POSAMEZNA STEMILKA 125 DIN POSffiNINA PEACANS V OOTOVIN1 IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH. ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—. v inozemstvu mesečno Din 15.—. — Uredništvo in oprava: Maribor. Ruška cesta 5 poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun št 14 335 — Podružnice: Ljubljana. Delavska zbornica — Celje. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Netrankirona pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov značaju vsaka beseda Din . mak oglasi. U sbzlilo v socialne aameae delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din 0J0 Itev 148 • ^aribor, sobota one 30 decembra 1939 • Leto XIV X P. Nekaj misli ob Novem letu Razmere, v katerih živimo mi in z nami vsi narodi v Evropi, so v vsakem •žiru težke, tako težke, da takih ne pomnimo, niti ne moremo predvideti posledic, ki jih bodo rodile. Ni se čuditi, da take razmere povzročajo povsod, zlasti med delovnim ljudstvom, veliko nezadovoljstvo, ker je težko prizadeto v gospodarskem in socialnem oziru. V takih okolščinah se širijo najneverjetnejše govorice in bujno cvete tudi domišljija, kar marsikaterega spravi iz ravnotežja in na stranpota. Na eni strani opazujemo prepočasno urejevanje naših notranjih državnih problemov, uvajlanje »političnih svoboščin, ki so ideal veliki večini našega ljudstva, zlasti pa delavskega razreda, na drugi strani pa občutimo naraščanje gospodarske depresije, draginje in brezposelnosti, ki povišujejo nerazpoloženje in čmoglednost. Vsemu temu se pridružuje še težak zunanji politični in gospodarski položaj, napovedane in nenapovedane vojne, ki otežkočujejo hitrejšo notranjo konsolidacijo pri nas, (fesi nismo zapleteni v mednarodne spore, katere pa na lastni koži že precej občutimo. Ne smemo se čuditi, da take razmere povzročajo veliko nezadovoljstvo in zmedo tudi med delavskim razredom, ki te posledice najbolj in najprej občuti na svoji koži (slabe plače, naraščanje draginje, Jw* «i t ,»;J »Ja itd.) in ni čuda, ako se marsikateri prepusti vrtincu domišljije in verjame vsemogočim demagoškim frazam. Socialistično gibanje, zlasti pa socialistični tisk, imata spričo teh pojavov zelo težko nalogo, da v tej dobi depresije in zmede pokažeta delovnemu ljudstvu pravo pot iz tega položaja, ker socialistično gibanje mora imeti — kakor je vedno imelo — na vsa ta notranja in zunanjepolitična vprašanja jasne in določene poglede in točno določene smernice. • Težka je ta naloga, ker je treba vse te dogodke doma in po svetu pokazati tako, kakor v resnici so, če se tudi tu iu tam komu zamerimo, ker nam to velevajo naša socialistična načela, ki so bife in morajo ostati temelj našemu socialističnemu gibanju. Vsako varanje in demagogija se prej ali slej vedno maščuje nad onim, ki se je poslužuje, zato moramo taka sredstva v naprej odklanjati. Socialisti smo za najširše politične svoboščine, popolno državljansko, socialno, politično in gospodarsko enakopravnost ter demokracijo. Brez uresničenja teh načel ni pričakovati zboljšanja razmer. Vsako odlašanje pravične notranje ureditve podaljšuje in povišuje nezadovoljstvo in zmedo, ki ne koristi splošnosti. Tudi z ozirom na zunanjepolitične dogodke, je potrebna čim hitrejša in dobra notranja preureditev, ker zunanji položaj je vse prej kakor povoljen '• m za vse male narode. Pospeševanje notranje konsolidacije v smislu gori navedenih načel je v interesu delavskega razreda, celokupnega naroda in države. Zavojevalna politika raznih držav je spravila vse male narode v zelo mučen položaj in nihče ne ve, kakšna usoda! bo jutri zadela enega ali drugega izmed njih. To kar je zadelo že celo vrsto malih držav, dovolj jasno dokazuje, kam stremi politika imperializma u * " * Na usodne posledice politike takih sistemov so že zdavno opozarjali socialisti vsega sveta in opozar- V srečno in mirno N ove lel el Koliko z večjim veseljem in upanjem bi pričakovali novo leto, če ne bi bilo strašne vojne, nečloveškega trpinčenja in ubijanja nedolžnih ljudi ter pustošenja naših kulturnih dobrin! Ali je postalo človeštvo nemoralno, ali smo brezvestni špekulanti in vojni hujskači, hijene v človeški podobi, ki koprnimo po človeški krvi in trpljenju milijonov ljudi? Vsa Evropa, ves svet je postal žrtev strašne človeka nevredne vojne. Velike države podjarmljujejo male narode in njih državice, ki so se razvijale s svojimi lastnimi silami in žrtvami ter želele po poti civiizacije postati pravi pijonirji izpopolnjevanja človeške družabne popolnosti, ki prihaja kakor avtomatično z razvojem človeštva. Vse te predpogoje uničuje sedaj vojna, vsa energija propada pod orožjem velesil, ki neobzirno izvajajo svoje načrte preko milijonov mrtvih trupel nedolžnih ljudi, ki so hoteli posvetiti svoje sile svojemu življenjskemu delu, misiji, ki so jo prejeli kot nauk iz minule svetovne vojne. Vojna je na morju, na kopnem in v zraku. Kdo bi bil mislil na tako vojno, s takim orožjem, še pred petdesetimi leti? To je orožje, ki ne mori ljudi, ampak ves svet. Pravi peklenski ples je to. In v vsej tej vojni trpi najbolj delavski razred. Nihče ne more danes povedati, kako bo končal ta krvavi ples. Ali vendar upamo na iztreznjenje; upamo, da zmaga človeški ra^um. j Mi na srečo še nismo neposredno potegnjeni v krvavi vrtinec, ali posledice vojne že precej občutimo. To je narav-I no. Države so gospodarsko povezane ' med seboj in kadar se te vezi motijo ali potrgajo, morajo nastati neredi in jneprilike. Takih neprilik imamo danes že dovolj. Žal, da imperialistične države še niso uvidele, da je vsaka vojna končno poraz. Rodi zla proti največjemu i optimizmu, največji sili in samozavesti onega, ki je mislil, da mu vojna prinese zlate gradove. Izredno prednost pa imamo pri nas v sporazumu, ki nam obeta urejene razmere v državi in demokracijo ter svobodo. To je velika pridobitev, ki jo moramo ceniti in želeti, da se v novem letu uresniči. V njej bo jugoslovanski j narod živel, se izživljal in krmaril vse javno življenje socialno in politično v boljšo prijetnejšo bodočnost. Socialisti smo proti vsaki napadalni vojni, proti vojni sploh. Naše načelo je svoboda narodov in sporazumevanje med njimi. To načelo ni samo naše. To načelo je načelo vsega socialističnega gibanja po vsem svetu. In tako, kakor želimo, da to načelo zmaga pri nas doma, naj zmaga po vsem svetu. Pri nas se pripravljamo na ustanovitev socialistične stranke, v mnogih deželah jo še imajo in kjer je ni, se nadejamo, da nastopi v novem letu doba, ko bo socialistično gibanje tudi tam zo-! pet dvignilo svojo glavo, kjer ga danes zatirajo in preganjajo. Ta želja ni naša kaprica, ampak naravna zahteva, ki se ji ne bo mogla ustavljati nobena reakcija, ki hoče zatirati svobodno voljo človeka in njegovo svobodno udejstvovanje. Zlomimo z novim letom z obotavljanjem, zlomimo morda s strahopetnostjol Bodimo uverjeni, da pripada svet junaku, duhovnemu junaku, ne kakršnemukoli junaku tiranu. To duhovno junaštvo najdemo v socializmu. Boji na zapadu so oživeli Prve indijske čete na bojišču. Na zapadnem bejišču so boji oživeli, dasi so omejeni na manjše odseke in oddelke. Zlasti so se razvneli boji med reko Saaro in Vogezi. Vojna na zapadu je doslej zahtevala razmeroma malo smrtnih žrtev. Do 21. decembra je padlo 1413 Francozov, Angleži pa so izgubili v vojni na morju in v zraku ter na fronti 2511 vojakov ozir. pomorščakov. Iz Amerike javljajo, da čaka tamkaj 6000 tankov na prevoz v Evropo. Letalski napadi Letalstvo je na obeh straneh precej aktivno. Skupina angleških letal je v bližini nemške obale napadla večjo skupino nemških patrolnih ladij. Ena ladja je bila pogodena z bombo. Angleška letala so preletela severozapadno Nemčijo. Eno letalo je bilo sestreljeno. Blokada NamCije Od početka izvajanja popolne zapore nad izvozom nemškega blaga sta angleška in francoska vojna mornarica zaplenili na nevtralnih ladjah že okrog en milijon ton nemškega blaga, ki je sedaj spravljeno v skladiščih in bo tam ostalo do konca vojne. Volna na Finskein se nadaljuje kljub mrazu Vendar pa ni pričakovati odločitev, * Kakor že javljeno, so se sovjetske Fincem posrečilo celo prekoračiti dr-čete vzdolž vzhodne finske meje omak-. žavno mejo in priti na rusko ozemlje, nile ponekod celo v svoje izhodne po-. Umik ruskih čet na skrajnem severu še stojanke. V vzhodni Kareliji pa se je I ni zaključen in izgleda, da bodo Rusi ja jo še danes. Vedno so se borili in se bore proti vsakemu imperializmu i !*».«• .. . . • nad narodi, ker ta- ka politika in take vladavine morajo roditi to, kar so rodile — vojno. Socialisti so se borili za svobodo, samoodločbo in neodvisnost narodov ter držav in za pravo demokracijo, ker le na podlagi teh načel se bo razblinil imperializem, pospeševalo bratstvo med narodi in onemogočila vsaka vojna. Iz navedenega mora biti vsakemu jasno, zakaj so danes vse naše simpatije na strani malih narodov, ki so bili napadeni, oropani svoje narodne svobode in neodvisnosti, pa naj so prišli ti napadi od katerekoli imperialistične države. — Kakor se borimo mi za svojo narodno in državno neodvisnost, z isto pravico se bore tudi vsi ostali mali narodi za svojo samostojnost in neodvisnost. Ako to načelo ne prodre, potem se je bati, da bo prej ali slej vsak mali narod do- živel, da bo napaden od imperialističnih velikih sil, pa najsi se potem ta imperializem skriva pod kakršnokoli krinko. To naše stališče je človeško, je socialistično in ga zato moramo zagovarjati in braniti, o* zc. s v *- , — Mi se teh očitkov ne samo ne otepamo, ker so preveč smešni, ampak gremo preko njih s svojo odločno zahtevo po obrambi vseh narodov. To kar zagovarjamo mi, zagovarja večina francoskega, angleškega in finskega delavstva ter delavstvo vseh tistih dežel, ki so postale žrtve napada. Skupno s tem delavstvom hočemo braniti svobodo in demokracijo na terenu, zavedajoč se, da je napredek delavskega razreda in socializma mogoč le v svobodnih in demokratično urejenih državah. Smo in ostanemo borci za popolno svobodo in demokracijo, ker verujemo v zmago naših načel. skušali prezimiti v pristanišču PetsahSo in bližnji okolici. V glavnem pa se je sedaj fronta ustalila in na vzhodu najbrž ni pričakovati novih večjih bojev. Preko ruskih Oporišč finska armada ne bo mogla prodirati. Neko poročilo javlja, da so finske če-te na smučeh prodrle iz vzhodne Karelije do železnice Leningrad—Murmansk; Ako je vest resnična, potem gre samo za manjše finske oddelke, ki so se prebili v notranjost ruskega ozemlja in potem zopet vrnili. K»l se pripravila v Aziji T Italijanski listi napovedujejo črne dneve v južnem delu Azije. Turčija,. Iran (Perzija), Irak in Afganistan se pripravljajo za vsak slučaj. V Siriji pa stoji pod vodstvom generala Weygan~ dla armada 980.000 mož. Ruski listi trdijo, da vsebuje pakt Turčije z Anglijo in Francijo tajne določbe in da je naperjen proti Sovjetski Rusiji. Turški listi pa te vesti kot neosnovane zanikajo. SllovT po'ras v Tu rt Ul J« zahteval 9000 mrtvih V Turčiji je bil dne 27. t. m. silen potres, ki je zlasti razdejal mesta in vasi ob Črnem morju, pa tudi prestolici, Ankari ni prizanesel. Skupno število smrtnih žrtev znaša 9000. Veliko mest in vasi je v razvalinah. Kljub silnemu mrazu mora prebivalstvo živeti pod milim nebom, ker se zemlja še ni umirila. Akri|a za sk'enltev m*ru Zedinjene države in papež. Vatikan in Roosevelt sta za božične pravnike naslovila na javnost mirovni apel. Spričo načrtov pa, da se namerava v Evropi ustanavljati nove države, so pa v Berlinu jakd vznemirjeni. S svojimi načrti je Francija postala prav taka sovražnica Nemčije, kakor Anglija. — Zbližan je med Japonsko in Združenimi državami? Po japonskih poročilih so se odtoršajl med Japonsko in Združenimi državami zboljšali. Sodba vojaških strokovnjakov o bojih na Finskem V vojni na Finskem je treba pred- ličkaj uspešen artiljerijski boj štiriurne vsem upoštevati tri stvari: teren, na priprave. katerem se vrše vojaške operacije, klimo *,i , r». . - ^ ■ __i __ „ , * . 1 Ako vzamemo, da so Finci zaceli gra- m pa polarno noc na skrajnem severu. ,... . , p Dotna u%svetu Prihodnja Številka našega lista izide radi Papež je obiskal italijanskega kralja. D(ke praznika v sredo, dne 3. januarja 1943. 28. t. m. je papež Pij XII. prvič posetil kraljev- Koledarček »Delavske Politike«. Današnji ski dvor Italije. Od 1. 1871. so med Vatikanom zemlje DO- ueua uo VS«! puuii piiMa ao 1 ' . J. pridobivati našemu listu novih naročnikov, zla- ske dvoji Vojna s Finsko je pričela ob začetku tem si lahko predočimo, da so se tudi ce pri papežu in papeža pri : talij**. zime, ki je na severu bogata na snegu “* _TSti pa redno poravnati naročnino, ker »Delav- skem kralju, in mrazu. Ako vzamemo poleg Že orne- ovjr ^0^r0 zavarovali. narav 1 ska Politika« nima tajnih fondov in ne dobiva Zedinjene države in papež. Roosevelt je piaaf njenih terenskih neprilik Še zimo, sneg _ inikakšnih podpor, temveč se vzdržuje izključ- papežu pismo, v katerem je pozdravil megov« m mraz, ko je za gibanja armade na raz- | Finci se bore V notranjosti svoje po- no le z naročnino, ki jo plačujejo redno ;>laču- mirovna prizadevanja in -ga obvestil, da ?e skW-daljo enega kilometra potrebno eno uro krajine, kjer razpolagajo z dobrimi pro- joči naročniki. nil odposlati svojega izrednega odposlanca v korakanja, si lahko predočimo težkoče, metnimi zvezami. Razen tega je njihova Konsolidacija demokratičnih sil v Slovenije osebi Mirona TayIora v Vatikan, na katere so naleteli prodirajoči Rusi. j vojska usposobljena za boj na zimskem Socialisti smo vedno bili demokrati. Vsako de- Stanje trgovin, obrti in gostiln v dravski Na skrajnem severu pa je vrhu vsega terenu, Rusi pa so poslali na sever čete mokratično gesto drugih strank sm0 pozdrav- banovini. Leta 1931. smo imeli v dravski bano- tega nastopila še polama noč. V polami iz južne Rusije. ’ ljali. To smo že neštetokrat dokazali. Sodelo- v.iTli ^t405 trsovin, 25.774 obrtov in 600» go- Rusko vojno poveljstvo bo moralo vajnje demokratičnih sil bi bilo prav potrebno gostiln. 1?)ne9l|WoktXVr'l92i5()?m0c>brilll^ vreči na vsak frontni odsek, kjer bo pc*- tudl v sedanjih razmerah. O tem ne dvomimo. 10.350 trgovin, 22.475 oibrti in 6269 gostiln. Tu-skušalo ofenzivo, najmanj za en odstotek Trdno smo pa uverjeni, da tako sodelovanje ne di te številke podajajo socialno sliko minulih močnejšo armado, kot je celokupna fin- sme 'bit* zaklonišče za take, ki imajo zanrbtne ^ danes. Najbolj je napredovala gostilniška armada, ako bo hotelo uspeti. Ven- namene ali po svojem bistvu ne predstavljajo S Lna" bencinu se je zopet povišala za 20 par dar pa pred pozno spomladjo ni pričako- reaIne vrednosti, marveč uganjajo politiko le in znaša sedaj din 6.40, 6.65 oziroma 6.75 ati vati odločitev na severu ali vzhodu, ako ^c’ot šport brez trdnega značaja in so po svoji liter. se ne posreči Rusom prodreti na Kare- preteklosti preveč sumljivi Demokratične zdru-1 R^di snežnih zametov imajo vlaki iz južne- noči se nekoliko zdani šele okrog 10. are dopoldne, neke vrste dan traja samo od 11. do 1. ure popoldne, nakar se zopet zmrači. Te polarne svetlobe in severnega sita ne prenaša vsako oko brez očal. Vidijo pa v tem polarnem dnevu samo ljudje, rojeni v teh krajih. Artiljerijski boji so, dokler traja polarna noč, nemogoči, ker je treba za ko- lijski ožini. Za svobodo strokovnih 0'ca^izacil Intervencija URSSJ pri notranjem ministru. Centrala Ursja je pismeno in ustno Zvlšanfe ielezniiarsklh prejemkov Za 20 oz. 9 odstotkov. Prometni minister Reslič je izjavil, da bodo s 1. januarjem 1940 povečani pre žene sile morajo načelo demokracije res spre- ga, ,dela cnaše dr?ave ve]ike zamude. Vsi pot-. .. 1,e res spre imki pa se pritožujejo, da so vagoni premalo ,et'' , | zakurjeni, oziroma, da se morajo sploh v tej Zvišanje prejemkov državnim nameščencem, hudi zimi voziti v nezakurjenih vagonih im t* Deputaciji državnih nameščencev je predsed- ce,° v brzovlakih. intervenirala po svojem centralnem taj- jemki vsemu železniškemu osebju za 20, niku za svobodo delovanja svobodnih železniškim delavcem pa za 9 odstot-strokovnih organizacij. | kov. Ministrstvo pa izdeluje še druge Gospod minister za notranje stvari socialne in zdravstvene spremembe, da jq izjavil, da je naročil podrejenim organom, da postopajo napram vsem delavskim organizacijam objektivno. Rudarska stavka koniana Rudarska stavka v Trbovljah in Hrastniku je zaključila 27. decembra po 11-dnevnem trajanju. V Zagorju rudarji niso stavkali. Organizacija s to' stavko ni imela ničesar skupnega. Anketo o reviziji uredbe o minimalnih mezd«h je napovedal ministrski predsednik in se bo baje vršila sredi januarja. bo življenjski standard tega delavstva boljši. Kje je Izseljeni tki kapital V »Jugoslovenskem Lloydu« se pritožuje M. Bartulica, da je v inozemstvu naseljenih mnogo naših rojakov (posebej omenja Hrvate). Naši rojaki so si pridobili v inozemstvu ugled in imetje, ki pa ne mislijo več na domače kraje in potrebe. Izseljeniško imetje in kapital znaša milijarde, v naši državi pa trpimo tako veliko pomanjkanje kapitala, ki bi ga lahko porabili za naše gospodarstvo. CENTRALA 1. DELAVSKEGA KOLESARSKEGA OSREDNJEGA DRUŠTVA ZA DRAVSKO BANOVINO izreka tem potom svojim članom in podružnicam v Trbovljah, Hrastniku, Zagorju, Litiji, Slov. Bistrici, Rušah, Studencih in na Pobrežju vse priznanje za njih sodružno sodelovanje s centralo, za zvestobo in agilno udejstvovanje v našem delavskem kolesarskem športu ter Jim želi Športnih uspehov polno Novo leto v prepričanju, da bodo člani in odbori podružnic našega društva tudi v novem letu delali neutrudljivo na pospeševanju interesov našega društva in kot zavedni delavski športniki izpolnjevali svoje dolžnostL Maribor, dne 31. decembra 1939. nik vlade obljubil, da bo po praznikih vlada sklepala o povišanju prejemkov državnih na^ meščencev. »Obrtni vestnik« se jezi. Del obrtnikov je odločno za samostojno obrtniško zbornico, ker je prepričan, da se Trgovska, industrijska in obrtniška zbornica (TOI) ne more brigati za obrtnike. Ne volje in ne moči nima. Zato list očita obrtnemu odseku v zbornici, da nič ne dela. Cbrtniki stavljajo v svojih zadružnih organizacijah inicijative in predloge, ki nalete le na gluha ušesa. Vse se odklanja in podcenjuje. List se čudi, da obrtniki trpe tak način zapostavljanja in nedelavnost Najvažnejša vprašanja rešuje kar sam predsednik obrtnega odseka, ne da bi koga vpraševal za mnenje. Velika je škoda za izgubljeni čas ob brezdelju. — MiebUft' Ju »- i ritniki Jugoras nima uspehov, se pritožuje slovensko glasilo ZZD, ki ga urejuje župnik Križman. Vse resolucije, spomenice in prošnje ne zaležejo nič. Temu, pravi, je krivo, ker Jugoras in ZZD nimata nikjer svojih zastopnikov ter dostavlja prošnjo, da hi se vsaj pet njiju ljudi imenovalo v senat. Aj id o-«« 1» Britski konzulat v Z, grebu je dlobil naslov generalni konzulat. Dobiček Trepče. Rudarska družba. Trepče je zaključila letošnje leto s tem-le dobičkom: 28,300 funtov šterlingov je dala v davčno rezervo, 10.600 funtov šterlingov v splošno rezervo, razdelila pa 'bo 40.091 funtov šterling >v. (1 funt šterling je din 245.) Vsekakor še /edno lep dobiček, čeprav je manjši kot lansko leto, to pa po trmi podjetja, ki je pognalo delavstvo v več kot enomesečno stako, namesto, da bi mu bilo priznalo boljše metzde. Belgijska vlada se 'bo po poročilu »Havasa« rekonstruirala, število ministrov pa bo znižano od 18 na 12. I. Vampi, tajnik. Za centralo: E. Perko, predsednik. A. Magdič, blagajnik. Mirno in uspeha polno novo leto želita vsem naročnikom, poverjenikom in oglaševalcem uprava in uredništvo »DELAVSKE POLITIKE« Riž se bo zopet podražil. Naša država uvaža riž iz Italije, kjer bodo s l. januarjem uvedli nov davek na riž. radii česar bodo cene riž« tudi pri nas znatno poskočile. Judje iz Jugoslaviie imajo kongresi v Banja Luki, ki je pričel 25. decembra. Sekanje gozdnih nasadov v Južni Srbiji je problem, ki beli iglavo merodajnim činiie-Ijem. Na kraških tleh primanjkuje lesa. Dovoz pa je drag in za ondotne kmete skoro da ne pride v poštev. Pogozdovanje je mogoče le z največjimi napori in izdatki. Izkazalo se je pa, da čim se gozd malo razraste, že zapoje v njem sekira. Izdani so bili ostri ukrepi proti temu uničevanju mladih gozdnih nasadov, žal da vse skupaj nič ne zaleže. Nekateri predeli dežele imajo nekaj drevja, ki je za sečnjo, toda take iparcele leže daleč proč od kmečkih domov in po največkrat ni niti pota do takega gozda Gozdna uprava pa je nakazovala les baš na takih parcelah, kjer je bk lo mogoče sekati brez opasnosti za gozdno kulturo, dočim je mlade gozde v bližini naselij zaščitila. Potem so se pa začeli pojavljati na takih oddaljenih parcelah gozdni požari: Ti požari so bili zelo cesti. Ugotovili' so, da je večina požarovi podtaknjenih in sicer samo zato, da bi kmetom ne bilo treba hoditi tjakaj sekat les, ampak da si ga lahko nasekajo v bližini vasi. Pozivi proti sečnji v mladih gozdovih bodo najbrž tudi v bodoče naleteli na gluha ušesa. Problem je pač v tem: ako bo država hotela ščititi gozdno kulturo na kraških tleh, bo morala oskrbeti siromašne kraje v Južni Srbiji s potrebnim kurivom od drugod, pa bodo rešeni ondotni gozdovi. Nemška letala za Bolgarijo. Letala, ki so y zadnjih mesecih letela preko našega ozemlja v Sloveniji proti jugu so bila poslana iz Nemčije v Bolgarijo. Nemški parnik nasedel. Pri rtu Kamaron ie te dni nasedel nemški parnik »Gliicksburg*. Posadko je rešil nek španski parnik, ki se Je nahajal v bližini. Naročniki, pozor 1 Današnji številki smo priložili poštne položnice ter prosimo vse one p. n. naročnike, ki so v zaostanku z naročnino, da isto nemudoma poravnalo, ker le na ta način bomo v stanu, naš Ust vzdrževati in ga tudi redno dostavljati. — Vse one pa, ki so naročnino že poravnali, prosimo, da si poštne položnice shranijo In Jih porabijo prihodnjič. — Uprava. Žane Grey: 50 Mož iz ^ozda Nato so odjezdili dalje. Helen ne bi bilo nikdar dovolj te ježe skozi hrastove gozdičke, med rjavim in rumenim ovenelim listjem, ki se je z želodom vred vsipalo na tla. »Tu so se potikali naokoli medvedi«, je rekel Roy. »Vsepovsod vidim njihove sledove. Jeseni žro želod. Mogoče nam bo še kateri križal pot.« Čim dalje so jezdili, tem bolj gosto in divje so rast-la drevesa, tako da se je bilo težko izogniti vejam, ki so visele čez pot. Rangerju ni bilo dosti mar, ako je dirjal več ali manj tesno ob kakšnem deblu ali tik kakšne veje, samo da ni sam odnesel kakšnega udarca ali poškodbe; zato pa je Helen dobila na ta način še par novih modrih podplutb. Posebno težko je bilo varovati koleno, ako je prišel konj preblizu kakšnemu drevesnemu deblu. Ponovno je splezal Roy iz tega canona čez greben nekega griča in krenil po dolgih gozdnatih pobočjih in skozi pritlikavo hrastičje v neko drugo dolino, vedno dalje in dalje, dokler ni stalo sonce tik nad njihovimi glavami. Potem se je ustavil za kratek počitek, razsedlal konje, da so se lahko valjali po tleh in ponudil dekletoma nekoliko mrzlega prigrizka, ki ga je bil vzel s seboj. \ ,To je bil poslednji počitek in konec udobnega jezdenja za obe dekleti. Gozd, v katerega so zavili, je izgledal kot pralna deska, poln globokih kotanj, čijih pobočja so bila tako strma, da je bilo napredovanje po tej poti naravnost nevarno. Ponajveč so ostali ha dnu teh globeli, kjer so izsušena korita rek služila obenem kot nekakšna pota. Toda tu pa tam, kadar je bilo take korito le predolgo, ga je bilo treba zapustiti in kreniti vstran, kar je bilo združeno z velikimi neprijetnostmi. , Akacije so preraščale ta pobočja s svojimi tmja-stimi vejami, ki so se zapletale druga v drugo. Trnje se je zasajalo v blago in meso ter praskalo in bodlo jezdece in konje. Ranger je izgledal najbolj inteligentna žival in je zato tudi najmanj trpel. Beli mustang, ki ga je jahala Bo, je navadno prodiral skozi najbolj gosto akacijevo grmičevje. Potem pa so zopet sledila pobočja, na katerih ni bilo opaziti niti grmička. Visoke smreke in borovci so rasli okrog in okrog in se dvigali visoko v nebo. Tla so bila mehka, tako da so se kopita globoko vdirala. Ranger je imel navado, da je proti koncu brega stegnil svoji prednji nogi in se potem oprt na nji z zadnjimi nogama drsal po bregu navzdol. Ta način je olajšal ježo, napolnil pa je Helen s strahom. Na nasprotni breg je bilo potem treba iti peš. Ko so na ta način prejezdili in prehodili kakšnih pol ducata bregov, je bila Helen pri koncu svojih moči in brez sape. V glavi je čutila omotico, dih ji je bil pretežek. Njene noge so postale težke kot svinec in celo plašč ji je bil pretežek. Pač stokrat je bila primorana postati, — vsa vroča, prepotena in sopihajoča. Vedno je bila prva v hoji, pa najsi je že hodila po ravnem ali bregovih, in tudi sedaj se je veselila, kadar je po dolgi ježi zopet lahko razjahala in stopila na noge. Toda mogla je le s težavo privzdigovati svoje noge in se vleči dalje. Potem, ko je začela krvaveti iz nosa, je spoznala, da je bila višina, ki ji je povzročala vse te njene težave. Vendar jo v srcu ni zbadalo, četudi je občutila v prsih precejšen 'pritisk. Nazadnje je zavil Roy v neko globel, ki je bila tako široka in globoka ter gosto zaraščenna z zelenimi drevesi, da se je zdelo naravnost nemogoče, da bi jo bili mogli prekoračiti. Kljub temu se je Roy pričel spuščati navzdol, kratko nato pa je razjahal. — Helen se je naenkrat zazdelo, da je mnogo težje vo-diti Rangerja po bregu navzdol, kot pa jezditi. Naglo ji je sledil, takorekoč tik za petami. Nikakor ni mogla dovolj hitro stopati, da bi bila dobila večji razmah od njega. Dvakrat jo je zadel s kopitom ob noge in potem je zopet s svojimi širokimi prsi trčil ob njena ramena ter jo prevrgel po tleh. Ko je proti koncu brega pričel drseti navzdol, je morala Helen naravnost dirkati, da si reši življenje. »O, Nel! Ali — ni — to — sijajno?«, je od nekod sopihala Bo. JDalJ* prihodnjič.) Mavuac ** — — v nove el V letih hude reakcije, ki smo jo doživeli in preživeli, smo se navadili 1 rdela in vztrajnega dela. To naše trdo in vztrajno delo je rodilo tudl lep uspeh — povečanje »Delavske Politike« od dveh aa tri številke na teden. In sedaj, ko smo dosegli ta naš prvi dj, ki smo si ga zastavili v razvoju nagega lista, bi bilo treba krčiti pot naprej, pripravljati temelj bodočemu na-lemu delavskemu dnevniku. Leto, ki se pravkar nagiba h koncu, Um je prineslo mnogo novega, t * ■ V notranji politiki smo krenili na nova pota. Pričela je likvidacija deset let trajajoče diktature. Komaj pa je nastopilo znosnejše notranje politično življenje, so izbili zunanje politični dogodki, ki so privedli do vojne v Evropi in etežkočilo razvoj v pravcu svobode in demokracije pri nas. Za delavski razred in za vse, ki jih k temu razredu lahko prištevamo, so znova prišli težki časi. Bojimo se, da »ajhujše še vedno ni za nami, - •« Politični in socialni problemi pešajo, ■ * • boj za politične svoboščine in za kos kruha je še vedno nedobojevan. Razvoj dogodkov vnaša zmedo med ljudstvo. Zmeda pa je najhujši sovraž-' nik organizacije, brez organizacije pa ni uspehov, pa najsi že gre za karkoli. Kdor bi v viharnem vremenu ugasnil svetilnik ob morski obali, ki omogoča ladjam, da najdejo varno zavetje, bi bil zločinec. Tak svetilnik v časih zmed je naša »Delavska Politika«. Naročniki sami smo gospodarji nad tem svetilnikom. On razsvetljuje temo, skozi katero naj najdejo tisoči in tisoči pot do nas, da se priključijo našemu socialističnemu gibanju, našim kulturnim organizacijam in razrednemu strokovnemu gibanju. — Tisoči smo, ki ta svetilnik vzdržujemo in prižigamo. Zakaj bi nas ne moglo biti še nar tisoč več, ako bi vsak izmed nas pridobil v bodočem letu, ki ga pričenjamo, »Delavski Politiki« vsaj še enega naročnika. ! Mnogo je težjega dela, ki da opravlja vsak izmed nas, kot pa pridobiti »Delavski Politiki« novega naročnika. Ako zmoremo težje delo v tovarnah, pod zemljo, v pisarnah itd., v korist drugih, potem ne oklevajmo, ako moramo o-praviti mnogo lažje delo agitacije za svoj list in v našo skupno korist. Sodrugi in sodružice! Naša luč gori, prilivajmo ji goriva: S točnim plačevanjem naročnine, z dopisovanjem in agitacijo lajšamo delo poverjenikom, upravi in uredništvu, ki čuvajo nad to lučjo v današnjih zmede polnih dneh. Priznanje in hvala vsem, ki so vršili svojo dolžnost do »Delavske Politike-doslej! Naj bi jo vršili tudi posihmal. njim pa naj bi se v novem letu pridružil še tisti, ki doslej niso storili vsega ka; bi bilo potrebno za širjenje »Delavske Politike«. Zbirajmo za tiskovni sklad’ Na shodih, sestankih, v privatnem po menku s prijatelji, tovariši in sodrugi mislimo vsi samo eno: Kako priooo m „De eVSki Politiki" ie enega rtednc l*o večera po tisti mastni svinjariji in še včasih niti za deset dinarjev ne izkopljem.« Ampak tudi tega kruha bo kmalu konec, kajti mestna občina je že postavila napisano prepoved, da je zabranjeno nadaljnje odlaganje smeti. Za enkrat vozniki te prepovedi še ne znajo čitati in so zarezali ravno mimo te napisne deske globoke kolovoze s svojimi vozmi. Ženske še grebejo in brskajo, v ibližini se pretaka smrdljiva voda po umazanem kanalu v Dravo in mrzlo piha pod tanka krila in skozi raztrgane nogavice. Doli pod Meljskim hribom, kjer se ob jasnih dneh še tudi decembra prijetno upira sonce na obrežje Drave, se nahajajo naddjna, še-’ dovoljena odlagališča smeti in odpadkov. ; Tu grebejo trije, globoko sklonjeni v breg in z golimi prsti prekopavajo navožen tovarniški pepel. Tu in tam se prsti zapičijo v skriv- 1 ljen kos železa, žebelj ali pločevino. Odsev zadoščenja in sreče se pokaže na obrazu in že izgine najdena dobrina v majhni vrečici, ki jo vlečejo levice treh še mladih, sključenih in izmozganih telesc za seboj čez strmo obrežje navzgor. Pridno se gibljejo desnice, čeprav je smetišče mrzlo in vlažne. Zvečer se bodo s polnimi vrečicami pogajali za odkupno ceno s trgovcem. Nekaj metrov na-pref je za ovinkom mek drevjem novo .smetišče, ki pa je že bolj podobno kmečkemu gnojišču. — Tam so »unje, slama, polomljeno vejevje, » * - • , Nič za oči, še m-anje za nos. — Pa tudi tam je sredi med kupi bradat možakar v dolgi, bogve od koga ponošeni rumeni suknji. Ima že visoko natlačeno vrečo, pa še razkopava z dolgo palico in se mu ne studi nobena še tako mastna in umazana cunja, da je ne bi z roko privlekel izpod blata in jo stlačil v svojo vrečo. Cit e Sami imajo skromen kruh, toliko, da žive, , pa vendarle pomagajo z odpadki iz gospodarskega procesa in življenja drugim do bogastva. In ti ljudje so očetje in matere otrok, vzgojitelji mladine in imajo v sebi še toliko notranje sile, -da skrbe za vsakdanji kruh zase in deco. Pa tudi mladina je med njimi, - »■* Iv naš iL Utaja/ TRBOVLJE Poživljeno delovanje »Vzajemnosti«. Odbor podružnice je po temeljitem razmotrivanju, kako poživeti delovanje naše kulturne organizacije, določil poseben odsek, ki ima nalogo izdelati načrt Ta odsek sestavlja sedaj ta načrt. Predvsem misili prirediti niz predavanj o' vseh važnih in za delavstvo koristnih temah. Na novo namerava ustanoviti ženski pevski zbor, obenem pa apelirati na vse sodruge pevce, da se uvrste v moški pevski zbor, da bo ta čim bolj ojačen. Sodružice poziramo, naj se čim preje zglase, da se bo z vajami kmalu začelo. Naš dramski odsek je bil že dosedaj dokaj delaven, prepričani pa smo, da je v Trbovljah še lepo število sodrugov in sodružic, ki imajo veselje in talent za igranje, zato pozivamo vse take, da se takoj priglase, da bo tudi ta odsek ojačen. Organizirati se namerava tudi izletni odsek, ki naj pripravi in organizira izletništvo. Sodrugi in sodružice, od-zovite se temu pozivu in skrbite, da bo naša kulturna organizacija s čim večjim uspehom služila izobrazbi proletarijata. — Družnost! ZAGORJE OB SAVI Pojasnilo naših delavskih športnikov javnosti. V športni rubriki je priobčeval »Slov. Narod« letošnje leto poročila tudi o našem SK »Svobodi«. Ugotoviti moramo, da so bila ta poročila vseskozi netočna. Izgleda nam, da doiičhi gospod, ki hoče veljati za neke vrste športnega referenta, naših tekem najbrž sploh ni obiskoval. Kajti doslej smo videli objavljenih več napačnih, kot pa pravih rezultatov. Še bolj pa nas prepričuje o gornjem dejstvo, da je navedeni list objavil naše tekme s 'klubi, s katerimi sploh nismo igrali, dočim je razne naše tekme sploh zamolčil, razen onih, katere je naš klub izgubil. Nekoč je imenovani list objavil vest o tekmi našega kluba s SK Jadranom. Po njegovem naj bi se tekma šele vršila, v resnici pa se je vršila že 14 dni poprej. Ako namerava imenovani list še naprej priobčevati poročila o tekmah našega kluba, potem prosimo njegovega referenta, da izvoli sam obiskovati naše prireditve, ali pa naj za rezultat povpraša po končani tekmi pri našem tajniku. Igralci SK »Svobode«. ŠT. VID NAD LJUBLJANO Za pošteno delp, pošteno plačilu! Ce hočemo doseči naš cilj in uresničiti socializem, moralno obsojati vsako krivo postopanje, pa četudi bi šlo za lastnega brata. Nekdo, ki se šteje za. sodruga in mnogo govori o enakopravnosti, ima služkinjo, kateri plačuje din 100 na ‘mesec. Služkinja ga mora lepo titulirati*, on pa 'se znaša nad njo in jo zmerja za vsako malenkost. Kako naj Smatramo takega človeka za delavskega bojevnika? Kako bi bilo s svo-‘bodo in demokracijo, ako bi on imel besedo? ‘Tak človek se nam zdi nevarnejši, kot pa oni, "ki je naravnost nasproten delavskemu razredu. Socialisti delamo z vzgledom, so pa nekateri, ki bi radi bili ne vem kaj, pa uganjajo satno demagogijo, njih dela pa govore drugače. Z din 100 ne more izhajati noben človek, 'kat tudi on ne more in bi gotovo najhujše pro-' tdstiral, ako bi mu kdo kaj takega priporočil 4Šyoje nesocialnosti res ni treba skrivati za ‘hrbtom razredno zavednega delavstvo. Za danes dovolj. — DeJavec-sočtelist. SV. LOVRENC NA POHORJU Povišanje mezd delavstvu v tovarni kos in srpov H. Kieffer. 1 Zaupniki, ki jih je postavil SMRJ v tovarni kos in srpov H. Kieifer, morejo zabeležiti nov uspeh. Dne 21. t. m. so se zglasili pri vodstvu podjetja glede ureditve vprašanja kolektivne pogodbe m povišanja mezd v zvezi z naraslo , draginjo. Pogajanja, ki so jih vodili zaupniki z glavnim poslovodjo g. dr. Maxenom so potekala gladko. G. poslovodja je pokazal mnoga razumevanja za težnje delavsva. Zaupnikom je uspelo, da je bila kolektivna pogodba, kf Je bila maja meseca letošnjega leta odpovedana, sedaj znova priznana in podpisana, nato pa so dosegli povišanje mezd za okroglo 9 do 16 odstotkov in sicer tako, da so slabše plačani delavci dobili več poviška od bolje plačanih. Vse to so dosegli naši zaupniki * --t' Naše delavstva se lahko iz tega zopet nčf, koliko je vredna svobodna strokovna organizacija in zaupniki, ako so na svojem mestu, ter pristopi, v kolikor še ni, v vrsto svobodne strokovne organizacije. Naročnikom »Delavske Politike«. Naš list »Delavska Politika« vas je zvesto obiskoval vse leto, vas bodril in vam svetoval, ako ste bili v težkočah. Tem bolj upravičeno, pričakujemo, da bodo tudi vsi tisti naročniki, v kolikor še niso storili svoje dolžnosti do lista, plačali zaostalo naročnino. Kajti samo redno plačevanje naročnine omogoča obstoj našemu listu. Kakor delavci zahtevamo za svoje delo redno plačilo in v sedanjem času tudi draginji primerno zvišanje plač, tako sme tudi naš list zahtevati od nas redno plačevanje mročnime. Ohranimo vsi zvestobo »Delavski Politiki«, ki nam je v sedanjih razmerah dvojno potrebna, da ne bomo zašli na stranpota in izgubili naše socialistične orijentacije. Vsem naročnikom želimo srečno novo leto, s pozivom, da poidemo v novem letu vsi naročniki kot agitatorji na delo za pridobivanje novih naročnikov naši »Delavski Politiki«. Sodrugi in sodružice, din 10 mesečno za res našo »Delavsko Politiko« grtfovo ni preveč in čim več nas bo, tem močnejši bo naš glas, tem večji naš vpliv in tem večji naš uspeh! — Družnost! — Poverjeniškl odbor »Delavske Politike«. MARIBOR Protidraginjski shod železničarjev V »Narodnem domu« se je vršil dne 28. decembra velik protidraginjski shod železničarjev. Shod je pričel z nagovorom predsednika ing. Jagodiča, ki je izjavil, da je ta protidra-ginjska akcija železničarjev v zvezi z zahtevo, po zboljšanju mezd in plač potrebna, dasi1 so listi že objavili vest o povišanju draginjskih dokladi in mezd železničarjem. Prvi je govoril tov. Vokač, ki je omenil težaven položaj progovnih delavcev, kateri so zlasti prizadeti radi praznovanja. Od železničarjev se zahteva vestno vršenje službe, prejemki so pa strašno majhni. Kvalificirani delavec s 15. leti službe in 3. otroci zasluži din 6.20 na osebo, polkvalificirani delavec z 20. leti službe in 6. otroci zasluži din 3.06 na osebo, str. ključavničar brez otrok zasluži din 7.33 na osebo, pom. delavec z 22. službenimi leti in 5. otroci din 3.24 na osebo, pom. del. s 3. leti službe in 4. otroci din 3.13 na osebo. Nastavljene! pa imajo plače: Zvanič-niki 11-2 in 16. leti službe ter 3. otroci din 9.10 na osebo, zvaničniki 1-4 z 18. leti službe din 11.60, uradnik z 19. leti službe din 26.04 na osebo in dan. Dolga imajo železničarji v Mariboru samo 7 milijonov dinarjev. Nato je govoril Reberšek Karel, ki je dejal, da je posledica slabe hrane bolezen med železničarji, zlasti je razširjena tuberkuloza in je vsak peti železničar bolan. S. Bibič je govoril v imenu upokojencev in opozarjal na bedo miloščinarjev, ki dobivajo po din 60, do din 120, v najboljšem slučaju pa din 410 na mesec. Ostali upokojenci pa mora- jo še plačevati za pokojninski fond po din 90 do 250 mesečno, tako da upokojencu ni mogoče izhajati. Razen tega izgleda, da upokojeni delavci pri sedanjem povišanju draginjskih doklad, ki jih je napovedal minister, ne bodo dobili ničesar. Sprejeta je bila resolucija, ki pravi: Vse železniško osebje enodušno predlaga sledeče: 1. Merodajni činitelji naj podvzainejo naj-energičnejše in najuspešnejše mere proti vsem navijalcem cen in vsakemu naraščanju draginje. 2. Draginja je od nastopa izrednih razmer do danes porasla za 30 odst. V istem razmerju se naj nujno vsem povišajo prejemki, ki se naj v bodoče uravnajo po nadaljnjem naraščanju draginje. Položaj delavcev, aktivnih in upokojenih, je posebno poslabšan, ker pretežna večina aktivnih in upokojenih železniških delavcev že pred porastom draginje ni dosegla eksistenčnega minimuma. Naložila so se celr> nova bremena z naknadnimi članskimi priskevki za delavski pokojninski fond; 3. vse osebne in rodbinske dravinjske doklade med aktivnimi uslužbenci i:i upokojenci naj se odstranijo; 4. zagarantira naj se vsem delavcem, ne oziraje se, kje so zaposleni, stalna zaposlitev. Delavsko bolniško zavarovanje, ki spada pod Pravilnik pom. prometnega osobja, je treba izpopolniti tako, da bode istoveten s § 6 in 46 zakona o zavarovanju delavcev; 5. mesto Maribor se naj radi obmejnih raz-imer uvrsti v prvi draginjski razred. Dr. Avg. Reisman oproščen in amnestiran Poročali smo svoječasno, kako je skušal lansko jesen tik pred skupščinskimi volitvami »Slovenec« izrabiti v volilnem boju celo sodne procese, ki jih je imel s. dr. Avg. Reisman v Celju in pred okrajnim sodiščem v Dolnji Lendavi. Pred celjskim okrožnim sodiščem je takrat zastopal dr. Reisman nekega uslužbenca iz Slovenjgradca proti tamošnjemu tovarnarju za nadure in je iz tega nastalo potem tudi kazensko postopanje proti uslužbencu. Radi izjav proti državnemu tožilcu v tem postopanju je bil nato dr. Reisjnan pred okrajnim sodiščem obsojen po § 302 kazenskega zakonika na 10 dni zapora in din 1000 denarne kazni ter na din 300 povprečnine pogojno za dobo 2 let. To je bilo novembra 1937. Leto pozneje, jeseni 1938, je dr. Reisman zastopal bivšega u službenca radi nadur proti grofici in veleposestnici Zichy v Prekmurju ter je bdi oktobra 1938 radi izjave o odklonitvi sodečega sodnika obsojen zopet na 20 dni strogega zapora in din 4000 denarne kazni, ob neizterljivosti na dalnjih 7 dni nadomesinega zapora ter na din 500 povprečnine in končno na izvršitev celjske sodbe 10 dni zapora in din 1000 denarne kazni, ki je bila prvotno izrečena kot pogojna, torej skupaj na 30 dni zapora in 5000 din denarne kazni. Proti tej sodbi se je dr. Reisman pritožil na okrožno sodišče v Murski Soboti, ki je sodbo razveljavilo, vrnilo zadevo okrajnemu sodišču v Dolnji Lendavi, kjer je bil nato dr. Reisman pri ponovni razpravi oproščen. Ostala pa je še pogojna kazen iz Celja. O prvi sodbi je »Slovenec« prav na široka poročal, pa ne samo to, poslal je poročilo potom svojega mariborskega dopisnika tudi v zagrebški »Morgenblatt« in dnevnik »Novosti«, iz katerih so zopet povzeli poročilo beograjski listi. Ko je bila izdana oprostilna sodba, seve »Slovenec« ni ničesar poročal. Te dni pa je izdalo še okrajno sodišče v Celju rešitev, da je bil na podlagi amnestije od 5. sept. t. 1. dr. Reisman amnestiran tudi za pogojno kazen 10 dni zapora in din 1000 denarne .kazni. Silvestrou večer praznujemo letos v O ambri novi dvorani, kjer nam bodo delavski kolesarji pripravili prijetno zabavo. Začetek ob 20. url. — Konec ob 4. url zjutraj. K obilni udeležbi vabi ODBOR. Zakaj je zmanjkalo kolonijalnetfa blaga? Prijatelj našega lista nam poroča o par značilnih primerih brezglavega nakupovanja kolonialnega 'blaga, zlasti dišav, s strani konzumentov, ki so na ta način sami znatno pripomogli k navijanju cen in pomanjkanju sicer ne neob-hodino potrebnih, pa vendar važnih vsakdanjih življenjskih potrebščin. Čim so se razširile prve vesti o tem, da 'bi utegnilo zmanjkati te ali one vrste blaga, je pričel blazen naval konzumentov na trgovine. Med njimi so bili celo taki, ki imajo denarja komaj za sproti, pa so vendar od nekod zvrteli denar, da so se potem lahko »založili«. Nihče ne bi mogel verjeti, da se najdejo ljudje, ki so v zadnjih mesecih nakupovali dišave na debelo. Prihajali so v trgovine in zahtevali po 1 kg popra, po 1 kg etata, 1 kg paprike itd. Vse to kar so trgovci pred vojne prodajali na grame in kvečjemu dekagrame, je sedaj šlo iz zalog v celih kilogram*. Tako velikih zalog začimb ni bilo nikjer, da bi se spričo takega povpraševanja ne bile izpraznile. Taki lahkomiselni ljudje so zmetali na stotine in stotine dinarjev težko prialuže-nega denarja za nič in zopet za nič skozi okno in vrhu tega še povzročali paniko ter draginjo. Pomanjkanje petroleja na podeželju je postalo prava nadloga za kmečko prebivalstvo. Po nekod naravnost verižiJo s petrolejem m zahtevajo celo po din 12 za liter. Ker petroleja ni za dobiti, ga seveda tisti, ki imajo denar, radi preplačajo, dočim si ga ubogi viničarji in kočatji radi visoke cene ne morejo nabaviti. Kakor vsako pomanjkanje življenjskih potrebščin, tudi pomanjkanje petroleja najhujše prizadene zopet revne ljudi, zato m bilo želeti, da bi država čim preje preskrbela potrebno količino petroleja, da bi na ta način onemogočila verižniški posel, ki danes cvete zlasti na podeželju. Kako so špekulirali z glicerinom? Glicerin se rabi v vojni industriji. Kmalu po izbruhu vojne je začelo povpraševanje po glicerinu. — Razni špekulanti so zavohali, da se bo dalo pri tem blagu ogromno zaslužiti, bodisi pri izvozu alt pa, ako ga bodo čez nekaj časa spravili na naš domači trg. V Beogradu se nahajajo špekulanti, ki so si navozili kd!o ve koliko vagonov glicerina iz vseh mogočih krajev države. Danes po štirih mesecih vojne se je cena glicerinu tako zelo dvignila, da je špekulant, ki je kupil vagon glicerina prve tedne po vojni, za služil do danes že nekako din 70.000 do din 80.000. In kakor nam zatrjujejo, je bilo mnogo glicerina prodanega tudi v Mariboru, odkoder je romal v Beograd na zaloge, kjer leži še danes in čaka »višje cene«. Pevsko in glasbeno društvo »Grafika« priredi letos Silvestrov večer za svoje člane in njih svojce ter znance. Prireditev se bo pričela ob 20. uri v spodnji kazinski dvorani na Slomškovem trgu. Na sporedu: godba, petje, ples in druge zabave. Vstop prost. Silen mraz, ki' je nastal zadnje dni. bodo letos težko občutile revne družine, ki si niso mogle pravočasno nabaviti kuriva, sedaj pa primanjkuje premoga. Kdor je imel na razpolago v jeseni dovoli sredstev, si je lahko pravočasno' nabavil drva in premog, kdor pa mora kupovati kuriva sproti, bo letošnjo zimo hudo prizadet. Božični naval pri Bat’l. Pred letošnjimi božičnimi prazniki je bil v mariborski' prodajalni Bat’e tako ogromen naval, kot še nobeno prejšnje leto. Velikanska prodajalna, ki je bila še razširjena v prejšnji oddelek »Tivarja«, je bila ves dan pred Božičem tako natrpano polna, da so morali pri vhodu vpostaviti reditelja, pri katerem je dobil vsak kupovalec svojo številko. Še ob pol 7. uri zvečer so pripeljali v naglici s kolodvora velikanski voz nove cbutve in jo takoj spravili v trgovino, ker je bila zaloga že pošla. Cenijo, da je bilo istočasno čez 200 ljudi v trgovini. To nam zopet potrjuje svoječasno že v našem listu sproženo zahtevo, da postavi tvrdka Bat’a tudi v Mariboru primerno poslopje, ki bo odgovarjalo njenim potrebam, s katerim pa bi se tvrdka Bat’a tudi v mestu Mariboru in njegovi okolici primerno oddolžila za lep zaslužek, ki ga ima že vsa leta v Mariboru. Prepričani smo, da je ta zaslužek celo mnogo večji, kot v Ljubljani, kjer pa je postavila tvrdka Bat'a krasno palačo, medtem, ko je v Mariboru še v tujem poslopju. Mariborske trgovine ostanejo na Silvestrovo, na Novo leto, dalje na praznik v soboto dne 6. in v nedeljo, dne 7. januarja zaprte. Predstojnlštvo mestne policije opozarja, da je po naredbi' štev. 2 o omejitvi motornega prometa, ki je že stopila v veljavo v krajevnem prometu, prepovedana uporaba motornih vozil od 21. do 7. ure zjutraj. Vsak promet z motornimi vozili pa je prepovedan na cestah, ki so sporedne z železnico alt avtobusnimi Kdrting - Hornyphon Braun Braun 4-cevni vse-valovni super komplet din 2900*— Radio veletrgovina: RADIO TSCHARRE, Maribor, Ziiaiskoga trg 9 Progami ali v okrajih, ki so manj kakor 15 km oddaljeni od železnice. Narodno gledališče. Petek, 29. dec.: zaprt«. Sobota, 30. dec. ob 20. uri: »Zaroka 'na Jadranu«. Nedelja, 31. dec. ob 21. uri: »Vse za šalo«. Ponedeljek, 1. jan. ob 15. uri: »Navihanka«, ob 20. uri: »Konto X«. Srečno novo leto želi vsem cenj. gostom EMA DOLAJŠ balet Stritarjeva ul. 7 MARIBOR CELJE V tukajšnji mestni klavnici se shranjuje neprodano meso naših mesarjev in tudi za vojaštvo. 2e dolgo časa se pa opaža, da se na tem mesu redijo v ogromnih množinah domače živali — podgane. Ker je pa to meso za uživanje, pozivamo colast, da to gomad tako« odpravi iin pokonča. V hladilnici so se že velikokrat pripetili slučaji, ko- so prišli mesarski pomočniki po meso, da so stopali direktno po podganah. Upamo, da bo oblast zadevo takoj uredila. Trčenje dveh avtotaksijev. V soboto, dne 23. t. m. ponoči sta trčila dva avtotaksija pred hotelom »Pošta«. Žrtev ni bilojiač pa precej velika gmotna škoda. Na licu mesta se je takoj zbralo več šoferjev in so se med prerekanjem začeli na sredi ulice klofutati. Ti gospodje šoferji bi bili rajši počakali še par dni do takoizvanega »tepežnega dne«. Sprememba posesti. G. dr. Novačan je prodal svojo vilo v Aškerčevi ulici sinu mnogokratnega milijonarja Westna, to pa radi tega, ker se hoče mladi g. Westen v kratkem poročiti in v tej krasni vili vživati medene tedne. Nimamo nič prot! teinu, ali čudimo se takemu narodnjaku, kakor je g. dr. Novačan, da prodaja svoje hiše kateri se vsak dan bolj javno kažejo na gospodarskem polju v Celju. Klofute so se delile tudi v neki znani kavarni v Celju in to med samimi gg. advokati. Povod1 prepiru odnosno klofutanju je dala ravno prodana dr. Novačanova vila. Pevske vaje »Vzajemnosti« se iprično zopet redno v torek dne 9. januarja. Pozivamo vse ljubitelje pesmi, da se pevskih vaj redno in točno udeležujejo. Tudi novi pevci so nam dobrodošli in se naj takoj zglasijo pri predsedniku pevskega odseka, s. Božiču, trgovcu v Celju. LAŠKO OBČINSKA SEJA Dne 15. decembra je bila seja laškega občinskega odbora. Podžupan je po prečitanju zapisnika zadnje seje in blagajniškega stanja omenil okrožnico banske uprave gleue povišanja plač občinskim nameščencem radi draginje. Nato je župan proglasil sejo za tajno. Reševali so personalne zadeve, „ (Ut<0 «4 m, Za dve razpi- sani službeni mesti so prejeli 9 pravilno sestavljenih prošenj, od katerih jih je uprava izbrala 6. Končno so volili z listki po številkah. Mesto stražnika-zvaničnika je bilo oddano g-Kolšeku Janezu, bivšemu hlapcu pri g. Časi« v Laškem in dosedanjemu upravitelju Šolskega vrta, mesto navadnega stražnika pa g. šo-nu Francu iz Bukovja nad Laškim, bivšemu železniškemu delavcu, ki mu je oče padel v svetovni vojni. Ostali kandidati so bili orožniki v pokoju, kmetski sinovi, en trgovski potnik brez posla in en občinski služitelj. Prošnje so prispele iz krajev: Laško, Smarjeta, Sv. Jurij, Loka, Tremerje, Ljubljana, Zusem An Videm-Dobrepolje. Na mesto stražnika sta re-flektirala pos. sin g. Goter Blaž iz Tretnerja in g. Bregar iz Smarjete pri Rimskih toplicah, ki ima večje število otrok i» komaj din 500 mesečnih dohodkov. Nameščeni Kolšek je znan govornik in delavec nekih društev. Nato se je vnela živa debata glede povišanja plač obč. nameščencem. Ker smo kmetska občina, tudi odborniki ne govore radi o večjih prejemkih nameščencev. Pri tej debati se je moral odstraniti tudi tajnik g. Jenko. Po dolgi razpravi so se zedinili tako, da dobi g. Jenko od 1. Jan. 1940 pa dlo 1. aprila din 100 poviška na mesec, gg. BlagotLnšek in Martin Deželak pa vsak po din 200 za božičnico, o morebitnem stalnem 10 odst povišku pa bodo govorili po 1. aprilu pri setsavi novega proračuna. Nato je poročal podžupan za vodovodni odsek. Omenjal je nov zapirač pri Verstovšekovi hiši in popravo linije ob parku. Sedaj je vodno stanje v rezervoarju odlično in teče voda vsak dan preko. Odbornik g. Košec pojasnjuje, da jc pred tem popravilom ob času najhujšega deževja po vsem Laškem primanjkovalo vode. Uprava, ki je gradila vodovod1, pa ni znala odpraviti napak. Za gradbeni odsek je poročal podžupan, ker je bil g. Hrastelj odsoten. Podal je izjavo, da jc mestna hranilnica v Ljubljani dovolila najem posojila din 100.000 za nadaljnje pokrivanje Žlkovce in sicer na račun hranilne knjige din 312.000. K fondu za pokrivanje bo prispeval letno po din 500 tudi krajevni turistični odbor tako, da bo občina vračala mestni hran. v Ljubljani mesto din 20.000 le po din 13.000 letno. Izdelan bo tehnični načrt, dela pa bodo oddana na javni dražbi. Blagajnik je poročal o vseh računih in med drugim omenil: za vodovodna dela g. Di-peku din 2373, straže ob živinski slinavki s« Veselo in srečno Novo leto želi vsem svojim odjemalcem INDUSTRIJA ČEVLJEV Dragotin Roglič - Maribor Cankarjeva ulica — Gosposka ulica 13, telefon 21-57 Obleke, hubertusi, zimske suknje in vsa oblačila za vsako priliko najboljše in najcenejše pri PKESKER - Ljubljana Sv. Petra cesta 14 stale občino din 1620, za gramoz ob kopaliških utah dobi g. Hrastnik din 224, za razpis služb v »Slovencu« din 121, g. Deželak Ivan za delo v odboru o vojnih obveznikih pri sre-skem sodišču (9 dni po 5 ur) din 450, ki jih pa odstopa poškodovancem po toči, društvo »Blago srce« pa dobi od tega zneska din 100. Nadalje je poročal blagajnik, da krajevni turistični1 odbor posluje samostojno, vendar bo pa uprava občine še naprej pobirala zadevne dajatve zanj. Odobril mu je račun din 6502.50. Tvrdki Belin iz Trbovelj je odobren račun din 47.097, za ostalih din 15.088.39 pa ho odobren kredit po najetju posojila. Sedanja gradbena dela je pregledal tehnik g. Kodrič in stavbeni odbor. Dalje so bili odobreni računi za požarne oglede g. Benedeku, gasilski četi Rimske toplice in domačim dimnikarskim spremljevalcem. Dimnikarska opravila po kmetskih vaseh bodo izvršena samo 2 krat na leto. Končno so še bili odobreni računi za podpore, odnosno njih zvišanje za razne siromake. O. Jelencu se odobri kredit din 1000 za novo mostno ograjo OH ! pri posestniku Zamudi. Govorili so tudi o | dražbi obč. lovišča. Lov je šel na dražbo za din 540, dočim je znašal lanski din 1580, a so ga kasneje znižali na din 1200. Dražbo so povzročili nekateri odborniki- sami, a sedaj uvidevajo napako. G. Pleskovič bo prostovoljno še nadalje plačeval din 1000, odnosno din 1200, če bo padla draginja, ker so občinske finance slabe. Odbornik g. Košec priznava, da si je odbor s to dražbo nakopal nepotrebno sitnosti. G. Bezgoivšek vprašuje g. tajnika, kako je s plačevanjem pivovarniške vodarina, tehtarine in nočnin. Zanimal se je tudi za števec v pivovarni. Pivovarna plačuje po din 2 za 1 m3 vode. Podjetje je vložilo prošnjo za znižanje tarife, g. podžupan pa pojasnjuje, da čaka uprava na odgovor občin Ljubljana, Maribor in Celje, kaka je vodna tarifa v teh mestih. Občina je prejela od 5. maja 1939 od pivovarne na vodarini din 2900. Razpravljali so tudi o pomožnem gospodarju za mesto, do sklepa pa ni prišlo. ‘ - * - . - - Ič&ticek sadatcUc Srečno in veselo Novo leto želi homa&Co, Maribor tovarna svile i Silvestrov večer doma Spet je pred nami Silvestrov večer, ko se bomo poslovili od starega leta in napravili prvi korak v novo leto. Dočim se mladi ljudje po-slove od starega leta najraje v hrupni družbi, praznujejo družine Silvestrov večer običajno doma. Mnogim se zdi korak v novo leto preveč resen, da bi ga omotični storili, preveč važna je zanje misel, da'stoji pred njimi tri sto šestinšestdeset novih dni. A tudi tam, kjer preživijo Silvestrov večer doma, mora gospo-' dinja skrbeti za to, da bo pripravila vsem lep, j užitka poln večer. Če so mladi ljudje pri hiši, | storimo najbolje, če jim povabimo še neka) j ljubih gostov. Ob zvokih radia, harmonike ali klavirja lahko malo zaplešejo, ob veselem petju, smehu in šalah mine večer tako lepo, kakor nikjer drugod. Stroški za tako domačo prireditev niso niti tako veliki kakor bi kdo mislil. Čaj ali punč, obloženi kruhki, potice, kroti ali kaj drugega sladkega, vse to ne stane toliko in vendar lahko tudi s tem tako lepo povzdignemo pomen tega večera. Če so mladi ljudje pri hiši, najbrž ne ho šlo brez vlivanja svinca. V to svrho se dobi na po-! seben način osnažen, srebrnobel svinec, ki je j vlit v obliki novcev, Te novce segrejemo na kaki stari žlici nad plamenom, in vlijemo raztopino nato v mrzlo vodo. V novejšem času pa se je že precej razširilo vlivanje belega voska ali parafina. Majhne koščke voska raztopimo prav tako na žlici in vlijemo v mrzlo vodo, kjer nastanejo zelo lepe in nežne oblike, ki jih lahko prav tako tolmačimo kakor one iz svinca. O prebavljivosti jedil O prebavljivosti posameznih jedil ima vsak želodec svoje mnenje, Tudi če je želodec popolnoma zdrav, ima svoje posebnosti in prebavi to ali ono jed težje. Mnogo pa je tudi nervoznih želodcev, ki samo včasih ne prenesejo te ali one jedi. Zelo občutljiv želodec si lahko s kako neprikladno jedjo pokvarimo za tedne in mesece. Pri starih ljudeh se je pa že zgodilo, da so zaradi prebavnih težkoč umrli. Želodca, pa če je še tako zdrav, ne smemo nikoli preveč obremeniti. Bolje je, da jemo večkrat, a nikoli preveč naenkrat. Med jedmi so razmeroma najtežje prebavljive tiste, ki so tako mehke in kašnate, da se kar KRANJ Nedeljska dežurna služba zdravnikov OUZD v mesecu januarju: 1. januarja dr. Bezic Josip; 6. januarja dr. Bežek Josip; 7. januarja dr. Herfort Joža; 14. januarja dr. Pance Pavel; 21. januarja dr. Vrbnjak Vinko; 28. januarja dr. Bezič Josip. POBRE2JE PRI MARIBORU Zvočni kino Pobrežje 30 in 31 dec. ter 1. jan. »Otok smrti« po noveli Tigenski otok. JESENICE Kino Radio predvaja v soboto ob 8. uri zvečer in v nedeljo ob 3. uri pop. velefilm »Lepa tovarišija«. V glavni vlogi slavni francoski igralci: Jean Gabin, Viviane Romance in Ch. Vanel. V ponedeljek (na novega leta dan) predvajamo c6 3. uri pop. in 8. uri zvečer velefilm »Mala princeza«. V glavni vlogi: Traudl Stark, Paul Horbiger in Hansi Knoteck. Med dodatki zvočni tednik in še kaj. — Sledi »Olim pijada«. na jeziku raztopijo. Zobje res nimajo z njimi veliko posla, tem več pa želodec. Jedi postanejo lažje prebavljive, če jim dodamo sol, razne dišave (poper, gorčico itd.), star sir, sladkor itd. Tudi redkvice in vino pospešuje prebavo. Nasprotno pa prevelik dodatek maščob j otežuje prebavo. Razen tega pa nosi prevelika maščoba tudi krivdo na tem, da človeško telo ne izrabi v dovoljni meri ostalih istočasno za-vžitih hranilnih snovi. Preveč mastna jedilna kaša zdrkne namreč tako naglo skozi prebavno cev, da žlezice v tankem črevesu nimajo časa, posrkati vse potrebne snovi. Zato je bila ku-' hinja v »starih dobrih časih«, s svojimi dunaj-; skimi zrezki, ocvrtimi piškami, krofi bi mnogimi drugimi na masti ocvrtimi jedmi pretežka in nezdrava. Edino diabetiki in ljudje z leno prebavo rabijo boli mastno hrano. Najlažje prebavljiva jed je kuhan riž, ki leži v želodcu komaj eno uro in je zato za bolnike najprimernejša hrana. Poldrugo uro rabi za prebavo surovo jajce, mehko kuhana jabolka in hruške, špinača, beluši (špargelji), grah, kuhana postrv itd. Dve uri leži v želodcu kuhano mleko, dve in pol uri pa neprekuhano mleko, pečen puran, pečena gos, fižol in leča, mlada govedina in perutnina. Tri ure rabi za prebavo mehko kuhano jajce, mlada šunka itd., tri in pol ure pa svinjetina, trdo kuhana jajca, bel kruh itd. V štirih urah je prebavljen čm muh, kislo zelje itd., v petih urah prekajena svinjetina, koščičasto sadje (češnje, češplje), rozine, orehi, mandelji, gobe. Najtežje prebavljiva ie jegulja, ki rabi 6 do 7 ur. Silvestrova torta 15 dkg surovega masla vdrobi na deski z noževo konico soli in 18 dkg moke, dodaj nastrgano citronino lupinco, malo cimta, zmletih klinčkov, 9 dkg naribanih, olupljenih lešnikov in 6 dkg sladkorja in napravi iz tega testo z 2 do 3 žlicami mleka. Testo razdeli na dva neenaka dela. Iz manjšega speci nizek list za torto. Iz večjega pa oblikuješ prav tak list, okoli katerega pa napraviš iz istega testa ob-i roček (svalk) in mrežo ter spečeš. Prvi tortni list namaži z marmelado ali s kakšnim sladkim nadevom, postavi nanj drugega in izpolni presledke v mreži z marmelado. Ta torta je še boljša, če jo pustimo nekaj dni stati, preden jo narežemo. Delavski pravni svetovalec Ijudskasamopomoč za «t ar o v. zadruga z o. J. v Mariboru, v lastni palaCI zavaruje osebe obeh spolov od 1 tisoč do 20 tisoč Din. 1. za pogrebne stroške v starosti od 16. po 80. let Polna zavarovalna vsota se izplača v slučaju smrti po karenčni dobi ali z dovršenim 85. letom. 2. za pogrebne stroške s skrajšanim plačevanjem na 10, 15, 20 in 25 let v starosti od 16 do 65 let. Zavarovalna vsota se izplaša ob smrti zavarovanca ali z dovršenim 85. letom. 3. m doživetje in smrt v starosti od 16 do 60 let na 10, 15, 20, 25, 30, 35 in 40 let. Zavarovalnina se izplača ob smrti zavarovanca oziroma po poteku dogovorjenih let. 4. za doto od 1. do 16. leta in se zavarovalnina izplača z dovršenim 21. letom. Do sedaj izplačali na zavarovalninah nad 37 milijonov Din Rezervni fond znaša nad 7 milijonov Din. Zahtevajte brezplačno in brezobvezno prospekte 1 Sprejemamo zastopnike 1 Zgradarina (Nova vas) Vprašanje; Imam malo hišo z vrtom in moram plačevati zanjo 120 din zgradarine. Sedaj pa so mi še naknadbo predpisali nek znesek. Ah sem dolžan toliko plačevati, ko imam v hiši samo enega najemnika, ki mi plačuje po din 130 na mesec? Odgovor: Zgradarina se določa po čistem dohodku zgradbe. Davčna uprava je pri Vas ugotovila višji čisti dohodek in Vam je zato zgradarino povišala. Ako se Vam zdi previsoka lahko vložite pritožbo, ki pa bo uspešna le, če dokažete, da je čisti donos Vaše zgradbe manjši kot ga je ugotovila davkarija. Cerkvena doklada (črna) Vprašanje: Od občine sem1 dolbil poziv, da plačam 20 odst. cerkveno doklado za kritje cerkvenih gradbenih stroškov. Ali sem doklado dolžan plačati? / Odgovor: Po nekem starem deželnem zakonu iz leta 1863 so občine upravičene naložiti občanom doklado na državne davke za pokritje cerkvenih gradbenih stroškov, v kolikor ni za plačilo teh stroškov zadostnih drugih virov. Proti zadevnemu davčnemu predpisu, ki je 'bil pravilno sklenjen, zato ne morete ukreniti ničesar, ampak bodete morali doklado plačati, Gradbeno dovoljenje (Zagreb) Vprašanje; V Celju imam parcelo in sam. že pred enim letom zaprosil za gradbeno dovoljenje, pa še do danes nisem prejel nobene rešitve. Kaj naj ukrenem? Odgovor: Pritožite se zoper poslovanje občine na bansko upravo in zahtevajte, da se Vam izda čimprej rešitev. Cuetlltorno KOMIKA - SOETE Ljubljana, MlkloiiCava c. v palall Okrolnega urad« izdeluje jubilejne in žalne vence ter šopke po najnižji ceni. Pri- Zodnje vesli poroča se cenj. organizacijam. Društva imajo znaten popust. Nogavice, pletenine (lastni Izdelki), zimsko perilo odeje, volna, obleke Itd. dobite po stari nizki cent v trgovini ,vMara“ AndraJ Osa«, Maribor, KoroSka c. 36 (poleg Ulalca) Mraz hudo pritiska. V Mariboru je zlezlo živo srebro 23 stopinj pod ničlo, nižje kot v Ljubljani. Cene steklu bodo povišane radi povišanja (cen surovinam in mezd. Več parobrodnih linij so morali ustaviti, ker je v skladiščih Jadranske .plovidbe zmanjkalo premoga radi stavke v Trbovljah. Posebno protivohunsko sodišče so ustanovili v Zedinjenih državah. Poostrene bodo kazni radi protižidovske propagande. Bučno Ol|e, JU?. sveVe) tod! belo namizna, nudi tovarna buCnega olja, Maribor, Taborska ulica T, pri mostu Svojim sorodnikom in znancem javljam, da je dne 20. decembra 1.1. umrla v starosti 85 let moja žena, gospa Novak Marjeta in bila pokopana v Studencih v petek, dne 22. decembra 1.1. V Razvanju, dne 22. decembra 1939. Novak Joiaf železničar v pokoju In posestnik. JAKOB PERHAVEC Sretno Novo lat*> cenj. odiemalccml Izdelava likerjev. Desertna vina. Sirupi. Žgan-jarna. Vedno na zalogi: rum, konjak, likerji, Maribor, Gosposka ulica It. 9. • Telefon 25*80. slivovka, itd. Na debelo! Na drobno! IIIIIIIIIIIII!III!III!IIIIIIIIIIIIII1!IIIIIII!I!IIIIIIHIIII1IIIIIII1II1IIIII1IIIIII1II1IIIIIIII!II11IIII!1IIIIII1IIIIII1IIIIII1III!I1II!!!1III1IIII!IIIII!IIIIII!IIIII!I!1!II1IIIIIIIIIIIIIIII!IIIII1I!IIIIIIIIIII!III!IIII!1!I1IIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!IIIIN 01ympia - Super s kino skalo Vas seznani z vsemi senzacijami sveta. — — Prenaša Vam stoodstotno naravno glasbo. Generalno zastopstvo RADIO MARIBOR* d. z o. z., Glavni trg 1. Telef. 26-48. Specijalna trgovina za radiofonijo in strokovni radio-laboratorij. Prodaja na drobno in debelo. Bogata zaloga vseh v radio-lonijo spadajočih aparatur in njih sestavnih delov. Prodaja na mesečno odplačilo. Zamenjava zastarelih radio-aparatov. Illlllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllll SploSno Konzumno društvo POSAVJE v ZAGORJU ob Savi r.i.z o. z. • Prodaja svojim članom v prodajalnah Zagorje in Loke vedno sveže in prvovrstno blago po najnižjih dnevnih cenah. Član zadruge lahko postane vsak, ki plača Din 2'50 vpisnine in Din 50 — deleža. — Pristopajte k zadrugi, ki bo oostala tudi Vaša last in od katere imate le dobiček! N ova i njigoveznica kartonažna in galanterijska delavnica Ljubljana, Gosposvetska 13 Se priporoča za vezavo vsakovrstnih knjig, brošur, poslovnih knjig itd. Izdelujemo vse vrste koledarjev ter vsa v to stroko spadajoča dela. Skrbna izvršitev. Cene solidne Telefon 39-43 Ivan Kravos Maribor,! Aleksandrova cesta 13 priporoča: ročne torbice, aktovke, denarnice, nahrbtnike itd. kot zelo praktična Boilčna darila KI i ■ V I iseje eno- in večbarvne ,JUGOGRAFIKA‘ LJUBLJANA Sv. Petra nasip štev. 23 J Zdravnik dr. Srečko Škerjanc v Mežici se je naselil v hiši Senica-Vivat in ordinira za zobe ob delavnikih od 9.-12. in od 14.-16. ure. Morela Franci slaščičarna Ljubljana Igriška ulica 10 se priporoča vsem organizacijam in plesnim šolam A. S. Logar ure - juveli - zlatnina - srebrnina Ljubljana Pred Škofijo 15 i maoiRn&HSBESfiasiiiis SiiiigšgSiiiii L« g al ŠPECERIJA j DELIKATESE ZAJTRKOVALNICA Ljubljana, Miklošičeva 28 TELEFON 33-95 Zuvurounlnicu zu muletu človeka, Hantur, Aleksandrova testu 14-1 m Zavaruje za slučaj smrti, doživetja, dote in rente (penzije). -- Zavarujte pri domači zavarovalni zadrugi! jj Glavna podružnica: Subotica, Manojlovičeva štev. 5 (v lastni palači). Veselo in srečno bfovo leto želi FOTO PELIKAN Srečno in veselo” Novo leto Nova modna in konfekcijska trgovina ,Xama”a.zo.z. MARIBOR, Jurčičeva ul. 4 Volna, predtiskarija, ročna dela, damski in moški plašči, otroške obleke itd. — Prost ogled! Damski in moški plašči, obleke, klobuki, pletenine, trikotaža J a K ob Lah MARIBOR, Glavni trg št. 2 Solidne cene JUSTIN GUSTINČIČ mehanična delavnica, trgovina s kolesi, otročjimi vozički, rabljenimi stroji in vsakovrstnimi kovinami itd. Kneza Koclja ul. 14 MARIBOR MARIJA HRAST slaščičarna Stolna ul. 12 MARIBOR PRODUKTIVNA ZADRUGA KROJAČEV Ruška cesta 5 MARIBOR MARIJA DRČAR »Mariborska menza« Slomškov trg 6 MARIBOR FRANC FILIPIČ mesarija Betnavska cesta MARIBOR Špecerijska trgovina »DELAVSKI DOM« zadruga z o. z. Frankopanova ul. 1 MARIBOR Srečno in veselo Novo leto žale cenjenim odjemalcem, narožnlkom kakor tudi v<-am znancem sledeče tvrdke: Jffarija 3(ager špecerija, galanterija, kuhinjska posoda, nogavice itd. Državna cesta 24 MARIBOR Ciril Kampi izdelovanje sodavode Kettejeva ul. 1 MARIBOR kavarna Central JOSIP MASTNAK Gosposka ulica MARIBOR PIVOVARNA IN ŽGANJARNA Jos. Cscheligi Koroška c. 2 MARIBOR PARNA PEKARNA Scherbanm Grajski trg 6, Tel. 2960 MARIBOR Rečnik £lojz elektrotehnično podjetje Pobrežka c. 6 MARIBOR Jtfarija Zemljič hotel In restavraclla »Orel« Grajski trg MARIBOR 3nž. arh. Jelenc & inž. Šlajmer gradbeno podjetje In tehnična pisarna d. z o. z. Pri parku S, Tel. 22-12 MARIBOR Vzajemna zavarovalnica oddelek 3(aritas Podružnica Orožnova ul. 8 MARIBOR Stefan Renčelj trgovina in gostilna POBREŽJE MARIBOR FANI KVEDER hotel »Mariborski dvor« MARIBOR Srago Rosina zaloga galanterije, drobnarij, parfumerije, pletenin, papirja itd. Vetrinjska ul. 26 * MARIBOR ALOJZ DOBRAVEC čevljarstvo Jerovškova ul. 74 MARIBOR EKSPORTNA HIŠA »LUNA« pletenine, galanterija in posteljno perje Samo Glavni trg 24 MARIBOR MARIJA HORVAT gostilna iillillllliiiiilii!iililiillllllllillllllllllllllllll!llllllll!lllllllllllllll!lllllllllllillllllllllllllllllllMllllllllllllllllllllllllll!llllllll!ll!lllllllllllllilllllllllllllllll| OBILO SREČE V NOVEM LETU Butina poslovalnica Bezjak Maribor, Gosposka ulica 25 Glavna kolektura državne razredne loterije. Frankopanova ul. 7 MARIBOR »UNIVERZAL-INŠTALATER« voda, plin, kurjava, sanitetna naprava J. D. GRČKO Dvorakova ul. 10 MARIBOR Veselo novo leto želi svojim gostom T. in J. SMONTARA Magdalenska 15 MARIBOR ERNEST BIRTIČ gostilna pri klavnici Ob brodu MARIBOR ANTE ZORIC »Jadranska klet« Mlinska ul. MARIBOR JAKOB ERBUS splošno krojaštvo Aleksandrova 16 MARIBOR Manufaktura ČEŠKI MAGAZIN Ulica 10. oktobra MARIBOR ŠTEFKA MATEL bufet Betnavska c. 23 MARIBOR MATEVŽ STAUBER strugar Cvetlična ul. 9 MARIBOR A. PODLIESSNIG veletrgovina s papirjem Badlova ul. 16 MARIBOR HINKO IN FANI KOŠIČ gostilna pri Delavski pekarni Tržaška c. 38 MARIBOR EMAN ILICH slaščičar MARIBOR Slovenska ul. 6 Meljska c. 2 IVAN KAPITANOVIČ gostilna »Dahnacija« Meljska c. 18 MARIBOR FRANC REICHER modni atelje Tržaška cesta 18 MARIBOR FRANC SCHOBER Magdalenska parna pekama Kralja Petra trg 2 MARIBOR ________SL Karol Robausa nasl. KAROL RAKUŠA parna pekama Koroška c. 24, Tel. 22-44 MARIBOR RADO TIPEL kandltna in galanterijska trgovina ANTON FRANKO Valvazorjeva 36 MARIBOR GOSTILNA VINTGAR Anton in Rezika Furlan Tržaška c. 1 MARIBOR USNJARNA FRANC GREIF Kralja Petra trg 2 MARIBOR EDVARD ČIČEK elektromehanična delavnica Vodnikov trg 3 MARIBOR MARIJA SIEBER špecijalna trgovina steznikov, rokavic in nogavic Glavni trg 14 MARIBOR VILKO BLATNIK izdelovanje vsakovrstnih čevljev Gosposka ulica 1 MARIBOR KARL RAGG Gosposka ul. 3 MARIBOR FELIKS SKRABL manufakturna trgovina Gosposka ul. 11 MARIBOR SREČKO PIHLAR trgovina z manufakturo Gosposka ulica 5 MARIBOR DOLČEK & MARINI trgovina z manufakturo Gosposka ul. 27 MARIBOR BRANKO ŠUČEVIČ zaloga mineralnih olj, kemikalij in parfumerija Slovenska ul. 8 MARIBOR KARL FIFOLT mehanična delavnica Slovenska ul. 6, Tel. 24-39 MARIBOR ANTON PAŠ modna trgovina Slovenska uL 4 MARIBOR M. WREGG trgovina s čevlji Slovenska ul. 5 MARIBOR Edgar Perico trgovina z mešanim blagom, zaloga vseh vrst bonbonov, čokolade, sira in delikatesne robe Dvorakova Stav. 14 King Shoe VREMEC & TURK Gosposka ul. 30 MARIBOR »SALON DRAGICA« Aleksandrova c. 19 MARIBOR v veži ANTON TAVČAR ~ tovarna mesnih Izdelkov Jurčičeva ul. 3 MARIBOR MEDIC-ZANKL tovarna oljnatih barv, lakov In fimežov Glavni trg 20 MARIBOR PUGEL & ROSSMANN veletrgovina z vinom Trg Svobode 3 MARIBOR GUSTAV BERNHARD zaloga stekla In porcelana Aleksandrova c. 17 MARIBOR LUDOVIK VLAHOVIČ mesarija In gostilna Aleksandrova c. 38 MARIBOR RUDOLF PRATTES elektro-mehanlčna delavnica Aleksandrova c. 33 MARIBOR SLAVAN RIBARIČ trgovina z galanterijskim blagom Aleksandrova c. 59 MARIBOR IVANA RAČIČ gostilna pri »Gambrinu Gledališka ulica MARIBOR KRSTA GOJANOVIČ gostilna pri »Glavni pošti« Stolna ulica MARIBOR ALBERT ECCARIUS urar In optik Slomškov trg 5 MARIBOR Jtranltno in posojilno drnitvo delavcev zadruga z omajanim jamstvom v jffariboru Kralja Petra trg 9 MARIBOR Srečno in veselo Novo leto RUDOLF KOMPARA mizarski mojster in zaloga pohištva Aleksandrova c. 48 MARIBOR FRANC FILIPIČ pečar Mlinska ul. 31 MARIBOR 1 KONZUMNO DRUŠTVO VIČ vpisana zadruga z omejeno zavezo VIČ PRI LJUBLJANI Janko Lozar trgovina z manufaktumim blagom KOČEVJE S. FORSTNERIČ mlinostavsko podjetje MELJE MARIBOR ALOJZ SPRAGER elektriško podjetje Vetrinjska ul. 14 MARIBOR 1 TEODOR RABIČ štampilje in grafični izdelki Miklošičeva cesta 13 LJUBLJANA KARL VNUK ključavničarstvo in autogenično varenje Loška ul. 2 MARIBOR HENRIK ARLATI trgovina dvokoles, auto- in motopribora, 1 radio in šivalnih strojev Ulica 10. oktobra 4 MARIBOR I ANTON VERBIČ trgovina delikates Stritarjeva ulica LJUBLJANA JAKLITSCH EDUARD pekama KOČEVJE KARL JANČIČ manufaktura Aleksandrova c. 11 MARIBOR ANTON POŽAR cvetličarna Nasipna 1 POBREŽJE Gosposka 36, Ban. palača MARIBOR 1 DAJ — DAM buffet Dobra pijača in jedila po nizki ceni Aleksandrova 4 LJUBLJANA JAKSCHE AVGUST mesar in prekajevalec KOČEVJE MARTIN ŠTERBAL tapetnik in torbar MARIBOR Trg Svobode 6 Meljska c. 2 ZUPEVC FRANC pekarna DEVICA MARIJA BREZJE št. 4 JOSIP ROZMAN izdeiovatelj pristnih kranjskih klobas Sv. Petra c. 83 - Tel. 27-66 LJUBLJANA ENGELE MARIJA trgovina s steklom in porcelanom KOČEVJE KAVARNA »ORIENT« FRANC MAJCEN Palača pokojninskega zavoda MARIBOR MAKS PLEVANČ parna pekarna Erjavčeva ul. 14 STUDENCI 1 BIZJAK FILIP krznarstvo Kongresni trg LJUBLJANA Mr. Ph. SEIGNEMARTIN lekarna KOČEVJE SAJKO & LAZAR slikarstvo in pleskarstvo Aleksandrova c. 3 MARIBOR pekarna mulec STUDENCI pri MARIBORU | PRODUKTIVNA ZADRUGA LJUBLJANSKIH MIZARJEV vpisana zadruga z omejeno zavezo GLINCE LJUBLJANA HONIGMANN pekama KOČEVJE Salon klobukov NOŽIR & VREČKO Slomškov trg 6 MARIBOR HENRIK MULEC pekarna Na obrežju 3 STUDENCI | FRANC LUKIČ konfekcija in modna trgovina Stritarjeva ulica 9 LJUBLJANA VIDOŠEVIČ IVO gostilna KOČEVJE JOSIP TICHY in dr. trgovina in elektrotehnično podjetje Slovenska ul 16 MARIBOR ANTON in MARIJA GLAS j parna pekarna in bufet Krpanova 19 STUDENCI CVETLIČARNA SPLIT IVANKA BENEDIKT Društva imajo popust Frančiškanska ulica 8 LJUBLJANA Srečno in veselo novo leto želijo vsem svojim članom uslužbenci Konzumnega društva za Meiiško dolino I>odružnica PREVALJE—LEŠE Srečno ta veselo Novo leto želi vsem svo- FRANJO MAJER manufaktuma trgovina Vsem cenj. gostom želi srečno in veselo 1 novo leto TONČKA CEPEC Restavracija in’trgovina raznega tfaga Zaloga vseh vrst vin Za obilen obisk se priporoča IVAN RAHNE Glavni trg MARIBOR Kralj Matjaževa 45 STUDENCI Clglarjeva 25 LJUBLJANA-MOSTE jim hranilnim vlagateljem Delavska kmečka hranilnica In posojilnica za Mežiško dolino r. z. z o. z. PREVALJE ALBERT VICEL trgovina s kuhinjsko posodo, porcelanom In steklom Gosposka ul. 5 MARIBOR IVAN in MARIJA ŠTOK trgovina in restavracija Aleksandrova 89 POBEŽJE FRANC RODE mesar, stojnica Šolski drevored Dev. Marija v P. LJUBLJANA ANKA ZAKRAJŠEK damski česalni salon Stolna ul. 1 MARIBOR IVANKA STOPAR frizerski salon za dame bi gospode POBREŽJE Aleksandrova 65 Zrkovska 24 FR. SLAMIČ mesarija, trgovina In buffet Gosposvetska cesta LJUBLJANA Srečno in veselo Novo leto želi vsem svojim odjemalcem Delavska pekarna PREVALJE HENRIK ZAGERNIK urar PREVALJE JOSIP VITRIH mesarija PREVALJE MIRKO KERT trgovina z mešanim blagom PODPECA PREVALJE A. PEČE Koroški magacta PREVALJE ALFRED MARINI avtodelavnlca Tržaška cesta 16 MARIBOR ČATAR MIHAEL pekarna ŠTORE 61 Pri CELJU KONZUMNA ZADRUGA ZA LJUBLJANO IN OKOLICO registrovana zadruga' z omejeno zavezo Sv. Jerneja c. 39a LJUBLJANA MILAN RENČELJ trgovina cementa, apna, kuriva in lesa POBREŽJE MARIBOR ADRINEK JOSIP mesar in prekajevalec ŠTORE pri CELJU ZANINOVIČ KRSTO gostilničar MOSTE pri LJUBLJANI IVAN JEMEC vrtnarstvo Prešernova ul. 16 MARIBOR FRAN in FANI VERZELI gostilna ŠTORE pri CELJU :MI1" LEKARNA DR. G. PICCOLI I nasproti »Nebotičnika« LJUBLJANA FRANC RITTER restavracija »Slavlja« Aleksandrova 47 MARIBOR SIKOŠEK JOSIP mesarija ŠTORE TEHARJE pri CELJU i FRANC MAUSER česalni salon za dame In gospode v kopališču Okrožnega urada Miklošičeva c. 20 LJUBLJANA ^ Modna trgovina za gospode j K. TKALEC Gosposka ul. 32 MARIBOR ! Manufaktuma trgovina na veliko ŠALAMUN & LAMPE Frančiškanska uL 4 LJUBLJANA 1 NARODNA TISKARNA LJUBLJANA VOLK IGNAC ; gostilna ta trgovina HOLMEC | A. KOREN knjige, razglednice, papir, pisarniške In šolske potrebščine Gosposka ul. 9 MARIBOR JAKOB JESIH, ml. mesar in gostilničar Šolski drevored LJUBLJANA In RUDNIK pri Ljubljani | PINTAR ERNEST brivec ta frizer za dame ta gospode tj LJUBLJANA i Kralja Petra trg 2 (Miklošičeva cesta) 1 in MOSTE, Pokopališka ulica 4 Srečno to veselo Novo ileto želi vsem svojim odjemalcem IVAN REBERNIK čevljar PREVALJE Želimo vsem srečno novo leto AVGUST HEDŽET ; damska In moška moda Aleksandrova c. 9 MARIBOR RESTAVRACIJA, BUFFET »EXPRESS IN KLET »SLON« Prešernova ulica LJUBLJANA 1 Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim članom, poslovnim prijateljem 1 in znancem _ _ . .. konzumno društvo za ]tteziško dolino | r. x. z o. z. prevalje VID MURKO trgovina s špecerijo Meljska cesta 24 MARIBOR »OKI« — testenine In makaroni vošči vsem gostom srečnon Novo leto IVAN OPREŠNIK Celovška cesta ZGORNJA ŠIŠKA stev. m >OEtAVSKA POLITIKA-' ........................................-amg3 Srečno in veselo Novo leto sriKsajrs! URBANC MAKS gostilničar SV. LOVRENC NA POH. RELAVSKA NABAVLJALNA ZADRUGA r. z. z o. j. KRANJ Gostilna in mesarija BIRTIČ HRASTNIK Konzumno tfruitvo rudarjev HRASTNIK FRICL ANTON trgovina in buiet SV. LOVRENC NA POH. TEKSTILNA ZADRUGA Tu Z« Z O. Z* OTOČE ANTON MEJAČ trgovina delik. in zelenjave HRASTNIK Modno krojaštvo za dame in gospode »ELITA« KRANJ KONZUMNA ZADRUGA KEMIČNIH IN steklarskih DELAVCEV HRASTNIK Srečno in veselo Novo leto želi vsem VOUČKO DOMINIK krojaštvo za gospode in dame HRASTNIK Uslužbenci Konzumnega drnStva rudarjev HRASTNIK i MOHOR ANTON slaščičarna *| ;f J ■ KRANJ IVAN DRAKSLER trafika HRASTNIK PEČNIK GIZELA trgovina z mešanim blagom HRASTNIK Modistinja in modna trgovina OROSEL KRANJ MRAVLJA FRANC čevljarstvo STRAŽIŠČE pri KRANJU KNEZ JAKOB trafika HRASTNIK POVERJENIKI DEL. POLITIKE« HRASTNIK M. KOKL manufaktura KRANJ TISKARNA »KOLEKTOR« Albin Pogačnik Tel. 4 STRAŽIŠČE pri KRANJU VINKO in MILKA DOMITROVIČ gostilna HRASTNIK ROTAR IVAN zastopnik radio Ljubljana, srečno in veselo Novo leto vsem c. naročnikom in se v nadalje priporoča HRASTNIK ŽERJAV LADISLAV brivec in frizer Savski breg 13 KRANJ CIRIL DOLENC strojno žično pletiljstvo OREHEK pri KRANJU ŠOPAR FRANC HRASTNIK MICI in IGNAC PRAPROTNIK gostilna »Delavski dom« HRASTNIK DEKLEVA IVAN mehanična delavnica PRIMSKOVO KRANJ ANTON KOS strojno mizarstvo — zaloga pohištva KLANC — KRANJ IVAN LOGAR { gostilna in mesarija j HRASTNIK SENICA KAROL gostilna in mesarija HRASTNIK ALOJZ SMOLEJ kleparstvo in vodovodna napeljava KRANJ Foto atelje JANKO KRAMAR j KRANJ DRAGO in ROZI LISAC brivski salon HRASTNIK BENETEK FRANC manufaktura HRASTNIK »Vesta« šivalni stroji ŠIMUNAC ZLATKO Frizerski salon za dame ŠIMUNAC HED A Mencingerjev trg 17 KRANJ * MARIJA KRAŠOVEC kolesa, radio, šport, šivalni stroji JESENICE * KRANJ JOŽE DOBERŠEK damsko in modno krojaštvo HRASTNIK BRATA ROBOV-A čevljarstvo HRASTNIK SCHILLING DRAGO konces. elektrotehn. podjetje \ 1 KRANJ Nova trgovina daihskih torbic, smučarskih potrebščin in kovčkov. — Se priporoča IVAN JAKOPIN KRANJ MRZEL ALOJZ čevljarstvo HRASTNIK % HOFBAUER BOGOMIR gostilna in zaloga piva »Union« HRASTNIK IVAN SAVNIK in sinova KRANJ DOM. ČEBIN premog, drva, koks podružnica v KRAANJU Vidovdanska cesta Telefon 14 AMALIJA LOGAR gostilna in mesarija HRASTNIK RUDARSKA GODBA NA PIHALA HRASTNIK FRANC MARKIČ splošna ključavničarska in mehanična delavnica STRAŽIŠČE pri KRANJU Vsemu delavstvu boljše novo leto želi MIZARSTVO »SLOGA« Božič Jože STRUŽEVO 44 KRANJ VIKO DEŽELAK trgovina z mešanim blagom HRASTNIK FRANC ROTAR krojaštvo HRASTNIK Zaloga pohištva »Lipa« GREGORIČ VALENTIN KRANJ TONEJC VIKTOR tapetnlk in dekorater KRANJ KOVAČ MIRKO strojno mizarstvo HRASTNIK PFEIFAR HEDVIKA krojačica HRASTNIK »Elita« čevlji vodilo v modi, kvaliteti in ceni Se priporoča ČRETNIK TONE KRANJ Mr. M. RAUCH lekarna KRANJ ŠTRAVS ALOJZ trgovina z mešanim blagom HRASTNIK AMALIJA ŠENTJURC gostilna Bralca HRASTNIK KATARINA PELKO mlekarna PRIMSKOVO KRANJ Mehanična delavnica IGNACIJ MAJNIK splošno in strojno ključavničarstvo KRANJ SLANŠEK IVAN čevljarstvo HRASTNIK GAČNIK MARIJA krojačica i HRASTNIK Tiskarna in knjigarna »SAVA«, d. d. KRANJ Foto — atelje F. JUG slike za nove delavske knjižice KRANJ URBAJS KARLINA trafika HRASTNIK PEKLAR FERDO čevljarstvo HRASTNIK KOŽUHOVINA trgovina in specljalna delavnica krzna in konfekcijskega blaga BERČIČ G. KRANJ FERD. HLEBŠ slike, ogledala, okvirji, vse za gospodinjstvo KRANJ HERCOG MILOŠ avtopodjetje HRASTNIK LOGAR DRAGO gostilna HRASTNIK STANKO IPAVEC pekarna PRIMSKOVO KRANJ M. KANDUČ, naslednik modna trgovina KRANJ ŠOPER R. trgovina HRASTNIK BAUERCHEIM PAVEL trgovina z mešanim blagom HRASTNIK Srečno in veselo Novo leto želi vsem članom Splošno konzumno društvo „Posavje“ Zagorje "poverjeništvo »delav. POLITIKE« in Delavsko kulurno društvo »VZAJEMNOST« KRANJ ALOJZIJ JENKO izdelovanje dežnikov Tavčarjeva 8 KRANJ \Y 1 v*' TU1 \ BV1 ■II& w 'm ■ mmam™ mam- ■mm » 'tr •• -m. wwir«ti2w ar '^n®® ■■"«#»»*• Srečno in veselo I Zveza rudarjev Jugoslavije želi vsem članom in članicam srečno in veselo Nova leto Zagorje VINKO BAJCAR 1 trgovina z usnjem in surovimi kožami sedlarstvo in .tapetništvo TOPLICE ZAGORJE BESLIC PAVLE frizer za dame in gospode TRBOVLJE ALOJZIJA in OTMAR JUVAN gostilna PODKRAJ ZAGORJE MEDVEŠEK ANTON trgovina manufakture in izdelovanje oblek TRBOVLJE želi veselo Novo leto A. KRAJŠEK in H. ROŠTAHAR gostilna Ih tesarstvo 1 LOKE ZAGORJE JEREB JANKO in DRUG ključavničarstvo TRBOVLJE KATI KOVAČ gostilna 1 TOPLICE ZAGORJE TOMAN VILIBALD trgovina z mešanim blagom TRBOVLJE VIKTOR MULLER trgovina ZAGORJE CERK JOŽA mesar — TRBOVLJE SLAVKO VODOVNIK i modno krojaštvo ZAGORJE POŽUN EDVARD trgovina z mešanim blagom TRBOVLJE FRANC VIPAVC krojač I TOPLICE ZAGORJE VRANEŠIC JOŽA brivec in frizer za dame in gospode _ TRBOVLJE DRNOVŠEK ROBERT ; ! mesarija 1 TOPLICE ZAGORJE ŠOLN EDVARD 1 mesarija „ TRBOVLJE INO JANKO in PAVLA i j mesarija fj ZAGORJE DROFENIK LUDVIK gostilna in mesarija TRBOVLJE ['i VODOPIVEC VINKO krojač ZAGORJE PETRETIC MAKS 9 j frizerski salon trajna ondulaciia z vodno samo din 50 TRBOVLJE LEON RAKAR gostilna 1 LOKE ZAGORJE HRIBAR FRANJO frizer TRBOVLJE ALOJZIJ In JUSTI KITZ ; ■ parna pekarna in trgovina / [ I TOPLICE ZAGORJE GOLOB IVAN mesarija TRBOVLJE DAVORIN KOVAČ gostilna Stavbne zadruge j ‘ ZAGORJE SUŠNIK FRANC gostilna TRBOVLJE TINCA in LOJZE BAZELJ pletenje , ZAGORJE GERM ALOJZ - trgovina z mešanim blagom TRBOVLJE ! REZIKA in ŠTEFAN KOŠIR mesarija y • ZAGORJE GOLOB FRANC mesar , i : TRBOVLJE DRNOVŠEK IVAN in PAVLA E: rudniška restavracija 1 TOPLICE ZAOORJE ŽELEZNIK FRANC gostilna (Dreo) TRBOVLJE 1 j JANKO RASPOTNIK [' krojač d LOKE ZAGORJE SITTER HILDA restavracija I TRBOVLJE DOLANC LEOPOLD in PEPCA gostilna in mesarija ZAGORJE LAPI FRANC splošno čevljarstvo TRBOVLJE n DOLINŠEK FRANJA bi ADOLF | gostilna in mizarstvo lj ZAGORJE SIMClC VIKTOR splošno mizarstvo TRBOVLJE Srečno in veselo novo leto želi vsem obiskovalccni Zvočni kino Delavski dom Erbovlje Delavsko kulturno društvo »VZAJEMNOST«, podružnica TRBOVLJE ZVEZA RUDARJEV JUGOSL. , podružnica / TRBOVLJE OSREDKAR IVAN poslovodja trgovine »Delavski dom« TRBOVLJE KORIMŠEK LOJZE poslovodja trgovine »Delavski dom« Terezija TRBOVLJE PAVŠEK LOJSKA in IVAN gostilna »Delavski dom« TRBOVLJE STEGER JULIJANA in DRAGO gostilna in slikarstvo (Dimnik) TRBOVLJE ZDOLŠEK FRANC trgovina z mešanim blagom TRBOVLJE i________ MARKIČ M. trgovina čevljev TRBOVLJE podružnica HRASTNIK KRANER IVAN gostilna (Klek) TRBOVLJE Stavbena, konzumna bi gostilniška Zad uga Delavski dom želi vsem članom srečno bi veselo novo leto TRBOVLJE MAGDIČ DRAGO in TEREZIJA gostilna in trgovina RUŠE POŽAR ANTON trgovina z mešanim blagom RUŠE ŠARH MARICA gostilna RUŠE KNIFIC JOŽE trgovina z mešanim blagom RUŠE MULE PEPI gostilna in mesarija RUŠE LAMPRECHT FRANJO trgovec z mešanim blagom RUŠE KAC IVAN mesar RUŠE PAVLENC ANTON mizar za stavbe in pohištvo TRBOVLJE MARINC FRANC splošno čevljarstvo TRBOVLJE KLENOV EK JAKOB radio in elektriško podjetje TRBOVLJE KOVAČ DRAGO mesar In prekajevalec TRBOVLJE CRKOVIC EMA in VLATKO dalmatinska vinama TRBOVLJE Emil Perdih gostilna in mesarija LAŠKO BRATA PEPEL mehanična delavnica, zaloga koles, šivalnih strojev itd. LAŠKO SOMER KARL in FANI , pekarna LAŠKO RADEJ DRAGO trgovina z mešanim blagom TRBOVLJE FILAČ JOŽE mesar In prekajevalec TRBOVLJE ŠVAGELJ ANTONIN splošno slikarstvo TRBOVLJE ADLEŠIC PETER krojaštvo za dame ln gospode TRBOVLJE ZVEZA RUDARJEV JUGOSL. podružnica HUDAJAMA svojim zvestim članom Crop Uladimir hotel »Savinja« LAŠKO KNEZ — KRULEČ gostilna In sodavlčarna crna »VZAJEMNOST« delavsko kulturno društvo ČRNA u„ »,DELAVSKA POLITIKA« j. ulj1 .j.arg UlUl.K < .I-JIllHtM-l Strim 11 1 Srečno in veselo Novo leto GRAUF FRANC mizarstvo MEŽICA HELENA KRUŠIC kavarna »Evropa« CELJE Jimger £udvik prekajevalec Prešernova ulica CELJE FRIDI KOHNE parna pekarna Lastni dom 19 CELJE GNAMUŠ FRANC i trgovina MEŽICA ROZA ZAMPARUTTI delikatesna trgovina CELJE 3(avarna „Jtterkur“ lastnik IGNAC LEBlC CELJE Se priporoča za nadal]e PIKO GREGOR bran]eri]a in traiika MEŽICA MAKS ZABUKOVŠEK modna krojačnica Cankarjeva 1 CELJE LEČNIK ANTON urar Glavni trg CELJE 1 Srečno in veselo novo leto ter se nadalje priporoča DALMATINSKI VINOTOČ 1 podružnica MEŽICA Restavracija »Beli vol« JURIJ in MARIJA ŠANC CELJE Jtnion JCefbauer trgovina z usnjem, čevlj. potrebščinami in vsem v stroko spadajočim orodjem Gosposka ulica CELJE JOSIP VIDENŠEK trgovina z mešanim blagom ČRET pri CELJU , ■! Se priporoča za nadalje TAŠIC JOŠKO brivec MEŽICA M. SEIFRIED restavracija pri Angelu Prešernova 20 CELJE REDNAK ŠTEFAN trgovina z mešanim blagom TEHARJE ! PASOVNIK ANTON splošno čevljarstvo j j MEŽICA FRANC ZANGGER trgovina s špecerijo in žganjem, velepra-žama kave (ust. 1. 1895) CELJE Hotel in restavracija »Union« RUDOLF in PEPCA RESNIK CELJE P. GODEC trgovina TEHARJE - ŠTORE i Srečno novo leto ter se za nadalje | priporočata FRANC in MARIJA SENICA gostilna in mesarija J MEŽICA KAGER FRANC optik Gosposka ul. 10 CELJE RIHARD GROBELNIK brivec in frizer - trajno ondulacijo z vodno samo din 50, barvanje las itd. CELJE KUNŠEK FRANJO fotograf CELJE ! Srečno novo leto želijo svojim članom-; j odjemalcem uslužbenci KONZ. DRUŠTVA za Mež. dolino 1 prodajalna MEŽICA P. MATKOVIČ & Comp. točilnica Gosposka ul. 3 CELJE ŽELEZNIK IVAN ! frizer za dame in gospode Kralja Petra c. 14 CELJE MARIJA KMECL DEŽNIKARNA (poprej Vranjek) Kralja Petra c. 23 CELJE I Srečno novo leto želita svojim gostom in II odjemalcem ter se za nadalje priporočata JOŽE in MARICA TOFF gostilna in pekarna MEŽICA SADAR MARICA novo odprta mlekarna naspr. »Jugoslovana« Mariborska 28 CELJE IVAN MASTNAK trgovina z manufakturo in konfekcijo Kralja Petra c. 15 CELJE gtaževič Zvonomir \ restavracija »Narodni diom« CELJE in gostilna v ŠOŠTANJU Prešernov trg 8 1 Vsem naročnikom in čitateljem »Delavske Politike« želi srečno Novo leto 1 POVERJENIŠTVO »DEL. POLITIKE« MEŽICA FRANC JAKLIČ pekarna Mariborska 26 CELJE BOŽIC ALOJZ trgovina z mešanim blagom CELJE Namellenci Konzumnega drui va BAŠTEVC ANTON restavracija pri Cinkarni Tvorniška ulica CELJE GERM MARTIN splošno modno krojaštvo ! CELJE persil-družba Z 0. Z. f j CELJE 1 prodajalna CRNA I. in II. ZVEZA RUDARJEV JUGOSL. podružnica ČRNA Jarnal Rudi parna pekama v ČRNI RAFAEL SALMIČ urar in zlatar (ustanovljeno 1899) Narodni dom CELJE Udruž. tvor. štapova i bičalicS Filip Bumiller, D. Lobi nasl. i Slavko Tomljenovic Zagrad 31 CELJE DOLŽAN FRANJO galanterijsko in stavbeno kleparstvo, konc. vodovodni inštalater CELJE PRVA SLOVENSKA ŽELEZNINA ] .... d. z o* z* CELJE S. HOLOBAR slikarstvo in trgovina barv CELJE PTUJ ROK MEŠTROV trgovina z mešanim blagom in vinotoč Za kresijo 6 CELJE ! AVGUST ŠTOK splošno kleparstvo in vodovod, inštalacija telefon 218 Aškerčeva ul. 8 CELJE KINO CRNA želi vsem klnoobiskovalcem srečno Novo leto Lekarna pri Križu | Ph. Mr. FEDOR GRADIŠNIK CELJE KARL LOIBNER delikatese — špecerija CELJE Hotel »Zvezda« mesarija in gostilna 1 ŽUMER FR. CELJE PODSTENŠEK IVAN čevljar ČRNA VIDIC FRIDERIK trgovina z modnim, galanterijskim in konfekcijskim blagom Kralja Petra c. 23 CELJE FRANJO KALAN trgovina premoga in drv CELJE POŽENEL DOMINIK modna trgovina Glavni trg 14 CELJE PREVALNIK JOŽEF krojač ČRNA ŠERBEC IVAN i mesar Dolsko 47 SENOVO-RAJHENBURG REBEK ANTON splošno ključavničarstvo ; "«**p CELJE ! LESKOVŠEK FRANC knjigarna in trgovina s papirjem Glavni trg 16 CELJE MIKLAVC VIKTOR mesar In prekajevalec ČRNA ROZALIJA in FRANC STERMAN ! gostilničar »Delavski dom« SENOVO RAJHENBURG IVAN GOLMAJER trgovina in restavracija Mariborska cesta CELJE KINO DOM CELJE KOHLENBRAND IVAN in PEPCA mesarija in gostilna ČRNA j ŽENER RUDI mesar SENOVO 80 RAJHENBURG ANTON PERMOZER mesar in gostilničar Mariborska 7 CELJE / V • i LUKAS F. S. žganjarna in tovarna Hkerjev CELJE DRUŽINA EIS1NGER kantina - gostilna v ŽERJAVU . ČRNA KORINŠEK JOŽE trgovec »Delavski dom« SENOVO p. RAJHENBURG RAVNIKAR IVAN veletrgovina barv, lakov in firneža in dr. Kralja Petra c. 21 CELJE ANDERLIČ MAKS krojač za dame in gospode Vodnikov trg 11 CELJE Srečno in veselo Novo leto že'e cenjenim odjemalcem, naročnikom kakor tudi vsem znahcem sledeče tv dke: ŠTIBELJ DOMINIK mizarski mojster, izdelava navadnega do najboljšega pohištva Mariborska 14 CELJE KRISTAN ANICA frizerski salon za dame trajna ondulacija 40 din Mariborska 28 CELJE TURK ŠTEFAN mesar Sp. Hudinja CELJE MAJCEN KARL pekarna navadnega in luksuznega peciva in najfinejših luksuznih prest Sp. Hudinja 23 CELJE TOPOLŠEK MINKA (Strah) trgovina z mešanim blagom Sp. Hudinja CELJE I. GROBELNIK gostilna pri »Grozdu« Sp. Hudinja CELJE FRANJO KUNC splošno mizarstvo Mariborska 23 CELJE J. JELLENZ, CELJE J. JELLENZ, naši. j OTO GOLEŽ SLOVENJGRADEC HLADIN VALENTIN modna trgovina Prešernova ulica CELJE IVAN CVIKL manufakturna trgovina PTUJ PINOZA ALOJZ urar In optik PTUJ PODGORŠEK FRANC mesar in prekajevalec BREG - - PTUJ LUŽNIK ANICA trgovina z mešanim blagom PTUJ BERNIK IVAN mesarija JESENICE BOGATAJ IVAN manufaktura, galanterija, špecerija Glavni trg KAMNIK ^vtopodjetje „?eregrin“ d. z o. z. avtobusi za izlete in tovorni za prevoz blaga KAMNIK VILKO CERAR urar, optik in prodaja dvokoles KAMNIK AMBROŽ NANDE mesar Šutna 30 KAMNIK BEVC IVAN in MINKA gostilna in trgovina z mešanim blagom Zaprice KAMNIK DOMES MIMI trgovina s čevlji in galanterija KAMNIK Tone Knoflit tovarna usnja Kamnik Zadružna elektrarna za Ptuj, Breg in okolico r. z. z o. z. PTUJ Prva slovenska gostilna BELJAN MARIJA KOČEVJE BRADAČ ANTON čevljar KOČEVJE NIKOLIČ ŠIME gostilna KOČEVJE PERZ ERVIN trgovina z mešanim blagom 1. KOČEVJE ZDRAVJE GABRIJEL mesar In prekajevalec KOČEVJE FLERIN FRANJO moda in konfekcija Glavni trg KAMNIK GJURIN IVO brivec in frizer KAMNIK CERER ANTON restavracija ' KAMNIK POLDA PODBREŽNIK gostilna Zaprice 7 KAMNIK DELAVSKA KNJIŽNICA KAMNIK Delavsko pevsko društvo »SOLIDARNOST« KAMNIK m——g—m MILLE JURIJ čevljar KOČEVJE MORSCHER JOSIP mesar in prekajevalec BALON JOŽE mešana trgovina Podmožaklo 9 JESENICE PETKOŠ IVAN obl. konc. tesarski mojster Obrtniška 38 JESENICE JOŽE HUDRIC brivski in frizerski salon Kralja Petra c. 17 JESENICE JOŽE MIHELAČ splošno krojaštvo Kralja Petra cesta JESENICE JAKOB HRIBAR splošno ključavničarstvo in vodovodna inštalacija JESENICE VIKTOR KUHAR trgovina z železnino JESENICE - Gorenjsko JANKO BOGATAJ modna trgovina JESENICE SLAVKO SARACEVIC brivsko - frizerski salon Obrtniška 14 JESENICE Splošna hranilnica in posojilnica za Jesenice in okolico 1*, Z« Z O, Z, f' Del. dom JESENICE-FUŽINE (Sava) sprejema hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri VIKTOR URBAR soboslikar in pleskar Gosposvetska cesta JESENICE Vsem cen j. gostom in pri jate jem želita srečno in veselo novo leto ROZI in JOŽE KALTNEKAR poslovodji Restavracije „Delavski dom“ JESENICE Srečno in veselo novo leto želi cenj. odjemalcem JOŽE KALTNEKAR Prešernova 7 JESENICE STANKO POŽENEL parna pekarna JESENICE LEKARNA PH. MR. IVO KOŽELJ JESENICE ANTON NIKOLAVClC kolodvorski trafikant ✓ JESENICg RABIČ JURIJ mesarija JESENICE STOJAN IVAN splošno krojaštvo Obrtniška ul. 23 JESENICE FRANC ŠLIBAR splošno stavbeno in pohištveno mizarstvo Obrtniška 27 JESENICE TINE ZUPAN poslovodja v gostilni »Pri Konjiču« priporoča dobro jedačo in pijačo SL. JAVORNIK št. 48 IVAN VERGLES st. mesarija in prekajevalstvo JESENICE JERNEJ KORBAR pekarna SL. JAVORNIK BRUNER MATKO gostilna SL. JAVORNIK 45 IVAN BEDENE splošno krojaštvo SL. JAVORNIK 45 ALOJZIJ NOC pekarna SL JAVORNIK 194 IVAN ČERNE splošno krojaštvo SL. JAVORNIK JOŽE POGAČNIK trgovina s čevlji LJUBNO JESENICE ANDREJ ČUFAR JESENICE IGNACIJ HORVAT mesarija JESENICE BAJŽELJ CIRIL mesarija JESENICE GOGALA IVAN in IVANKA trgovina In krojaštvo JESENICE FRANJO PAVLIN zaloga pivovarne »Union« iti fotogr. obrt JESENICE JOŽE KOŠIR obleke, perilo, klobuki JESENICE JOŽKO NOC brivec in damski frizer SL. JAVORNIK 180 DEMAK PAVEL brivec in frizerski salon SL. JAVORNIK Splošna gospodarska in konzumna zadruga za Gorenjsko r. z. z o. z. na Jesenicah želi vsem svojim članom In nameščencem oddajališč, restavracij in kina, ku-povalcem v svojih zadružnih oddajallščUi, obiskovalcem gostiln in kina, vsem sodelavcem, hranilcem in poslovnim prijateljem mnogo SOLIDARNOSTI, ZAVEDNOSTI in ZADRUŽNEGA DUHA tudi pri delu v NOVEM LETU. — Le na ta način bomo v ZDRUŽENJU Imeli MOČ In dosegli USPEHE. Za moč nam jamčijo naša zadružna oddajališča, ki so: na Savi, Jesenicah. Borovljah, Koroški Bell, Dobravi, v Sp. Gorjah in Mojstrani: restavraciji, obedovalnice, tujske sobe, zadružni dvorani na Jesenicah - Fužinah (Savi) v Delavskem domu Cankarjeva 3 (nasproti tovarne) in na Slovenskem Javorniku (pri Konjiču) nasproti tovarne in kino »RADIO«, vodilni kinematograf na Jesenicah in okolici z najmodernejšo zvočno aparaturo. Najboljši in najizbranejšl filmi. Nadzorstvo Načelstvo Za kenzorcil izdala in arefule AdoU Jelen v Maribora. —, tiskarna, d. d. v Maribora, predstavnik Viktor Eržen v Maribora.