ^voio sko-Traj^rrfo priredit\i^r^oTno"v1del"r;fTSJ bo! Tako sem vam v kratkem povedal in napisel. kako živimo, životarimo in prebivamo v mesti ob Krki in ob vznožju Gorjancev. P........ V spomin dr. Janžeta Novaka Jobro obiskana komemoracija v dvorani Delavske zbornice Ljubljana, IT. avcusta. Snooi ob IS. so se »brali v dvorani Delavske zbornice zastopniki skoraj vseh plasti našega naroda. Inteligenti. kmetje, koneoka m a;kan. ' Toplo, iz srca je spregovoril v imenu starešinske or^ran izaciie Preporoda prof. Kolar. Podal je celoten lik 'lorbeneera. odločnega narodnega delavca revolucijonar-ia, ki je bil i«reflen pojav med nami. OČr-tal jo njegovo življenjsko pot tako živo m globoko človeško, da so mu sledili poslušalci z glolvokhn ganotjem. Od de.Ske dobe, ko pobegne 14-lete«n v LjuS>ljatw> v Šolo iz Notranjih goric, sledimo Jamže-tu, ki se je že todaj budil v njem revolucijonar. Bil je ^t? ntžješolec, ko je že .privrela na dan njegova kipeča življenjska sila. Prepotoval je vse na.šf' južne pokrajine. Kot čotr-tosolec je naplo duhovno dozoreval ter je kmalu zavo-gol p<>sntško sanjarstvo, ki mu je"ležalč v krvi pod vpliv< m doma ter melanholično učinkujoce-ga Barja. Hotel je nekaj velikoga. Velikih dejanj. Ko jo nadaljeval .-.d3r>;:? v Gorici, si ie kmalu pridobil velik vpliv med niladkio. že tedaj se je izkazal kot izredno sposoben organizator. Za nacionalno delo so bila v Gorici zelo vroCa tla in elementa nemšiva in italijanstva sta kot nevaren sovražnik trčila ob fanatično, revolucijonarno gibanje omladine, slasti ko je praanovala v protest tlaoitoljem -500-let.niee »i«toličenja zaidnjega sloveaakeaa- vojvode na Gospo&vetskem pol tu.-Tedaj, 06 fbalkan»ki vojni, je §e posebno vrelo mod mladino. Odkritje spominske plošče Avgustu Jenku Ljubljana. 17. avgusta. Na Gosposvetski cesti, pred hišo št. 7 se je sinoči po 21. vršila pietetna svečanost v spomin smrti prvemu slovenskemu dobrovoljcu v srbskih četah Avgustu Jenku. Starešinska organizacija »Preporoda« je ob sodelovanju mlajših in drugih akademskih organizacij sklenila vklesati v Jenkovo rojstno hišo spominsko ploščo, da se tako vsaj deloma oddolžimo velikemu jugoslovenskemu ideologu, ki je pred več ko 20 leti zapocel med našo mlado inteligenco jugoslovenski pokret, pred 20 leti ,na dan 17. avgusta pa daroval svoje mlado, upapolno življenje na a.Kar ideji, v bitki pod Cerom, kjer je srbska vojska odbila divji napad Avstrijcev. Pred Jenkovo rojstno hišo se je zbrala ob priliki odkritja plošče dokajšnja množica, ljudi, čeprav je bila svečanost intimnega značaja.. Jenku v spomin je spregovoril in ga orisal kot velikega Jugoslovena član starešinske organizacije Preporoda g. Pavlin. Ploščo je odkril predsednik si^rešinske organizacije Preporoda g- Frantar Sveto-zar, potem je pa zbor 8 akademikov zapal domovinsko pesem: >Domovina, mila kraj«, s čem?r je bila intimna, pietetna svečanost zaključena. Bela Krajina v radiu ' Ljubljana, 17. avgusta. V zadnjih letih gotovo najDisrljlvejši in najzgovornejši propagator lepot in prisrčnosti Bele Krajih e, urednik g. Vladimir Rega.lly. nas bo drevi ob 19.30 popeljal v svojem predavanju v našem radiu v skrivnostno deželico onkraj Gorjancev, kjer pravkar dozoreva grozdje in pripravlja novo žlahtno kapljico za božične praznike. Toplo solnce vsak dan krajša svoj lok po nebu. Jesen bo že tu in naši vinograd-ni holmi so že polni sladkega, zrelega groadja. Kaj je lepšega jeseni od trgatve in kateri izlet more biti zanimivejši od izleta v zoreče gorice, ki bodo dan za dnem polni deklet in fantov z brentami? Vriski in pesmi bodo odmevale od bregov in povsod bo doma samo veselje. Pripravljali bodo moSt. da nas za zhno preskrbe z novo, dopro belolrajinjsko kapljico. Koga ne zanima to življenje in kdo ga pozna? Prijazni Belokrajinci so imeli na velesej-imi svojo >klet< s kozarčkom za dlnar-ček a sedaj vas vabijo k sebi. na zrelo grozdje, most in vino, v njihov rojstni kraj. v prelepe vinograde in bele zidanice, posejane po neštetih belokrajinskih gričkih. Vino tam ni prav nič krščpno. Ljudje veseli postrežljivi in vsem bratje. Po- Poleti 1914 se je Novak preselil z so ju po.nov.nSiva«, d. d, v Osjeku Marka Kohna in stanovala je pri svojih starših v Zagrebu. Stara je bila 21 let in že štiri leta je služila pri zagrebški zavarovalnici Sava, Bila je veselega živahnega temperamenta. Tovariši so jo imeli radi, predstojniki so jo cenili kot zanesljivo moč. Bila je navdušena športnica, posebno rada je hodila v planine. Njen oče je ves strt povedal zagrebškim novinarjem, da je Tilda baš nastopila letošnji dopust. Nam en jena je bila na Sušak, ;n sicer z aeroplanom iz Ljubljane. Rada bi bila letela in oče j! ni i&ogel odreci te vroče želje. Pred poletom iz Ljubljane na Sušak je pe. hotela napraviti s svojimi tovariši planinci turo r»a Grintovec. Oče in mati sta ji to odsvetovala, todn ni se dala pregovoriti. Na vsak način je hotela na Grintovec In končno sta se roditelja udala. Izjavila je, da se vrne s pla nin v Ljubljano, potem pa odleti na Susak kjer bi jo čakal oče, do, bi se odpeljala tip Rab. Usoda je pa hotela drugače. Pre* odhodom na Grintovec je govorila s svojini znanci in jim povedala, da sluti, da bo kmalu umrla^ in njena slutnja se je re izpolnila Včeraj popoldns so prepeljali Tikb>' truplo z avtomobilom v Zagreb in ga p' ložili na mrtvaški oder v mrtvašnici n; Mirogoju. Danes ob 11. dopoldne so žrtr naših planin pokopali. Na zadnji poti «« jo spremljali mnogi prijatelji in znar^ zlasti mnogo ie bilo med pogrebci za?r^ šklh planincev. Pokojna Tilda 1e bĐa t t-navdušena smučarka. Xa zadnji poti lo spremilo tudi zastopstvo Hrvatskega pla ninskega društva ln smučarske sekcije. KOLEDAR Dane«: Potok 17. av> : :a. tfatoM**i: LloerHt. Rad igo j. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Paprika (FrancMšk« G»al> Kino Dvor: Pro« njen« strasti. DEzURNE LEKARNE Dane-s; Mr. Bahi \ vv, Kongresni trg 12, Hočevar. Kjubljana \TI. (Vlovaka <• 34, Ust ar. Sv. Petra cesta 7S Internacijonal je na svetu toJiko, da se človek teiko odloči, v katero bi še vpisal. Bela, t&ena zOttd, rčeča in črna interna-cijrmala. te sr> menda mijbot! znane. T&da ia mavrica intarnacijonaJ m tnsamJjena, temveč ima še yam polno torocfjtfc in tako se končno rc\s ne more* oriientirati. kako in \,tj bi. če M odločiš m belo, ti bodo zamerili zeleni, če se včluniš r žoito. te prekrrine rdeča, če SC pi odt(ičiš za črno, napravijq kri/ čez te vse Jnifie. A ob strani ne moreš stati vse življenje, kajti le v slogi je moč. — /T« internaci ion.i/§ trna jo posebna kratice in tako se pruvi rde^: ali komunistični ko-mintern.i. ž(Jti ali kapitalistični kapintei na in tako naprej. Imamo pa še eno internacijonalo in ta bn nemara najboljša. Pravijo ii prof interna, a rekli bi ii tnlikn tudi tepinterna Kdor se ne spozna na kratice, bo zamah ugibal, kaj pomeni to in kakšne branže ie ta internacijonalu. Takoj nam pa postane pomen jasen, če rabimo namestu kratice obe besedi pn>fit in internaci ion al.t. Tu so torej /dru/eni vst, ki žive rn/ profita ln nič nh ni treba \\ibiti, kakor vabi /o protclarcc vsega s\eta. nuj se združi jo. Klic: »Profitarji vse&h srda, združite se!« bi bil odveč, ker so-že itak crd pšmtlvtkm 7e ln tekmovalce/, ria se udelede turnirjev, ki se prično v ponedeljek. Igra &e v v*Ah disciplinah. Prijave se sprejema flnevno na igrišču. Prijavnine ni. Za prvo meeto je razpisano praktično darilo tvrdke .T. Banja i. — Zmagovalci na Bledu. V sinodu gospodov je amasal Punčeo na>d Schafferjem, v douvblu sta zmagala par Pancee— Schaffer nad Risti^em in KomJovičerm, t miJCed doubln par Puncec—Faksv nad parom Kovač—Schaffer, ln med damami Pakfev nad Kovačevo. Največ /maer in daril je odnesel nas državni prvak Franjo Pnnoec. Iz Trbovelj — Ponovni tečaj o kopunjenju. Na željo gospodinj se je vodstvo tukajšnje Kmetsko nadaljevalne šole odločila prirediti v soboto 18. t. m. ob 2. uri popoldne na dvoriš<*u gostilne Volker tretji tečaj o kopunjenju. Petelinfiki naj bodo lačni in zadnjih 12 x» brez vode. Tečaj vodi veterinar gr. Rajko Dev Iz Ptuja — Pod voi j* padel te dni vrni^r Polja-noc Konrad rz Trnovske vasi. ko je peljal 7. voaom nrzne pridelke s polia domov. Poškodoval si je desno noffo tako rnočrtn. da ie moral v ptujsko bolnico. Tudi ženske tetovirane Navzlic vsem krizam, slabi tetini :a bankrotom nekateri ljudje ne vedo, kaj bi si izmisHli noveza. da^ bi bolj vleklo in da bi bilo obenem čim 'boli neumno. V prejšnjih časih so tetovirati mornarji m razni postopači izlcljočaio le moške, zdaj se je pa prenesla moda tetoviranja tudi na ženske. Ni pa (priporočljivo, da bi si dala žena tetovirati na roko krstno ime svojega moža, ker bi se utegnila ločiti in bi morala Iskati družeča moža z iisrim imenom, sicer bi bili domači prepiri ne-i-rni. Zaenkrat se navdušujejo za e tovi ran je samo Londo-nČanke. gotovo 8LOVBNSKI NARO t>«, dne 17. avgusta 1934 Stran S. Samo še danes, nepreklicno zadnjikrat ob 4., 7.15 in 9,15 BOMBA SMEHA Panl Bbrbiger, p. Heidemann. Elitni kino Matica Telefon 21-24 Temperamentna in šarmantna FRANČIŠKA GAA To je dekle, ki ima res papriko. Oglejte si film »PAPRIKA NEVNE VESTI — Imenovanja v železniški službi. Z nk«*om Xj. Vel kralja bo ns predlog nro-nietneca ministra imenovani pri direkciji irsavailL zelesnir* v Ljublja.ni: za svotnika 5. skupine splošnega oddelka Karlo š-tefin, sveLnikisTe skupil' proanet u o komercijal-naga oddelka iste u i rekcije: za višjega ■controlorja ti. skupine ' prunietno komer* < ;altiega ' od"-ko; >;a "Tišjega kontrolorja *>. skupin*1 promet.no komercijalneca oddelka Ivan Turk. višji Kontrolor na postaji Litija; za višjega kontrolorja fi. skupine .prometno koorujrcijalnefia oimši motocikle brez pri-• ::\' bicikle, z vejjavnostjo od 1. Vil. 1 k34 do -fi. IX. 1031 naslednji vozni red: 1 C .-n^ri" o.j Solča\o do vhoda v Logar-sfco dolino se sme voziti samo v 'uasled-nj;h razdobjih: od fi.~ure do 7. ure. od S. ore *o are, od LCf. ure od 11.30, od 12.30 do 13.30, r.«i 14.30 do 15-20, od IG.30 do L7.30, <d lT.30 do 12.30. od 13-V do U.fk od l'.30 do 16.30. od I7~.3u do 15.30. od 20. do 21. Veag vcdjrtelj motornega vozila ali voznik ms e'':iaTi'na to, da gotovo prispe vsako-kraj do koma zgoraj «loločenc-^a časa na oiij. t. j. rlo \h ratno v Solčavo, da se nato zamorejo /omikan vozila v nasprotni smeri. Qd tega so isvzeti le iz-rc-Ini slučaji nujnosti (zara-ii požara ali kake druw večje noz.go.le in nesrečo in siocrsnjV utemeljeno nnjmo-s*i). Vodi.teij vodila Pa je v vseh primerih •ioliau voziti z največjo opreznostjo, za Kar Je najstrožje odgovoren. Prestopki te uredbe se kaznujejo v smislu S 82. zagona o občinah z denarno globo do 200 Din v prid občino ali i zaporom do 5 dni. Nocšečini ženam in mladim materam E> nore naravna »Franz Josefova« g.ren-cica do urejenega želodca in črevesja. CHaVfti zastopniki modernega zdravil-sr\-a /.a žensko so preizkusili, da >Franz Jo-J>eiova« voda v največiJi 5.':učajiii učinkuje hnro. .sigurno in brez bolečin. »Frartz Josefova« \ixla S€ dobi v vseh lekarnah, drogerijah in speče r tiskih trgovinah. — Poljaki na nameni Jadranu. V nedeljo aii ponedeljek prispe preko Koprivnice na S 'šak 5 posebnim viakom 7O0 Polja-ko\\ Od 13. julija je posetilo dalmatinsko obalo že nad 600 Poljakov. —r Iz^el.pMiska razsUeea doma na Voglu. TftfiAtični klub Skala obveŽfii c -.v.Aov;i!vo Bohinja in pose-tnike otvoritve doni« na N'ojln, da se bo ameftri a*teni ^nicial ob 10. uri /večer in wcer zato, da bf lo potniki, ki divjajo z avtobjpom »n vlakom, še pr.ivočasno lahko videli iluminacijo iz doline. — železniška restavracija na Rakeku. P:rekcija f draavoifa želeanic v Ljubljani Paziva interesente da ii do 30. avgusta predi« "e ponudbe za prevzeli zakupa ia n^vv.^.sra lb»- ko! restavracije na stanici Rdk£l P-,--.-,,-.: -n\\ cr, ria vpogled pri Združenju gostilničarjev.: v Ljubljani ih Loga-.ii. pri »Ofgft-i /;1 TOT v Ljubljani, pri 3\e?i združeni gostilniških obrti za dravs-ko ban-vino v Ljubljani« ln pri direkciji državnih železnic v Ljubljani ve»ak ielavnik med lO.—li'. uro v sobi št. 59. — pohištvo na jesenskem vele^jmu. Na ietošnjem jesenskem velesejmu v Ljirbljani od 1. do 10. sept. bo zopet zastopano nase pohištveno mizarstvo v širšem obsegu. Pohištveni mizarji iz Ljubljane in okolice bodo imeli priliko pokazati svoje zmožnosti in napredovanje v izdelovanju pohištvenega mizarstva kakor; v interjerjih oblikah arhitekture, tehnič-no-konstruktivnem izdelovanju. kombiniranju lesa in lužila Razstava bo nudila vsakemu možnost, da zadosti vsem svojim zahtevam na polju umetnosti in solidno-sti. ker bo razstavljeno blago po kvaliteti prvovrstno. cene pa priznano vseskozi konkurenčne. Opozarja se torej, da vsak obi5vkovalec jesenskega ljubljanskega ve-Josejma porabi to priliko in si temeljito ogleda pohištveno razstavo v paviljonu E in F. — Razstava Mednarodnega instituta za štedenje na jesenskem ljubljanskem velesejmu. Tr*-«] in leti so zastopniKi vseh vodjih hranilnrških zvez na svetu ustanovili v Milanu Mednarodni in-stitiut za sledenje, ki ima glavni namen, širiti smisel za Štedenje po vsem svetu ter .Vititi skupne interes*- hranilnic. Glavni namen dosega s tem, da poučuje najširše plasti vseh narodov n pomenu snnotreneira stedenja. ki omogoča ustvarjanje narodnega kapitala in s tem napredek njihove držav** in vse-ga sveta, če gre eni državi dobro, bo šlo ::i li drugim. S tem namenom je institut sestavil gradivo za razstavo, ki naj pokaže narodoon pomen štedenja. Vendar je imel nesrečo s tem gradivom, ker jo ztrorelo lani med nrevo»om v švico v poštnem vozu. Me i tonu pa so nabrali mnogo novega gradiva. Razstavljeno bo prvič na jesenski razstavi Sveze jucoslovensKih hranilnic na IjiuMjanskom vclesejm«. Zato ne zamudite te prilike ter si oglejte to zanimivo gradivo lz vseh držav sveta! — Prvi kongres jugo* 1 o ven Hk i h otroških zdravnikov. Ju^"oslo\*ensko pediatrij-sko društvo oArvešca vsa zdravniška društva, zdravnike in one, ki se zanimajo za otroško medicino, da bo prvi jugosloven-ski pediatrijski kongres 8., 9. in 10. septembra na Bledu, istočasno s kongresom jug-osloven^kega zdravniškega društva. Kongres bo razpravlja* v prvi vrsti o boleznih in umiranju dece v Jugoslaviji ter 0 rahitisu v naši drža.i. — Konkurzi in prisilne poravnave. Drušlvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za dob(! od 21. do 31. julija naslednjo statistiko (številke v oklepaju se nanašajo na isto dobo preteklega lota): Otvorjeni konkurzi: v savski banovini 1 12). v primorski 1 (—I, v drinski 1 (U, v dunavski 2 (1). v vardarski 1 (—). — Ra-zgiasene prisilne poravnave izven knn-kursa* v dravski banovini I (1). v savski J t2), v primorski 1 it), v drinski 1 (—), v dunavski 1 (3). v moravski — (1V — Končana kenkurzna poštivanja: v savski ba-novhii 1 (."i), v primorski i (l). v Urinski 2 (1), v dunavski 1 (—), v moravski — (1). — Pot rjorne prisilm- poravnave: v savski banovini 1 (-1). v primorski 1 (1), v dunavski — (1). Beograd. Zemun. 1'an-čeyp — (3). — Za dobo od 1. do 10. av^i-sta pa: Otvorjemi konTkurzJt; v dravski banovini 1 (—), v primorski 1 f—), v vaniar-ski — (L'). Be->crra.'i. Zemun. PaiuVvo — (1). — Razglašene prisilne poravnave izven konknrza: v dravski banovini — (11. v sa\°ski 2 (—). v vrbaski 1 (—\ v drin-Bki 1 (—). v 'iunavski 2 (—). v moravski — (1). v vardarski 1 (—). — Končana kon-kurzna postopanja; v dravski banovini 2 (—), v savski 1 (3), v drinski ;i (2), v dunavski l (D. — Potrjene prisiLne poravnave: v dravski banovj,ni 4 (—). v savski 1 (4). v vrbaski — (2). v primorski — HV v dunavski — (1). v vardarski 1 (—1. — Kongres veterinarjev. Ju :rosloven-sko veterinarsKo udruženje bo imelo svoj letošnji koogre« 2.. 3. in 4. septembra v Sarajevu. Med drugim se bo razpravljalo o poluianju jesenske kuge v zvrni s Simoni alnim cepljenjem ter po položaju in vlogi veterinarske stroke v našem narodnom gospodarstvu Poljedelski in vojni mfn:ster sta dovolila potreben dopust vsemi veterinarjem, ki se udeleže, kongresa. Pro-metni minister je dovolil državnim veterinarjem To odstotni, drugim udeležencem kongresa pa 50 odstotni popust. Pevskim zborom Huhadove župe JPS. Tprava va^ ponovno opozarki, da študirate za prihodu i /.upio koncert bledeče skladbe: Moiki zbori K. Adamičevo. >^nj nas zemlja* Ženski /bori St. Premrlovn ^Smrecica<. pa-i«»r H. Saitner,eTva ^Dedek Krim*, mešani /.bori pa A. Foersterjeve *Naše gore«. Notni materijal t^e po niaki ceni dobi pri upravi ž lpe. deloma pa pri |»evRkem društvu liubljauski Zvon«. Ca* hiti in priporcH-amo, da zbori te skladbe nemudoma naMudirnjo. rpriivn Hiibadovo župe JPS v L.nbljcini, Glafobena Matica. — »Sl°ven»ka pokrajina«. Pod tem naslovom so slovenski likovni umetniki sklenili, da prirede na letošnjem jesenskem velesejmu v Ljubljani od 1. do 10. septembra svojo letošnjo umetnostno razstavo. Potrebno in prav je, da se tudi širšim slojem da priložnost, da dobe vpogled v resnično umetnost. Ti g barvnih reprodukcij je poplavil na$a stanovanja. Imate v sobi lepo dragoceno opravo, na steni pa visi neokusna barvna reprodukcija slabega fabrikata, ki vam jo je prodal podjeten trgovec. V naše domove spadajo originalne umetniške slike ln kipi. Na razstavi bodo posamezne umetnine tudi naprodaj po dosegljivih cenah. Vabimo občinstvo, da si razstavo ogleda. Vsak obiskovalec dobi ob vhodu na razstavo glasovnico, s katero bo volil umetnino, ki mu je najbolj v*ee. Izvoljena dela bodo nagrajena. — Sirena, ki ae Miši 20 km daiee. Ker se bliža ramazanski post. je uprava Gazi Huaref begovega vakufa v Sarajevu sklenila naročiti veliko sireno, \i bo nadomestila običajne topove. Sireno je naročila v Nemčiji in veljala bo okrog 60.000 Din. Postavijo jo na sahad kulo pri Begovi džamiji in slišala se bo 20 km daleč. — Zeleni prapor. Kmetska himna. Hese-dilo spećTiil G risa K o r i t n i k , za moški zbor uffkvabil Zorko P r e 1 o v e c . Izdala in založila ^Zveza kmečkih fantov in deklet« v Litibljani. Tavčarjeva ulica 1. Ona partitjri je 2 dinarin. razmnoževanje je po zakonu prepovedano. Pevski zbori «*o s to ejk'adbo dobili učinkovito. navdu^uioeo h i urno. ki bo šla rada v ušesa ker je pevna in prav lahko izvedljiva Zveza kmetekih fantov in dekW ji želi preskrbeti tudi prireditev za mešani zbor in tudi za godbo na pihala, ker ee krhko j porabi kot koračnica. Izdaja je % lepo naslovno stimnjo in lifatkn notnim tiskom zelo okusno. Narona se na naslov založnika, ki io 1» pa bržčas" oddal v prodajo veem ostalim na»im knjiganwm. — Vreme. Vremenska»napoved pravi, da bo stanovitno lepo vreme. Včeraj je deževalo še v Sarajevu in Skoplju, drugod je pa bilo vreme že lepo. Najvišja, temperatura je znašala v Splitu 27, v Zagrebu 25, v Ljubljani 34.5, v Mariboru- in Skoplju 22. v Beogradu 21, v Sarajevu 19 stopinj. Davi je kazal. barometer v Ljubljani 767.1, temperatura je znašala 11.2. — Ne&reče ln nezgode. Pavle Karlin, v Stari Loki je davi peljal podkovat konja. Ko so konja pri kovaču držali, je z vso silo brcnil s kopitom in zadel Karlina v trebuh. — Navadno drugi koga okoljejo, Janez iz Draveij pa se je kar sam. Snoči je doma nenadoma prijel za nož in.se trikrat zabodel v pnsa. Kane so sicer globoke, vendar niso nevarne. Posestnik Jože Primožič iz Cerknice, o katerem smo pred dnevi poročali, da ge. je nekdo med prepirom udaril z motiko po glavi, je snoči' v bolnici umrl. — Zaradi deklet-« «o se stopi i. Neki brezposelni delavec iz Nedeljice v Prek-murju je včeraj prenočeval s svojo Ančko v nekem kozolcu v šajiartnem pri Litiji. Prav dobro se je počutil, ko so se nenadoma pojavili" trije Bosanci in zahtevali, naj jim prepusti dekleta. Fant še je zahtevi uprl in je prišlo do pretepa. Bosanci so planili nanj. on je pa potegnil nož in er.eane* je bilo malo tudi malih morskih rib in med kipci ni bilo pot»ebno2a zanimanja. Cene se niso bifcbVeiK) spremenile. Skuše so prow lajali po 14 do Hi f>tn kot bfeJShji teden. Sardo-nov je bilo i*e manj kot *kus, bili so no 16 Din in nekaj kilogramov ie bilo sardin, ki so po 14 Din. Dražj-ih vmt jo bilo !i<\ je bilo dovoli ?ruk po 24 Dp in -ilov po do 4P Din. -lil'trie van je tlaka na živilskem trjru je napredovalo tako. da zdaj MeMtriujp-io ter gladijo parnim val;arjem in z man|šim na motor dovozne reste in prejšnji perutninski trg. PrasfeOEB za zelenjitdni trtj ?*La zrž ni bilo ae nikdar {oliko za prtih rest, kot z zdaj razkopane ali v delu. Pia-rni valjar uladi cef>to na Vrtači, v Nunski ulici bo zaposleni delavci meetnega eeatnega nad-/onstra pri kanalizacijskih delih, prav tako v Knalljevi ulici. Zaprta je pa tudi Gregorčičeva ulica in seveda še vedno BJeiveisova cerdn in «?ploh ie ukinjen skoraj ves vozni promet v zahodnem deli meeta. Za vozni promet je zapita tudi šubiceva ulica, ker še delajo na Valvazorjevem trgu na vozni re^i. ki jo bodo razširili in znižali. K ar#S je nepre-kinjen promet edino na ErjVK-eevi re«»ti, vsi dru-szi priključki ob nji so pa !>eprimemi za promet, če Že nrso povsem z;iprti. - lj Opozorilo MiLiSoni. Krajevni šolski odbor namerava ustanoviti za VII. okraj otroški vrtec. Starši, ki imajo za vrtec godne otroke in bi jih radi pošiljali vanj, naj se zglase v pisarni šolskega upravitelja na VI. deški osnovni šoli v Spodnji Šiški jutri in v nedeljo od 9. do 11.. da se ugotovi Število otrok. ki bodo poseeali otroški vrtec. —lj St.an.jp Otona Ebenspangorja, ki se je ponesrečil pri planinski nesreči na Grintovcu. je dobro. Rane se naglo celijo in se bo kmalu lahko vrnil v Zagreb. Sokolstvo Iz Kranja — Na drž. realni gimnaziji v Kranju se prično popravni krpiti dne 2o. t. m. ob s. uri po sporedu, ki je pritrjen na raz- clasni đ«ll Vpisovanje za šolsko leto ir04-25 bo 1. septembra dopoldne od pol S. ure dalje za I. razred- 3.. 4. iti 5. eep. te-mbra pa za ostale razrede. Otvoritvena siu*ba božja bo dne 10. septembra ob S. uri v gimnazijski ka,peli. Podrobna navodila so objavljena na razjasni deski. SPORT — Uredni občni zbor SK Polia bo v nedeljo 2. septembra ob 10. dopoldne pri k hi bo vem -poslovodji g. -Ivanu Zupančiča v Zavrtačah pri Višnji gori. Dnevni red: 1. poročite o stanja članstva in o pripravah za bližajočo se ^ionsko sezono; 2. iz-premiemba pravil; 3. poročilo odbora za zgraditev smučarskega d osna pri Sv. Duhu; 4. volitev uprave Dolenjskega doma Ln 5. slučajnosti. Ker so na dnevnem redu važna vprašanja, prosimo članstvo io prijatelje kluba že zdaj. naj se občnega zbora zanesljivo udeleže. — Odlbor. Sokolski praznik v Preserju Ob razmeroma jugotmem vremenu je priredil Sokol v Preserju na praznik 15. t. m. svoj letni javni nastop ob lepi udeležbi občinstva in bratskih društev iz Borovnice in Brezovice. Kot zastopnica okrožnega načelništva se je udeležila nastopa sestra Marta Podpacova. Po prihodu vlakov iz Notranjske in Ljubljane se je na kolodvoru formiral lep sprevod z godbo Sokola I. Tabor. Na čelu so jezdili Člani z dvema mogočnima državnima^ tro-bojnicama, nakar je za godbo sledilo članstvo, naraščaj in deca v krojih, končno pa ostali udeleženci v civilni obleki. Veselo so odmevali zvoki sokolske godbe pod temnim Krimom, domače ljudstvo pa je simpatično pozdravljalo in obsulo povorko s .cvetjem. Vesel pojav, kako naše podeželsko ljudstvo že spoznava korist sokolske ideje za naš narod. Pred zaiano narodno- gostilno brata Petelina v Kamniku je bil razhod, nakar se je pričelo zbirati domače ljudstvo v velikem številu na telovadišču. Tclovadi-šče sicer ni bilo preveč idealno, vendar so vsi telovadni oddelki razmeroma dobro, kljub slabo- dvignjenemu terenu opravili proste vaje. Točno ob pol 16. je prikorakala na telovadišce moška deca tl8> in za njo ženska deca <24>, ki je pretežke okrožne proste vaje opravila zadovoljivo, vendar ženska deca boljše kot moška, ženski naraščaj (9) je zletne proste vaje izvedel dobro in skladno, nakar je 38 članov zletne vaje opravilo zadovoljivo. Tudi skladnost in kritje sta bila dobra ter bi vaje pri boljšem terenu dosegle še večji uspeh. Tudi članice (23) so dosegle z zletnimi prostimi vajami lep uspeh kljub slabemu terenu Pri orodni telovadbi sta nastopili dve vrsti članov na drogu in bradlji ter smo zlasti na bradlji videli nekaj prav čednih in dobro izvedenih vaj. Občinstvo ni štedilo s priznanjem. Po telovadbi je bila dobro obiskana narodna veselica ob sviranju godbe Sokola T. da odhoda vlaka proti Ljubljani ob 10. Sokolski nastop v Preserju-je pokazal krepko voljo do pozitivnega Bpkplske-sra dela na deželi. — Sokol Mojstrana. V nedeljo je - na naš sokolski praznik — prihitelo v Mojstrano o'i vseli strani vse polno gostov, Žal se je svečano razvitje sokolskoga prapora moralo vršiti v sokolski dvorani, iločim je bila proslava 20lotrr.ee in okrožni SOkblSKi naston preloženi na prihodnjo nedeljo. Praporu sta kumovala Nj. Vis kraljevič Andrej po svojem zastopniku s. ■>< Ipolkovni-ku Bakici) in sestrn (lizela IVrnićeva Upajmo, da bo naš sokolski prapor združil pod svojim okriljem tudi ncprijat< Ijt sokolsfva, tako. da bo naša školska Mojstrana pod novim praporom korakala od Iz Laškega — Večer ob Savinji. Ta za 15. t. bl določena prireditev tukajšnjega Sokola in Jadranske straže jc bila iz sočustvovanja do rudarjev, ki so v obrambo svojih pravic prav te dni stopili v gladovno stavko, preložena na nedeljo 19. avgusta z istim sporedom ter ob istem času (4. popoldne). — Divji lov. Neki tukajšnji mesar je kupil lepo rejenega vola za zakol. Volu pa ni dišala klavnica ter ae je dvakrat iztrgal gonjačem in skočil v valove Savinje, ki je prav ta dan močno narasla. Vol jo deročo reko obakrat srečno preplaval in šide nato se je posrečilo gonjačem ukrotiti ga. Umevno je, da so tej brezplačni predstavi prisostvovali številni gledalci. — Nov šef davčne upravo jrosp. davčni inšpektor Ivan Adamič je prevzel z današnjim dnem uradne posle šefa tukajšnje davčne uprave. _ Dostavljanje »Slovenskega Naroda«. Radi tehničnih zaprek se je ekspedicija -Slovenskega Naroda? zadnje dni nekoliko zakasnila in zato so dobili naročniki list šele zvečer, odnosno drugo jutro. Ker so te zapreke odstranjene, se bo > Slovenski Narod« odslej zopet redno dostavljal. Iz Celja Hoimannsthalovega »Slehernika« je nameraval Celjski studio pod vodstvom režiserja g. Milana Košiča vprizoriti 25., 26. in 28. avgusta ter 1. septembra zvečer pred župno cerkvijo. Ker pa bo Narodno £leda-lišče v Ljubljani uprizorilo isto igro 1. in 2. septembra v Celju pred Marijino cerkvijo, bo Celjski studio nastopil samo v soboto 25. in nedeljo 26. t. m., da se izogne neljubi koliziji. —c O prostozidarstvu bo predaval akademik g. Julij Savelli v ponedeljek 20. t. m. ob 20.30 na članskem sestanku Društva ju-gosl. akademikov v Celju v Celjskem domu. Na sestanek so vabljeni polog članstva tudi vsi abiturijenti celjske gimnazije, za katere se pripravlja tudi informativni sestanek v septembru, na katerem bodo dobili vpogled v akademsko življenje, informacije glede študija na jugoslovenskih in inozemskih univerzah itd. —c T^mrl je v sredo v celjski bolnici 41-letni bivši tiskarniški pomožni delavec Franc Sredovnik iz Nove vasi pri Celju. —c Nesreča pri mlačvi. V ponedeljek je zgrabila 18 letnega dninarja Franca Tan.ška s Teharja. ki je delal pri nekem posestniku, mlatilnica za levo roko in mu razmesarila đva prsta. Tanšek se zdravi v celjski bolnici. ' -—C SK Ilapid iz Maribora bo gostoval v nedeljo 19. t. m. v Celju in bo Igral na nogometnem igrišču pri i Skalni kleti r prijateljsko tekmo a celjskimi Atletiki. Iz Trebnjega \ — Poioke. Včeraj sta se poročila v Ljubljani tukajšnja domačinka gdč. Vita KovsetČ in g. Joško Babnik. uradnik okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani V Rušah pri Mariboru sta se poročila gdč. Katarina Janko in g. Na-mc^*tnik Mirko, projgovni nadzomnk v Trebnjem. V Karlovcu pa se je poročil g. Steiner Bela. lekarnar v Trebnjem z gdč. Zoro Mattersdorfer. Vsem novoporočen-eem obilo sreče! V tem mesecu so stopili pred altar že 4 Trebanjke in 3 Trebanjci! — žegnanje smo imeli na Marijin praznik. Kakor lani. se je letos še bolj poznalo, da ljudstvo nima denarja, saj se v Trebnjem ni prav nič opazilo, da obha- smage do anaoe za Rnkmlsjrn Idejo! Na pri -slavo 20 letnice obstoja društvs in okro?.n: sokolski nastop pa vabimo fM prijatelje sokolstva, ker se bo proslava \ tšila e bo d»4ovan ji-m irodbi- jtfi>ni prowet-ni tečaj, pozjva tem potoku frfie' bratske edlnice, da nemudoma vrnejo prijavnice, ker mora /.PO v soboto r.veVrr \\ točno Število tečajnikov-,-rta iH-e*li- z okrožnimi prozirni vajami, nakar 1** moSka deca izvajala raznoterosti in icrre. ki -n občinstvu izredno ugajale Pri orodni telovadbi sta nastopili dve vrsti članov na drogu in bradlji, ki sta pokazali nekaj prav dobrih sestav med navdušenim odobravanjem občinstva, članice (11) in čani (15) so zelo dobro opravili zletne proste vaje. Po javni telovadbi se je vršila na vrtu br. Za'arja izvrstno obiskana narodna veselica ki je ob sviranju vojaško godbe potekla zelo dostojno in v najboljšem razpoloženju. Želimo borovniškemu Sokolu, ki je prišel končno vendar iz društvenih kriz v normalne razmere, da po tej poti .'fdujp npprej po Tvrševem c-r^u- O^b* nič celota vse! 7.d~ jamo farno žegnanje, "ki je nekdaj tako slovelo. Gostilne so bile prazne. 'Trebanjci pa so sli v okolico. — Na včerajšnji vjein je bilo prignanih nad 300 glav goveje živine. Ker pa pade na ta dan na Dolenjskem več. sejmov, smo v Trebnjem ostali brez kupcev. Par kupčij je bilo zaključenih le med domačini in je bila v splošnem kupčija prav slaba. Skoda, da na ta sejem ne prihaja več kupcev, ker je blaga na izbiro, saj ljudstvo prižene živino, da jo proda in plača davke, ki dospevajo v 3. četrtlefju v plačilo bas ta dan. — Sokol v B*i L"vreneu priredi prihodnjo nedeljo javni nastop na travn;kti br. Bregarja Počitniška kolonija 7 Boštanjn Trbovlj« , 16. avgusta. Kakor druga leta. Je tudi letos tukajšnji občinski odbor Rdečega križa poslal na letovanje večje število okrepčila potrebne fnladine. Izbranih je bilo 41 najbolj slabotnih otrok, katerih starši so po večini delavci. Odbor je tudi letos izbral ze letovanje idiličen Boštanj ob Savi. kjer se je lansko leto mladina izredno dobro počutila in okrepila. V nedeljo sta obiskala taborečo mladino predsednk tukajšnjega RK učitelj g. Karel Omerzu ln društveni zdravnik in podpredsednik g. dr. Baumgarten. V taborišču mladine sta našla vzoren red. mladino pa zdravo in vidno okrepljeno. Mladina je bila obiska svojih zaščitnikov in dobrotnikov izredno vesela, pa tudi oba zastopnika RK sta nadvse zadovoljna, ko sta videla, da blagodejen učinek toplega solnca. dobrega zraka in osvežujoče vode na mladino ni izostal Mladina je nastanjena v šoli, kjer vzdržuje sama največji red in snago Mladina prebije dan po točno določenem redu. Zjutraj ob določeni uri budnica, nato skupno umivanje in čiščenje ubikacij. ter zajtrk. Slede proste vaje po telovadnib predpisih, izleti v bližnjo okolico, po kosilu pa blagodejen počitek na slamnjačah v ubikatijah ali pa v senci savskega obrežja. Največje veselje mladine je kopanje v topli Savi in aolnčenje v savskem svižu. Z žalostjo v srcu pa je mladina zria proti Savi, ko se je solnce skrilo za oblake, zlasti pa, kadar je več dni zaporedoma deževalo, kar je mladino po večini priklenilo na počitek v šoli. Toda mladina kljub temu ni izgubila vere v bližajoče se solnčne dni, ki so kmalu napočili. V deževnih dneh si je krajšala čas s primerno zabavo in poučnimi n&stOpi. za kar sta skrbele voditeljice počitniške .kolonije gdč. Feštajnova in Meter-čeva. Posebne zasluge za počitniško kolonijo Rdečega križa imata boStanjski šolski upravitelj g. Fakln in narodni poslanec krškega sreza g. Drmelj, ki sta poskrbela, da je mladina vsetransko udobno letovala. Toda tudi vrli Boatanjčani so bili nasi mladini nadvse naklonjeni tako. da jih ne bo pozabila. Ko se mladina te dni vrača okrepljena in utrjena v zdravju na svoje trboveljske domove, izreka vsem, ki so ji kakorkoli pripomogli do tega krepkega oddiha na dobrem zraku, svojo iskreno zahvalo. Profesor razmerja. — Čudno, če hočem dobro plavati, se moram pošteno učiti. Pri điia.kih >e pa narobe. Dijak plava samo takrat, ko se sploh ni učil Stran 4. SLOVENSKI NAKOD*. e vzkliknil presenečeni bandit. XXIV. MARKIZINI SODNIKI — Izginila je! Toda kako je mogla pobegniti? — je vprašal mladi plemič. — Mi smo pa res tepci! — je vzkliknil Jean de Cadillac. — Ce zasačimo kačo v njeni luknji, ne moremo nikoli trditi, da jo že držimo. 6e smo zamašili eno hjjknjo. — Zbežala je! Ušla je! — je (ponavljal Raoul ves iz sebe. — In nobenega sledu ni za njo. *— Pomirite se. sled se bo kmalu nasla. Zdaj ie pa čas." da se preselimo. — Toda, kako je mogla priti odtod? Tvoii ljudje ji vendar niso pustili pobegniti ? — Za te lahko jamčim. Sicer ste pa lahko sami videli, da so bila vsa vrata dobro zakienjena, vezna celo na dva zapaha. — No in? — Kaj niste videli tajnin vrat. vo-deć.h v hišo z dvorišča.-' In kdo nam more jamčiti, da tudi ta izba nima takega izhoda? ■ — Sicer pa moremo, ali bolje rečeno, moramo ukreniti vse potrebno, — je dejal Raoul. — Časa nimamo več mnogo, če hočemo odvrniti nevarnost. Takoj moramo obvestiti o tem svoje prijatelje. — Kaj pa storimo z otrokom? — Tudi o tem se bomo pomenili. Vsi so bili zbrani v veliki sobani. Coarasse in gospodična de Saint-Her-mrne sta stala v kotu in se tiho pomenkovala. Sara je zamišljeno zrla na upadla lica svojega starega strica. Drugi so stali v skupinah in se pogovarjali. — Prijatelji. — jih je ogovoril Raoul, — prinašam vam žalostno novico. Te besede so napravile na vse globok vtis in hitro so se zbrali okrog mladega plemiča. — Žalostno novico? — je vprašal Clodion. — Kar govorite, prijatelj. Mislim, da bo imel vsak toliko poguma, da bo mirno poslušal, kar nam hočete povedati. — Res je. kar govorite Raoul — se je začulo več glasov. — No, prijatelji, povedati vam moram, da ie markiza de Beausejour pobegnila. — Pobegnila! — je vzikliknil Coarasse. — Ha. ta ženska je pa res prava kača. — >e zarentačil Clodion. —Vedno se nam izmika iz rok. Izražene so bile razne domneve o pobegu, slednjič je pa povzel besedo stari Samuel. — Gospoda, markiza je zopet srvo-bbdna in to pomeni nevarnost, da pri- demo zopet tja, odkoder smo komaj pobegnili. — Tudi meni se zdi tako, — je pritrdil Raoul. — In mehi rudi, — se je oglasil Coarasse. — Prav kmalu bomo tore? zopet v rokah te vražje ženske, — je nadaljeval Samuel. . . — Ce se to zgodi, smo kzgubijeoi. — Bogme, gospoda, pa vendar ne bomo dovolili, da bi nas ženska ugnala v kozji rog. — je vzkliknil Coarasse. — Kaj hočete reči s tem, gospod grof? — Reči hočem, da imamo vsaj otroka. Če tudi on ni pobegnil s svojo materjo. — je odgovoril Coarasse. — Ne, k sreči je deček še vedno tu, — je dejal Raoul. — No torej, če imamo proti sebi žensko, bo mati pri nas, dokler bomo ime H v rekah njenega otroka, kajti ta tigrica je vendarle mati. Kaj niste opazili, kako se je prestrašila, ko sem potegnil meč, kakor bi hotel njenega sinčka zabosti? — Grof ima prav, ^- je pritrdil Agenanec. — Markiza lahko pošlje na nas vojake, saj dobro ve, kako se borimo. Ne ve pa, kaj bi storili v tem primeru z njenim sinčkom, in dokler ga ne bo imela zopet pri sebi, ne bo tvegala napada. — Će je tako. ga moramo pa drago prodati. — Da. vsem nam mora zagotoviti svobodo, da bomo lahko odpotovali v Anglijo ali Ameriko. Ta čas k prišel Guadet. Brž so mu povedali, kaj se je zgodilo. Povedali so mu. kako se je markiza baš pravočasno pojavila na' pragu, da je proti svoji volji rešila iz trdnjave Ha pobegle jetnike. Raoul mu je povedal .rudi to, kar je bila povedala njemu in Coarassu stara Amgelika, torej vso zgodbo o sleparski poroki markize de Beausekntr. — Da. nekaj podobnega se je po Bordeauxu res govorilo, — je pripomnil Guadet. — In zakaj ni bila uvedena preiskava? — je vprašal Coarasse advokata. — Ker so ljudje mishili,' da so to prazne čenče. Toda to ni važno, nova obtožba nam lahko samo pomaga. Ne pozabijmo na njo. Nadaljujte! In Raoul je zaključil svoje pripovedovanje s tem, kako se je. posrečilo markizi tistega jutra pobegniti. — Hm, hm, to je. pa kočljiva zadeva, — je dejal Guadet. —. Kaj ste pa storiti z obrokom? . .: . :.] — Otrok je še yedno iw- — Ce imate otroka se v rokah, se ni treba ničesar bati. markkza pride kmalu ponj. •—- Res je. — je pritrdil Coarasse. — Sicer pa nz te hiše človek kaj lahko izgine. Jean de Cadillac, pojdite po malega Roberta in prrvedite.ga sem. Jean je odšel počasi po stopnicah in kmalu je prinesel v .naročju mankizl-ne-ga sinčka. — Tu ie potomec nase dame. gospodje. — je dejal bandit. — Prosim vas samo. da mu ne storite nič hudega. V teh nežnih prsih se že oglaša pogum in zagotavljam vas. da se bo razvil iz tega fantiča junak. — Danes ste pa nekam čudno nežni, mojster Jean. — je pripomratl Clodion smeje. Mojster Jean je samo skomignil z rameni, potisnil dečka h Coarassu m zarnrmral: — Najraje ga zaupam za ljubijeo-cem. Ti imajo radi ves svet, posebno pa otroke. Carasse se je zasmejal. Gospodična de Saint Herrriine je vzela dečka v. naročje in ga rxdjubila. Deček se ni branil, le vprašal je: — Ali veste, gospa, kje je moja mama?« — Ne vem, drago dete, ne vem. OdšJa ie nekam. Morda se kmalu vrne. — A Angelika? — Ta je v svoji sobi. — Torej pojdem k nji. Preureditev in izpopolnitev chicaške razstave Šest milijonov dolarjev }e dala uprava, da je postala razstava mnogo privlačnejša kakor je bila lani Vsi pose miki letošnje razstave v Chicagu se strinjajo v tem. da ie mnogo boij pregledna, lepše urejena in vzornejše vodena, kakor lani. 6 milijonov dolarjev, ki jih je daja uprava za novo ureditev in izpopolnitev, je gotovo prineslo znatno izpremembo. kar priča tudi splošna hvala. Prijetma igtra svežih barv. ki so z njimi pokriti nešteti paviljoni, zabavišča in atrakcije čez dan in pri večerni razsvetljavi, napravijo na človeka osvežujoč vtis, pa naj pride pose mik na razstavo kadarkoli, vedno je tam praznično razpoloženje. Mnoga podjetja, kakor recimo dvorana znanosti; zahtevajo sama po sebi več dni. kajtH v njih je ogromna množina zanimivih in poučnih stvari iz vseh panog človeškega dela. Tu vidimo, kako sta se živalsko in rastlins/ko kraljestvo sčasoma razvijala, kako je tehnika v vseh svo.th panogah napredovala, kako je človek mislil in delal, da se je povzpel tako visoko. Že sama dvorana vede je vredna, da človek poseli razstavo. Zanimiv je planetarij, -kjer vidimo vse zvezde in planete, kar jih je mogel doslej odkriti največji daljnogled, v sedanjosti, preteklosti in bodočnosti, v chicaškem pasu. na ekvatorju in na tečaou. kjer lahko zasledujemo premikanje zvezd in po: planetov okrog solnca. Razen Fordove ekshibicije, ki kaže napredek izdelovanja avtomobilov od prvih začetkov, in podjetij General Motors, kier se izdelujejo avtomobili ' • : rv _ , -» ----.i. „_ Razstavita palaca u pr^it. - . ~> «. di avtomobilske dirke. Znani dvrkač Barnev Oldlfieki kaže s svojo skupino vratolomne dirke po najslabših cestah, klancih in ovinkih, tako da zastaja človeku kri saj ima vtis, da se bo dirkač zdaj zdaj s svojim avtomobilom prevrnil. Poseben oddelek razstave je posvečen vozilom vsega stoletja. Tu vidimo premikajoča se vozila od najstarejših časov do dandanašnjih dni. Posetnik chicaške razstave se pa lahko dvigne v letalu aH balonu visoko nad razstavišče, odkoder objame nje-gov p-ogle-o* ves ogromen razstav«! prostor naenkrat. Kot višek mehaniziranega prorn^ta naše dobe razstavlja železnica United Pacific Ra>ibroad aerodinamični voz. bogato opremljen in urejen za našo moderno dobo. Visoko nad razstavo se vzpenja tako zvana nebeška železnica, s katero se lahko popelješ v zračne višave; da vidiš vso ogromno razstavo naenkrat. Mnogi narodi in države imajo na Pred naJrupom si oglejte veliko razstavo otroških ln lgraćnin vozičkov, stolić, holenderjev, malih dvokolea, tricikljev, šival-Bfli strojev, motorjev Id dvokoles v prostorih domače tovarne »TRIBUNAc F. BATJEL, LJUBLJANA, KARJLOVSKA OB- STA ST. 4. — Najnižje cene! Ceniki franko? Narodna tiskarna LJUBLJANA PRODAM - ŽELEZEN ŠTEDILNIK dobro ohranjen, naprodaj. —. Ogleda se:. Rožna dolina, Cesta n. st- 6. ŽELO POCENI PRODAM: dve salonski garnituri, tapecirani, z mizama, lovsko omaro, postelje, omare, amerikansko in navadno pisalno mizo, stenske mize, ogledalo in drugo pohištvo. — Naslov v opravi »Slov. Naroda«.. 2565 RAZNO HRANILNO KNJIŽICO kupim za polno vrednost te plačam v štirih mesecih. — Ponudbe na upravo »SI. Naroda« pod »Zajamčeno 2564«. 2564 Ce oddajate aH Na* •JM> modne hlače, najboljši nakup. A. PRESKER, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta •ter. 14. 6/T Difaike sobe oglašujte v »Slovenskem Narodu«, -p- Beseda 0-50 para. MALINO VEC pristen, naraven, • čistim sladkorjem vfcuhaa — se doM ns malo in veliko v LEKARNI DR. G. PICCOL1, LJUBLJANA. Dunajska a 6 Klavirji! Planini' od Din 8.500.— prve svetovne fabrikate. Bo sendorfer, 8teinway, Forstei, Petrot HolzJ, Stingl original. Ki so nesporno najboljši! (Lahka, precizna mehanika.) Pro daja jih izključno le sodni Izvedenec in bi vsi učitelj Glas bene Matice Alfonz Brezni! '-^sandrova cesta štev. 7 Velikanska zaloga vseh giaabe afb instrumentov In stran I I I I I U I ii chicaški razstavi svoje pavikjone. restavracije ali pa cele vasi. tako Anglija, Irska, Španija. Švica. Alžir, Tunis itd. Tu je človek kakor v deželah teh narodov, tu vidi vse glavne njihove šege in običaje. Tu vidimo mavanski hram, kitajska svetišča, v vasi Črnega lesa je pa v sredini parket, kjer se pleše, vsaki dve uri se pa tla odpro in gledalci vidijo najlepše prizore iz umetnega drsanja na umetnem ledu. V zalivčku je zasidrana lepo okrašena Bvrdova ladja »City of New Vork«, ki je spremljala zadnjo ekspedicijo na južni tečaj. sem pnsinžaL pa hi mi ne bito treba mnogo piti. Ko mi je bito 30 let, sem imel pribrarijeniii 746 dolarjev 23 centov. Tedaj mi je umrl stric in mi zapustil 3 milijone dolarjev. Tako sem postal milijonar. Pa poskusite * postati tako tudi vi. Palaca elektrike Policija na razstavišču nosi rdeče bJJttze, modre hlače in bele tropične klobuke. Ra^zen avtobusov Grvhound Lines, konst-ruiranih nalašč za razstavo, vozijo po razstavišču najrazličnejša vozila na suhem, po zalivih pa motorni čolni, ladjice in navadni čolni Na razstavišču je tudi velik vodomet, ob večernih urah pa zažigajo bengaličen ogenj. Takoj pri vhodu na severni strani, ob cesti zastav, stoji češko slovaški paviljon. Na tej cesti je vedno živahno in veselo." včasih še preveč, kaikor na Pariških ufccah. ki so tudi na razstavi. kje»r je morala policija razna podjetja takoj prve dni razstave zapreti, ker so imela preveč pohujšljive programe. Na razstavi, na svežem zdravem zraku ob Michiganskern jezeru, se človek res lahko po mili volji razvedri in pozabava. In zelo verjetno je, da postane letos chicaška razstava Eldorado in kraj sestanka mnogih, zlasti onih, ki je se niso videli, kakor je bila lani Mekka posetnikov iz vse Amerike in tudi mnogih tujcev. Srečni pisatelj Pristojni davčni urad v New Yor-ku zahteva po naročilu finančnega ministrstva od angleškega pisatelja P. G-Wodehousa in njegove soproge 250.790 dolarjev, lei viri baje dolsrrjje ameriškemu fiskn na davkih in zlobah za leto 1925 do 1931. Samo globe za zaostale davke znašajo 127.000 dolarjev, vse drugo so pa na novo odmerjeni davki. Dopisnik »Corriere della Sera«, ki je poslaJ svojemu listu to vest, pripominja, da namerava ameriška vlada v bodoče posvečati večjo pozornost tujim pisateljem in filmskim libretistom. V primerih, ko ne bo mogoče izterjati davkov, bodo davčne oblasti zaplenile tantijeme pri založnikih. Naši pisatelji bodo gotovo globoko vzdibmli. ko pre-čitajo te vrstice, saj je res nekaj posebnega pisatelj, od katerega lahko davčne oblasti zahtevajo težke milijone na zaostalih davkih. Kako postaneš milijonar Vprašanje, kako lahko človek postane misionar, zanima pač marsikoga, posebno zdaj, ko je tako trda za denar. In gotovo so morali že mnogi mi-Hjjonarji, zlasti dolarski, odgovarjati radovednim novinarjem na to vprašanje. Nedavno je izpolnil ameriški milijonar P. Bowers 50 let in to priliko so porabili novinarji, da so ga vprašali; kako je p: >tal milijonar. In Bowers jim je pripoN jdoval: Ko mi je bilo 10 let, sem začel prodajati na ulici novine. Službo kolpor-terja sem pa izgubil, ker sem zbolel. Potem sem čistil čevlje in si prihranil nekaj denarja. Ob ves prihranek me je pa pripravil brezvesten slepar. Potem sem začel pomivati posodo in dobil sem službo v nekem hotelu. Spravljal sem cen tek k centku, nobenega veselja, nobene zabave si nisem privoščil. Kadil nisem, plesal tudi ne, na pijačo pa sploh misliti nisem mogel, saj bi bil lahko sproti zapil vse. kar Tri usmrtitve V zloglasni newyorški ka zanrfflio Sing-Smgu so imeli danes teden nepričakovano tri usmrtitve na električnem stolu. Presenetljivo je, da je bita usmrčena .Ana Amonijeva, obsojena na smrt zato, ker je najela morilce, ki so umorili njenega moža, da se je polastila njegove zavarovalnine v znesku pol milijona dolarjev. Trikrat soiiapo-ročili, da bo usmrčena. pa je bila usmrtitev vedno odgođena na posredovanje guvernerja države New Yonk. Včeraj teden je pa obsojenka pod nadzorstvom paznice poslušala laomcen newyorške postaje. Kar je napovedovalec prekinil končen ic scjoročal: >Ju*ri zgodaj zjutraj bo usmrčena električnem stolu .Ana Amonijeva;« Ta nepričakovana strašna vest >e obsojenko tako presunila. da je omedlela. Sodba je bila izvršena zgodan zjutraj. .Ani Amonijevi sta sJedila na eJefctričnem stolu zločinca Saetto td Feraochi, ki sta umorila njenega moža-Ameriški listi poročajo, da v. državi Nea- York že od leta \927 m hfta usmrčena nobena ženska. Iz Metlike — Priredite* gasilskega dro****. vw> najBrtarej&h gasilskih društev v naai državi je gotovo metlaako, saj je se pr#d leti pramovalo 60-letnico. V nedeljo 19 t_ m_ priredi po dolgih letih zopet javno veselico, čije prebitek je namenjen za popravilo drućtveneea avtomobila in izp - -polnitev inventarja. Ker vozi ob neo*l>ah izletniški viak iz Ljubljane ter m vroča ob 18. uri naasaj. pričakujemo p^u3 tud: te Ljubljane. Dopoldne kopanje v naAerr. JrJatičnem kopališču, popoldne na veselic-. — kaj hočete lepšega? Kraji rio Novega meata imajo še ugodnejšo zveao. ker od haja. zadnji vlak iz Metlike ob 25. un. — Strelska družina v Methiri obvešča svoje članstvo, da so redne strelske vaje na strelišču odslej vsako nedetjo m na praznike od 10. do 12. ure. Ker ho družica v septembru priredila nagradno tekmovanje, pričakuje od svojega članstva da bo marljivo vežteak> — Sokolska javna knjižnica ne posluje do arede 29. t. m. ker odhaia kniitn^sr na počitnice. — Odkritje spomenika Triglavski trt\i Težko nas je lani vse zadela vest o tragičn: smrti vrlega Sokola Dušana Gorupa ki «* je ponesrečil v Triglavskem pogorju in <*n gar zemski ostanki počivajo v Srednji vasi Že takrat sta sklenili društvi Sokol Marv bor matica in Sokol Ljubljana, da bosta grob mladega idealista postavili kamen 5 križcem, s čimer naj bo pokazana, da ga je bridka usoda iztrgala iz sokolskih vrst. toda pozabljen ne bo Dušan Gorup nikdar' Obljubo bosta obe društvi izpolnili v nedeljo 19. t. m. ob 11. uri dopoldne, ko bocr> slovesno odkrili spomenik na njegovem grobu v Srednji vasi. Sokol Maribor matira in Ljubljanski Sokol sta že odposlala tja svojo delegacijo, vabljena pa so k temu slovesnemu trenutku tudi ostala sokolska društva Vlak odhaja iz Maribora ob 2..S£ ;n prihaja v Ljubljano ob 5.51, in sicer je to brzi vlak, s katerim imajo ugodno zvezo vsa društva iz mariborskega in celjske«:^ okoliša. — Mariborski teden v zvočnem fiimu Ker je bil v sredo izredno lep dan in hkrat: zadnji dan letošnjega Mariborskega tedna, so vse razstave in večerno življenje na zabavišču filmali. Obisk je bil tega dne naravnost rekorden in nihče ni hotel zamudit; zadnje prilike, da si ogleda pestro vrvenje in zanimive razstave Mariborskega t*dn* Vse to pa so ujeli na filmski trak in bom''1 kmalu lahko Mariborski teden gledali poslušali v filmu. — Zopet ukradeno kolo. V sredo je nekdo ukradel žensko kolo Jožefi Majheničevi. gostilnicarki v Studencih. Kolo. ki je stalo v veži, je bilo znamke >Dobera< z evid. štev. 73.739 in tov. št. 11.699. — Ptičici sta ga na obisku okradli. Na praznik sta pozno v noč stikali v neki mariborski gostilni dve znani prostitutki za svojim plenom ter iskali žrtve. Pri sosedni mizi je sedel še mlad šofer, nekoliko vinjen in njega sta si izbrali za žrtev. Res ju ie šofer povabil na svoj dom, kjer se je z obe ma zabaval po mili volji. Med tem pa je ena neopaženo preiskala žepe šoferjevega suknjiča, ki je visel v sobi na obešalniku m iztakmla tam kovancev za 500 Din. Seveda je ničvrednica denar ukradla medtem ko se je mladenič zabaval z njeno tovarišico Naslednjega jutra pa je šofer ves k lave m odkril, da mu je zmanjkal težko prisluzeni denar. Javil je nečedno zadevo policiji, ki je aretirala obe prostitutki, hkrati pa dala tudi šoferju primerno lekcijo. Obe ptičici sta dejanje priznali in se pokorita sedaj v zaporih tukajšnjega sodišča. Ne bo* se. Gospa: Ce se takoj rte poberete. pok>ičem svojega moža. » Vagabund: Vašega moža? O, sa; ga poznam. To je tisti, kri mi je oni dan grozil, da pokUče svojo ženo. če nt poberem. Gogol m plagiat — Snov, ha ste jo porabili v svojem »Revizorju«, so pred vami obdelali že drugi pisatelji, — je de jal. nekoč nek ne-zadovoljnež ruskemu pisatelju Gogolju. — Opozarjam vas samo na farso ukrajinskega pisatelja Kvttka OsnojanenJca »Tujec iz prestolice«. Priznajte odkrito, da je vasa igra plagiat Gogol se je smeje ozrl nanj in odgovoril mirno: — Saj ste tudi vi piagiat. — Kako to? — se je začudil kritik. — Vi ste norec in pred vami je bilo na svetu že mnogo norcev, — mu je odgovoril Gogol. Dre ju je: Josip Zupančič — 4s »Narodno tiskarno«: Fran lesersea - Zs oprave tn inseratni dej dota: Oton Jbnstoi - vsi t ljudi jam