20. štev. V Ljubljani, dne 20. maja 1911. Leto III. Slovenski Dom. Napredno kmetsko glasilo. Izhaja vsako soboto in velja za vse leto za Avstro-Ogrsko 3 krone, za Nemčijo in druge dežele 4 krone, za Ameriko 1 dolar. Posamezne številke veljajo 10 vinarjev. Politični bojkot. Klerikalna stranka je sklenila, nvesti politični bojkot zoper vse naprednjake. Kaj so to pravi1? Klerikalna stranka ima popolnoma v rokah deželni odbor, torej vse deželno gospodarstvo. Politični bojkot pa pomenja, da bo po večini klerikalni deželni odbor podpiral' samo klerikalce in njihove naprave. Naprednjaki nimajo ničesar pričakovati od kranjskega deželnega odbora, kvečjemu krivic. Kaj takega se še ni zgodilo v nobeni državi in v nobeni deželi. Prav gotovo je, da napredni davkoplačevalci plačujejo dobri dve tretjini vseh deželnih davkov in doklad. Iz tega denarja je plačan deželni glavar pl. onklje, deželni odborniki dr. Lampe, dr. Pegan in dr. Zajec. Dve tretjini svoje plače dobivajo ti klerikalni voditelji iz žepov naprednih davkoplačevalcev. In zgodilo se je, da je deželni odbornik dr. Zajec vrgel iz deželne pisarne naprednjaka Zupančiča iz Mokronoga ter ga še sirovo ozmerjal. To postopanje je na javnem shodu odobril voditelj klerikalcev dr. Šušteršič. Kranjski kmetovalec, ki se ne strinja s skrajno škodljivo gospodarsko politiko klerikalcev, nima zdaj nobenih pravic več, temveč samo še dolžnosti. S tem se je klerikalna stranka pokazala v pravi luči. — Klerikalno deželno gospodarstvo je tako, da mora v najkrajšem času spraviti celo deželo na boben. Klerikalni volilci v svoji zaslepljenosti ne morejo spoznati tega pogubnega gospodarstva klerikalne večine, ki ga je obsodil bivši klerikalni poslanec Mandelj. Pač pa vidijo to gospodarstvo naprednjaki, ki ga po zasluženju tudi obsojajo in opominjajo klerikalne poslance, naj ne tirajo dežele v pogubo. Tega pa klerikalci nočejo — v deželnem zboru hočejo biti sami med seboj, nočejo nobenega nadzorstva. Klerikalna stranka je. segla torej jk) sredstvu, ki ga pošten človek, poštena stranka ne uporablja. Gospodujoča klerikalna stranka zahteva od vseh kranjskih davkoplačevalcev, in naj pripadajo tej ali oni stranki, da Za oznanila jse računa: tristopna petit-vrsta 14 vin., vsa stran 48 K, pol strani 24 K, četrt strani 12 K, osmina strani 6 K. Pri vseletni inserciji primeren popust. | plačujejo že zdaj ogromne deželne davščine in doklade, dobiček in hasek naj pa imajo samo klerikalni pristaši. In že danes groze klerikalci, da bodo to svoje enostransko krivično postopanje razširili na svoje delovanje in poslovanje. Celo gasilnim društvom in drugim dobrodelnim zavodom groze, če ne bodo slepo služili klerikalnim namenom. Klerikalci so z eno besedo na Kranjskem upeljali pravo strahovlado. S silo hočejo uničiti vse, kar se noče brezpogojno ukloniti klerikalnemu jarmu. Toda to delovanje klerikalne stranke mora najti po vsej deželi odpor. Vsi tisti, ki ne odobravajo pogubne klerikalne politike, se morajo v današnjih dneh združiti. Opustiti morajo vse one malenkosti ter iti z združenimi močmi v boj zoper klerikalizem, ki hoče uničiti naš, že itak slabotni narod. Ce klerikalna večina v deželnem zboru trdi, da imajo samo klerikalci pravice, naprednjaki pa nobenih, tedaj mora vsa napredna javnost vstati ter povedati oholim klerikalnim voditeljem, da po tej krivični poti ne pojde naprej. Deželni odbor ni strankarska pisarna, temveč popolnoma nestrankarski urad, kjer m o r a j o upoštevati želje vseh kranjskih davkoplačevalcev. Domišljavi deželni odbornik dr. Zajec je kot deželni odbornik na«tavljonec, katerega plačujejo večinoma napredni davkoplačevalci. In njegova dolžnost je, da se obnaša tako, kakor to zahtevajo tisti, ki ga plačujejo. To je svarilo! Ce pa mislijo klerikalci, da bodo lahko nemoteno vladali in zadav-ljali naprednjake, tedaj že danes povemo, da bo po deželi tako zavriščalo, da se bodo klerikalni voditelji poskrili kakor podgane. Kakor so se kmetje v Šmihelu uprli plačevati stroške za nepotrebno cerkev, prav tako se bodo tudi napredni davkoplačevalci uprli, da bi plačevali visoke deželne davščine, katere bi klerikalci na nepo-staven način vporabljali v svoje strankarske politične namene. Opozarjamo vlado, naj napravi konec temu nesramnemu in za državo skrajno Dopisi se naj frankirajo in pošiljajo na uredništvo »Slovenskega Doma« v Ljubljani, Knaflova ulica št. 5. Rokopisi se ne vračajo. Narotnina in oglasi se~naj pošiljajo na upravniilvo ..Slov. Doma" » Ljubljani sramotnemu delovanju in postopanju klerikalne večine v deželni odbor. Deželni odbor je javna oblast, katere klerikalci nikakor ne smejo vporabljati v svoje strankarske namene. Vsem onim kmetovalcem pa, ki ne odobravajo pogubne klerikalne politike in ki žele boljšo prihodnjost svojemu stanu, priporočamo, naj se -združijo. Nase vrste se morajo strniti! Kot zavedni, samostojni kmetovalci moramo korakati! Ne maramo komande dr. Šusteršičeve ali dr. Lampe-tove, ker sami predobro vemo, kaj potrebujemo in kaj nas boli. Naš kmetovalec ne sme več biti sredstvo, ki bi ga vporabljali nekateri posamezniki v strankarske politične namene. Naš kmetovalec se mora samostojno organizirati kot kmetovalec in ne kot privesek klerikalne stranke. Prihodnje državnozborske volitve naj bodo prvi poskus, da pregledamo svoje vrste. 13. junij naj bo odločilen za našo1 kmetsko pravdo. Ta dan naj bo začetek naše trdne organizacije, ki bo v doglednem času iz-podmaknila tla krivični klerikalni strahovladi. Vsem kmetovalcem pa kličemo: Ne verjemite tistim, ki pravijo, da se gre v tein boju za vero! Ne! Na eni strani se gre za nikdar polne bisage posameznih klerikalcev — na drugi strani se gre pa za samostojnost 111 boljšo bodočnost kranjskega kmetovalca. In kdor noče tega spoznati, je slep in sam svoj sovražnik! Navodila za volitev v drž. zbor. 1. Kdo sme voliti? Vsak 24 let star moški avstrijski državljan, a ko v dotični občini že vsa j eno leto stanuje. To leto se računa od tistega dneva nazaj, ko je bila volitev razpisana. Vendar pa sledeče osebe nimajo volilne pravice: a) v aktivni vojaški službi se nahajajoče osebe, tudi žandarji; b) kdor je še pod očetovsko oblastjo, ali ima variha ali kuratorja; c) kdor od javne miloščine živi; d) kdor je v konkurzu; e) kdor je bil radi kakega, hudodelstva ali pa radi prestopka tatvine, pone-verjenja, goljufije, kovarstva, oderu-štva, vlačugarstva, obrezuspešenja ekskucije kaznovan, izgubi volilno pravico za čas, dokler ni kazni prestal, in pri nekaterih hudodelstvih še za nadaljnih 5 leit, in če je bila kazen nad 5 let, pa za nadaljnih 10 let; ka- • znovanje radi zgoraj omenejnih prestopkov tatvine itd. pa ima za posledico izgube volilne pravice še za tri leta po prestani kazni; f) kdor je bil radi pregreška volilnih sleparij kaznovan, izgubi volilno pravico za 6 let po prestani kazni. 2. AH sc mora voliti? Vsakdo, ki ima volilno pravico za volitev v državni zbor, mora voliti. Kdor se odtegne svoji volilni dolžnosti, se kazneju z globo od 1 do 50 kron. 3. Kaj opravičuje volilca, če ne voli? Razlogi, kateri volilca, ki se volitve ni udeležil, opravičujejo, so zlasti: 1. ako volilec vsled bolezni ali slabotnosti ne more priti na volišče; 2. ako volilca zadrže uradne ali sicer neodložne stanovske dolžnosti; 3. ako je volilec na potovanju izven Kranjske dežele; 4. ako volilca zadrži bolezen v rodbini ali druge neodložne rodbinske razmere; 5. ako volilca zadrže prometne ovire ali druge nepremagljive okolščine. 4. Kako se voli? Vsak volilec mora svoj glas (Kidati osebno; s pooblastili se ne sme voliti. 5. Kje in kdaj se voli? Voli vsaka občina za se. Razpis novih volitev se mora po vseh občinah tudi z lepaki (plakati) naznaniti. Kraj in čas volitve v posameznih občinah je razviden iz legitimacije, ki jo vsak volilec dobi. 6. Kaj je »volilni imenik«? Zupan vsake občine sestavi po abecednem redu zapisnik vseh opravičenih volil-cev njegove občine s pristavkom, kaj dai so in kje da stanujejo; ta zapisnik se. imenuje »volilni imenik«. 7. Kakšen pomen ima volilni imenik? Volilni imenik je podlaga cele volitve. Kdor ni v volilnem imeniku, ne smo voliti, tudi če ima volilno pravico. 8. Kdo sme volilni imenik pregledati? Vsakdo, tudi nevolilec, iz domače ali tuje občine. 9. Kdaj se ga sme pregledati in kje? Volilni imenik mora biti celih 14 dni v občinskem uradnem prostoru na pregled položen, in se mora to javno razglasiti; okrajno glavarstvo pa določi, koliko ur in katere ure vsak dan se ga sine pregledovati. 10. Zakaj je treba paziti na sestavo volilnega imenika? Zato, da se opravičeni volilci ne izpuste, neopravičeni pa vanj ne vtihotapijo. 11. Kako se zabranijo nepravilnosti volilnega imenika? Vsak volilec ima pravico zahtevati, da se izpuščene volilce v imenik sprejme, ne-opravične pa iz imenika izbriše. To se imenuj reklamacija. 12. Kdaj je čas za reklamacije? Tistih 14 dni, ko je volilni imenik na pregled razpoložen. 13. Kje in kako se reklamira? Reklamira se pri županu, in sicer ustmeno ali pismeno. Reklamirati je treba za vsak slučaj posebej; združenje dveh ali več reklamacij v eni vlogi, ni dopustno. Ce se reklamira radi tega, ker se je kakega volilca izpustilo, mora se reklamaciji priložiti tudi listine, ki dokazujejo opravičenost dotičnega volilca, to je, da je 24 let star in avstrijski državljan, kar se dokaže s krstnim listom, z domovnico, delavsko knjižico itd. Vse reklamacije s prilogami vred so kolka proste. Vzorec reklamacije: Gospodu županu v Kandiji. Iz priloženega krstnega in domovinskega lista (delavske, poselske knjižice) se razvidi, da sem več kot 24 let star in avstrijski državljan. Znano je tudi, da v tej občini že več kot eno leto stanujem. Zahtevam tedaj, da se, me vpiše v volilni imenik za volitev državnega poslanca in v ta namen to mojo pritožbo predloži c. kr. okrajnemu glavarstvu v Novem mestu. V Kandiji---- Podpisi. Notran|cl! Vas kandidat za prihodnje volitve v državni zbor v okrajih Idrija, Vrhnika, Logatec in Cerknica, je gospod Ivan Sicherl posestnik v Logatcu. Agitacijo v teh okrajih je prevzelo politično društvo »Enakopravnost« v Idriji, ki priredi v ta namen v nedeljo, dne 21. t. m. mr dva shoda '9t in sicer dopoldne po inaši v Cerknici, popoldne pa v Planini. Volilci, vi poznate našega kandidata Ivana Sicherla kot poštenega, delavnega in zmožnega moža, dočim vam je dosedanji poslanec Gostinčar pokazal svojo nezmožnost najboljše s tem, da ni za vas ničesar dosegel. Pokažite javno, da se tega zavedate, pokažite, da hočete za zastopnika v državnem zboru občespoštovanega Ivana Sicherla in ne Gostinčarja, ki je bil le privesek dr. Šusteršičevega fraka, in pridite vsi na naše shode! ■ ,, „ Razgled po Kranjskem r Mestna hranilnica ljubljanska je izdala za preteklo leto računski zaključek, ki ga dobi vsak zastonj pri njej, če pride ponj, če pa piše, mu ga pa pošljejo po pošti. Iz tega zaključka je razvidno, da je imela ta hranilnica do konca leta 1910 565 milijonov kron prometa, lansko leto samo pa skoraj 48 milijonov. Vloge koncem leta so znašale 39 milijonov 485.572 kron 4 vinarje (zdaj že znašajo 40 milijonov in šeststotisoč kron). Hranilnih knjižic je bilo v prometu 28.009 ob koncu leta. Povprečna vrednost ene hranilne vloge je znašala 1409 kron 74 vin. Posojil na posestva je bilo 24 milijonov 361.042 kron 88 vinarjev, ki jih je dolžnih 5761 dolžnikov. Občinska posojila so znašala 7 milijonov 356.168 kron 93 vinarjev. Dasi vlada taka silna konkurenca od strani bank in zadružništva, vendar so se lansko leto pri Mestni hranilnici ljuljanski dvignile vloge za 1 milijon 740 tisoč kron. Cisti dobiček za leto 1910 je znašal 122.038 K 71 v, odkar pa hranilnica obstoji, ima vsega skupaj en milijon 229.205 kron 53 vinarjev čistega dobička, kar je torej čisto njej lastno premoženje. Skupni imetek vseh zakladov, ki jih upravlja hranilnica, pa znaša koncem leta 1910 41 milijonov 393.084 kron 83 vinarjev. — To so številke, ki nam predočujejo dobršen del narodnega premoženja, zbranega tekom 21 let. In ta primeroma hitri ter krepki razvoj hranilnice je pač najboljše priproročilo za njo in za njeno svoje velike odgovonosti sc vedno zavedajočo upravo. Spričo dogodkov, ki so se v poslednjem času pojavili na gospodarskem polju, poudarjamo tu, da je pri zavodu, kakršen je Mestna hranilnica ljubljanska, vsaka špekulacija z denarjem docela izključena. Strogo državno nadzorstvo, garancija mestne občine in sploh ves hranilnični ustroj daje tako popolno jamstvo za hranilne vloge in njihovo obresto-vanje, da se tudi ob času vojske ali kakega prevrata vlagateljem ni bati nobene izgube. Zato pa je tak zavod tudi najbolj zanesljiva in najmočnejša opora narodnemu gospodarstvu in ljudskemu blagostanju. r Tečaj za pridelovanje krme na Grmu. Kmetijska šola na Grmu priredi dne 29. in 30. maja t. 1. dvodneven tečaj za pridelovanje krme s sledečim sporedom: V ponedeljek 29. maja: Od 2. do 4. popoldne: Setev detelje in trave na njivah za dvo- in večletno košnjo. Nakup potrebnega semena. Gnojenje deteljnih mešanic. Praktično razkazovanje deteljnih mešanic na šolskih njivah in v poskuševališču. — V torek 30. maja: Od 8. do 10. dopoldne: Naprava novih travnikov. Najbolj važne trave. Sestava travniških zmesi. Množina potrebnega semena. Praktično razkazovanje semena in razdelitev vzorcev. Od 2. do 4. popoldne: Priprava zemlje in posetev travnika. Poprava slabih setev. Gnojenje in zboljšanje slabih in starih travnikov. Praktično razkazovanje šolskih travnikov in travniških zmesi v poskuševališču. Oddaljenim in podpore potrebnim udeležencem s Kranjskega plača ravnateljstvo stroške za pot, in sicer le za železnico do Novega mesta in za hrano po 2 K na dan. Kdor se želi tečaja udeležiti ali s podporo tečaj obiskati, naj se priglasi do 24. maja pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu. r Res čudno je, da se se vedno niso vse slovenske gospodinje prepričale, da je najboljša primes »Kolinska kavna primes«. Pa zakaj ne, bo začudeno marsikateri prijatelj »Kolinske kavne primesi« povpraševal. Zato ne, ker je še niso poizkusile. Ko bi to bile storile, bi bile lahko takoj v prvem trenotku izprevidele, da nobena druga cikorija ne, doseza »Kolinske kavne primesi«, ki daje kavi izvrsten okus, prijeten vonj in lepo barvo. In ko bi vrhu tega še upoštevale, da pripada del čistega dobička v korist našim narodnim in kulturnim zat-vodom, v prvi vrsti naši prepotrebni družbi sv. Cirila in Metoda, bi takoj dale prednost tej kavni primesi pred vsemi drugimi. To bi bilo v njih lastno korist in v korist celemu našemu narodu. o Dolenjske novice o d Šmarje pri Škofljici. Dne 9. maja, ko je bil pri nas sejem, je šel posestnik Ivan Virant v neko tukajšno gostilno, kjer je popival pozno v noč. Ob dveh ponoči je šel nato spat v hlev, drugi dan pa je opazil, da mu manjka 120 kron. O tatu ni sledu. d Iz Vač. V nedeljo, dne 14. t. m. je priredilo slavno »Moravsko pevsko društvo« na vrtu brata Zarnika igro: »V Ljubljano jo dajmo« v prid telovadnemu odseku »Sokola« na Vačah. Igralke in igralci so jako dobro rešili svoje vloge in občinstvo se je vsestransko pohvalno izražalo. Zlasti pa veže nas Vačane dolžnost, da izrekamo svojo največjo zahvalo g. Ivu Tomanu za njegovo izvanredno naklonjenost in požrtvovalnost. Ravno tako se srčno zahvaljujemo g. Franu Orehku, ki si je prizadejal mnogo truda ter vse potrebno uredil za predstavo. Tudi ostalim gospicam in gospodom naša najiskrenejša hvala. Omeniti moramo, da so pri ti igri sodelovali trije naši fantje, za kar jim gre posebno prizna* nje. Le tako naprej! Najlepša hvala ude-ležnikom iz Moravč, Litije, Loga, Selc, eč in Kolovrata te.r neustrašenim vaškim dekletom in drugim zavednim sotržanom, ki ste v tako obilnem številu pokazali svoje simpatije napram mlademu »Sokolu«. Na zdar! d Vače. Naš nestrpni in prepirljivi kaplan Majdič je v nedeljo grozno rohnel raz prižnico. Rekel je, da so tisti, ki čitajo »Slovenski Dom«, največji grešniki, ki niti niso vredni, da bi v cerkvi poleg drugih vernikov sedeli itd. Ker so bili nekateri poslušalci njegovih bedastoč do grla siti, so zapustili cerkev. Kdo je torej kriv, da se niso udeležili maše, h kateri so prišli z dobrim namenom? Ako bo šlo tako naprej, bo kaplan kmalu sam sebi pridigoval. Mi smatramo cerkev za kraj molitve, ne pa za kraj hujskanja in drugih političnih agitacij. Vsled boječnosti, da bi kakšen njegov pripadnik ne prišel h gledališki predstavi je oznanil, da pride govornik, ki bo predaval o živinoreji. Ce so se vsi njegovi ko-štruni in backi zbrali na kaplanijskem pašniku, nam ni znano. Znano nam pa je, da bo v najkrajšem času ustanovil društvo treznosti. Sicer se presneto malo brigamo za šarže, ki jih on podeljuje svojim podrepnikom, toda sila radovedni smo pa, kdo bo predsedoval temu najnovejšemu društvu. Morda celo sam oberabstinent kaplan Majdič? Konec bo torej agitiranju za Bazistovo in Osolelino gostilno. Kakor se suii, bo abstinentska gosihio pri Feliksu, kjer se bo cedilo mleko, limonada in medica. Je pač reba prav začeti, pa gre, si misli Majdič. Utepel si je v glavo, da morajo »Cuki« do sv. Telesa dobiti svoje bandero, žepi marinaric, so že precej iztrgani, »Cuki« imajo pa itak prazne, zato bodo njegovi poslušni backi po šestdnevnem trdem delu, sedmi dan t. j. v nedeljo pili siratko, »Cuki« pa se bodo zato postavljali z novo fano. Kdor zna, pa zna! d Vače. V nedeljo, dne 14. maja se je pokazalo!, kako vrlo napreduje katoliško izobraževalno društvo. Bolelb je to izobražene katoličane, ker so videli, da so zmožni prirediti ljudstvu nekoliko poštenega razvedrila in veselja, zato si svojih bolečin niso znali drugače tešiti, da so jeli ravno med gledališko predstavo metati od Ratajčeve hiše kamenje. Trije kamni so padli na oder, eden pa je zadel neko gospodično. Kakršen učitelj, taki učenci. Pika. Opomba uredništva. Prosimo napredne somišljenike, ki so slišali pridigo kaplana Majdiča, v kateri je pozival' k bojkotu »Slovenskega Doma«, naj nam sporo-če svojai imena in pa, če morejo pod prisego potrditi, da je kaplan Majdič hujskal zoper »Slovenski Dom«. Poklicati ga hočemo pred sodiščem na odgovor. Priporočamo pa tudi našim naročnikom, katere, je kaplan Majdič psoval, naj si poiščejo zadoščenja pred sodiščem. d Dvor. Nečuvene razmere se gode pri našem županstvu. Že večkrat smo hoteli podrezati v to gnezdo klerikalnih sršenov, a smo vedno prizanesli, upajoč, da se razmere izboljšajo. Kair pa zadnji čas počenja občinski odbor z županom Mihotom na čelu, to se pa že vse neha. Pojasnila vredno je, da naš občinski odbor obstoji iz samih klerikalnih kimovcev. Pred tremi tedni je bila občin, seja, pri kateri se je sklenilo, prositi višjo oblast, da naj bi prestavili, oziroma če tega ne, vpokojili nadučitelja Št. J. Vse to pa rujejo zoper njega prvič, ker je značajen mož in jim neče kimati, ka- kor drugi, drugič pa se, je ta gonja uprizorila zoper njega zaradi zadnjih deželno-zborskih volitev. Napravili so zapisnik občinske seje zoper nadučitelja, a vsebina in laži, ki so tu notri napisane, so bile znane le trem odbornikom, vsi ostali so podpisali slepo. Iz tega se jasno vidi podivjanost teh ljudi, kajti ravno oni, ki so ga svoje-časno izvolili za častnega člana, ga hočejo zidaj popolnoma uničiti. Dobro pa vemo, da to ni zraslo ne v Mihetovi glavi, ne y. glavah njegovih kimovcev, ampak da to izhaja, od neke druge osebe, za katero imamo pripravljenega dosti gradiva. d Žužemberk. Poročil se je gosp. dr. Valentin F 1 e r i n , c. kr. okrajni sodnik z gdč. Josipino Kožar, posestnikovo hčerko iz Črnomlja. — Čestitamo! d Žužemberk. Podružnica sv. Cirila in Metoda je imela v četrtek svoj redni letni občni zbor. Podrobnosti o tem prihodnjič. d »Smrdoljubovemu« popotniku Trebnje - Št. Janž. Popotnik Trebnje - Št. Janž je menda udarjen s kurjo slepoto. Mislil je, da jaha pegaza, pa jaha osla; vendar se mu za zanimanje one rodoljubke, ob katero se je blagovolil v zadnji številki obregniti, najtopleje zahvali »Ženin iz Št. Janža.« d Velika Loka. Čuden potvor je vrgla krava nekemu tukajšnjemu posestniku. Glava je bila popolnoma okrogla brez gobca. Odpirala se je v sredi čeljust ter pokazala tri odprtine; iz srednje je molel valjast, okrogel, bel jezik. Čeljust je zakrila tudi edino, neprimerno oko, ki je bilo tako-rekoč v gobcu. Prednji del života je bil velik in napet, zadnji pa slaboten in droben. Tudi noge so bile vse zverižene in slabe, tako da tele ni moglo stati. Krava jo imela dosedaj vedno zdrava in lepa teleta. d Družinska vas. Pri nas opravlja precej veliko kmetijo Marija Pavlin, ker je šel njen mož v Ameriko, da odsluži na zemljišču vknjižene dolgove. Pri hiši-ima Marija Pavlin le taščo Ano Pavlin in deklo Marijo Pavlin. Dne 9. maja je odcedila Pavlinka krompir za prašiče v nek škaf, ki ga je s krompirjem vred postavila v kuhinji na tla. Zraven pride poldrugo leto star sinček Tine in pade po nerodnosti v krop ter se tako opeče, da so ga odpeljali drugi dan v bolnišnico v Kandijo, pa jim je med potjo umrl. d Iz Št. Ruperta. Že parkrat se me je napadalo v »Domoljubu« ali na tako podlo pisanje, kakor ga je prinesel predzadnji »Domoljub« iz Št. Ruperta, ne morem molčati. Ne vem, iz katerega vzroka sem nesramnemu dopisunu na poti. Mišljenje vsakega človeka je vendar svobodno, vsaj navidezno. In če sem naprednjega mišljenja, če ne maram hinavščine, klečeplazenja, je vendar to čednost. In zakaj me torej brezvestni dopisun napada? Morebiti misli, da bode s tem kaj dosegel? Nasprotno! Čestitke mi prihajajo iz raznih krajev. Naša hiša, 18 let naročena na »Domoljuba«, ga je opustila. Slednjič nisem odgovorna Stran 4. S L10 V E N S Kil DOM. 20. štev. za članke v »Slovenskem Narodu« in »Slovenskem Domu« in mi niti najmanj ni bilo znano o onem članku, kjer se me hvali, sicer ne bi prišel nikdar v javnost. Ljudi, živeče v prijateljstvu, razdvojiti, to je Kristusov nauk, kaj ne, dopisnik! Dobro delaš, dobro se držiš Kristusovih naukov. Moj »dolgi jeziček« je pa tako dolg, da pridno nabira člane za Ciril - Metodovo podružnico in tako dolg je, da se zna kdaj tako močno oglasiti o vaših grehih, da jih bo slišala cela napredna javnost! Zob za zob! Začnimo! M i c i-F r e 1 i h. d Škocijan pri Mokronogu. »Slovenec« v svoji 100. številki laže, da se je kaplana živinsko napadlo, ko je prosil za besedo na zadnjem shodu pri Durjavi. Gostilničar Durjava je samo zahteval, da zahteva mir v svoji gostilni. Predsednik shoda, župan Cinkole, je dal kaplanu besedo in sicer potem, ko bodo končali vsi drugi. Obenem ga pa je opozoril, naj se mirno obnaša. Naš kaplan pa seveda ne zna olike, vsled česar je vedno delal zgago in motil govornika g. Ribnikarja. To je seveda zbrane volilce silno razburilo, ki so končno postavili sitnega kaplana v vežo na otrobe, da se ni preveč poškodoval. »Slovenec« in »Domoljub« tudi lažeta, ko trdita, da ni nihče odobraval govora g. Ribnikarja. Bilo je pa ravno nasprotno. Zbrani volilci so z velikim navdušenjem odobravali govornikova izvajanja. Ko je pa začel govoriti kaplan, mu so vsi ugovarjali ter mu klicali, da laže. In ko je hotel še naprej far-bati, mu je ljudstvo samo zabranilo naprej govoriti, na kar je kaplan osramočen odšel. To je resnica in nič drugega. Pri nas pač niso tla za klerikalno pšenico. o Gorenjske novice o g Iz Dravelj. Resna beseda o draveljskem gasilnem društvu. Ker je »Slovenec« z dne 10. t. m. prinesel lažnjivo notico o draveljskem gasilnem društvu in o depu-taciji, ki je posetila dr. Lampeta, podamo tukaj jasno sliko, kako stvar stoji. Draveljsko gasilno društvo se je ustanovilo pred dobrimi petimi leti, nabavilo si je potrebno orodje in si postavilo ličen gasilni dom s prostovoljnimi prispevki. Prvi odbor se je izvolil izmed domačih posestnikov, in niti na misel ni nikomur prišlo, da bi se v gasilnem društvu gojila politikau Ko si je društvo postavilo' gasilni dom, ga je otvorilo na slovesen način, naprosilo je župni urad v Št. Vidu, ki je tudi dovolil, da naj novo stavbo blagoslovi domači duhovnik Kogovšek. Zadnji teden pred otvoritvijo pa je zlobna roka prinesla v »Slovenca« članek, ki je povzročil, da duhovnik ni hotel doma blagosloviti. Društveni odbor si to ni vzel za bogvekako škodo in je mirno in nepristransko dalje vodil društvo v popolnem redu. Tudi pri drugi vo-litvi odbora se ni pokazalo nobene politič- ne barve. V teku preteklega leta pa je odbornik Franc Tome, okrog katerega se prav pogosto suče šentviški Zabret, začel pri vsaki seji priglašati nove ude, po gostilnah pa se je pričelo polemizirati o društvu in Zabretovi kimovci so vedeli povedati, da bodo pri novih volitvah na občnem zboru ven pometali nekaj odbornikov in članov, ki niso Zabretu na srcu. Seveda tako postopanje ni ostalo skrito in kakor čez noč sta zrasli v društvu dve stranki. Dobro polovico članov ostalo je zvestih sedanjemu načelniku in tistim odbornikom, ki so bili pripravljeni društvo varovati, da služi edinole človekoljubnim in občekorist-nim namenom. Manjšina pa, nahujskana po župniku Zabretu, je hotela na vsak način priti do gospodarstva v društvu. Tako je razsula prvi občni zbor, ki se je vršil dne 15. januarja t. 1. s tem, da je preprečila sklepčnost. Načelnik, obveščen od deželne zveze gasilnih društev, je sklical drugi oK čili zbor, ki se je vršil dne G. maja11. 1., toda tudi ta občni zbor je razbila Zabretova kompanija in s tein zopet preprečila sklepčnost. Tedaj pa je načelnik naznanil pro-testujočim, da se vrši občni zbor čez osem dni, na katerem se voli nov odbor, ki sklepu neglede na število članov. Celo popoldne se je ta dan držal Zabret v Dravljah in učil svoje kimavce, kako naj napravijo, da bodo zmagali. Par možakarjev niso mogli drugače na volišče spraviti, da so jih imeli zaklenjene v neki gostilni. Prišel je čas volitve. In na tem občnem zboru se je volil odbor, ki sedaj posluje. In ta odbor bo pazil, da v doglednem času ne pride več do političnih bojev v društvu in bo skušal voditi poslovanje popolnoma brez graje. Laž je torej, da se ni moglo voliti. Voliti se je moglo no obeh občnih zborih, seveda ne tako, da bi manjšina zmagala. Šlo se je torej edino zato, ali bodi dalje lastnica društva draveljska podobčina ali župnik Zabret. Zmagala je torej ljudska volja in pravica. Tako je in nič drugače. Dr. Lam-petu pa priporočamo, da župniku Zabretu, ki je vodil deputacijo bivših odbornikov, svetuje in pove, da ne spada v dušno pastirstvo agitacija, kakršno je vprizarjal v tem slučaju. Radovedni smo tudi, kaj bi rekla knezoškofijska uprava, če bi vedela, da duhovnik, ki je poklican buditi v svojih faranih krščansko ljubezen do bližnjega, razdvaja družine in hujska brata proti bratu zgolj iz politične strasti. Zabret, ti pa roko proč; ker vsa tvoja nakana društvo uničiti, ni pomagala in tudi procesija k dr. Lampetu in Šušteršiču ti v tem slučaju ne bo pomagala. Ako se ti je svojčas posrečilo preprečiti blagoslovljenje, kar se pogosto čuje, če se ti je posrečilo zanetiti v društvu razpor, ne bo se ti posrečilo uničiti in požreti blagodejnega društva, katerega nam je dal Bog — bližnjemu v pomoč. . g Iz škofjeloške okolice. Dne 4. maja so priredile živinorejske zadruge iz Selc, Stare Lake, Stražišča in Sore v Škofji Lo- ki premovanje doma izrejene pinegavske živine. Kako se je postopalo pri premova-nju »doma izrojenega« bika, ki je dobil prvo darilo, smo že zadnjič poročali. Danes pa vam poročamo; da se je tudi pri telicah in kravah enako postopalo. Posebno premije so se na nek* zelo pristranski način razdeljevale. Neki živinorejec bi bil moral dobiti za svojo' razstavljeno goved prvo ali drugo darilo, dobil pa je — deseto. Da je mož dobil deseto darilo, mesto prvega ali drugega, je gotovo vzrok to, ker je samostojno misleč mož, ki ne pripogib-lje svojega hrbtišča, če bi slučajno imel srečati kakega duhovnika. Pri nas na» Kranjskem smo pod klerikalno vlado pač že prišli tako daleč, da kdor ne trobi v fa-rovški rog in če se ga ne usmili kaka fa-rovška kuharica, temu se ne sme pomagati in naj bo dotični še bolj vzoren gospodar. Zato odločno zahtevamo, naj se nam pojasni, zakaj se je pri tem premovanju tako pristransko postopalo, ker sicer pridemo na dan z dejstvi, ki ne bodo všeč klerikalni gospodi. — Kmetje iz naše okolice smo se letos posebno začudili, ko je naša kmetijska družba sporočila svojim udom, da bo nakupila več vagonov semenskega krompirja v tujini in ga bo' potem oddajala domačim kmetovalcem. Povpraševali smo se z začudenjem, kako je to, da se naroča krompir v tujini, saj smo mi lansko leto pridelali dosti krompirja, tako da ga je bilo dobiti do zadnjega. Ali bi morda ne bilo bolje, da bi naša kmetijska družba pri nas nakupila krompir, mesto da smo ga morali prodajati drugam, kakor v Trst, Pulj itd. Morda se klerikalnim gospodom, ki sedijo v odboru kmetijske družbe ni zdelo vredno, podpirati domačega kmetovalca! Pa saj vemo, da imajo klerikalci srce za kmeta l‘e ob času volitev. Zato kmetje, obrnimo hrbet klerikalcem, ki se nam sedaj dobrikajo. Pokažimo jim pri volitvah, da takih ljudi, ki nam delajo le obljube, v resnici pa ne store za nas ničesar, pri nas ne potrebujemo. — V neki vasi naše okolice imamo jako dobrega župnika. Ime za danes iz usmiljenja zamolčimo. Ta sveti mož posebno rad pretepa naše otroke v šoli. Pred kratkim se je tudi zgodil slučaj,da je pretepel nekega učenca. To se je pa končno celo nekemu drugemu dečku zdelo malo preveč in se je predrznil izraziti, da gosp. župnik ne sme tako pretepati svojih učencev.Zato,ker je deček bil tako pogumen, ga je ta vzoren dušni pastir jel sovražiti in ga v šoli noče nič več izpraševati. Vseeno pa mu hoče zapisati v spričevalo slab red. In tak učitelj naj bi bil tudi dober dušni pastir! Šolska oblast, kje si?! — Volilni shod so priredili preteklo nedeljo naši klerikalni gospodje v Škofji Loki. Govoril je Demšar vulgo Cočov Frence, katerega naj bi še volili za poslanca. Mi pa pravimo: Ne bomo ga volili, ne, zato ker takih mož, kateri bi le kimali in lenobo pasli ne potrebujemo. — Toliko za danes! Se borno pa še kaj oglasili. g Iz Selške doline. »Slovenec« je prinesel v ponedeljek notico’ »Liberalni manever«, s katero hoče strašiti našega velespoštovanega gospoda Frana Demšarja na Zalemlogu, naj ne hodi po kostanj v ogenj. Bolj pametno hi hilo od klerikalcev, da hi svetovali svojemu »Coču«, naj 011 ne hodi po kostanj v ogenj., Koga se je treba strašiti ali bati gospodu županu Franu Demšarju na Zalem logu — nikogar — ker njemu se ni treba bati klerikalnega bojkota. Radi par zagrizenih klerikalcev ni do-sedaj i 11 ne ho nikdar svojega političnega prepričanja zatajeval. Da je pa miren, da lahko shaja z vsako stranko, to mu je pa že od narave podeljeno in mu dela le čast. A ko bi se pa začelo lagati zoper njega, potem se bomo poslužili zoper našega Coča samo resničnih anekdot, ki pa mu bojo gotovo zelo neprijetne. Mi vemo marsikaj povedati od »Žnidarjeve dedščine«, ali pa iz Poročil njegovega očeta, kateremu je, sedanji »Frenco« pomagal z njegovo siro-vostjo v dokaj prezgodnji grob. Vse se ho obelodanilo, vse mora izvedeti ljudstvo in vse morajo izvedeti volilci — če to hočejo klerikalci, ki nam žugajo z ognjem. Šli bomo v boj za državnega poslanca, katerega hočemo imeti v osebi kot moža, ki ni od nikogar odvisen in od katerega smemo pričakovati, da bo pošteno in odločno zastopal koristi volilcev. Ta mož je gospod I rnnc Demšar, posestnik in župan v Zalem logu. V njem vidi ljudstvo zaupanje in njega bomo volili vsi zavedni volilci, ki nimamo uiti najmanjšega strahu pred klerikalnim ognjem. Kaj imamo mi od Coča dosedaj — to ve že sleherni kmetovalec v najvišjem hribu in to je, mnogo več davka, kakor smo ga pred štirimi leti imeli. Ako je pa kje kaj dohiti, so pa vedno prvi župniki in kaplani, ali pa kaka Emi-ea, razen še par drugih koritarjev. Naš kmet se tudi ne bo pustil več farbati, ker je že itak dovolj okusil klerikalne dobrote. Še manj pa bode delavec, obrtnik ali trgovec volil škodljivca Coča za državnega poslanca. Klerikalci delavce že sedaj pretepavajo s palicami, ko se bližajo volitve, kaj bi še-le potem počeli, ako bi zmagali — gorje bi bilo delavskemu stanu. — Proč z zaspanim Cočom, naj bode naš glas na dan volitve. g Iz Moravč. Klerikalci so v zadnjem »Domoljubu« reikli, da oni smejo biti lumpje, smejo lagati in goljufati, samo da jim ljudstvo zaupa, pa je dobro. Ne bomo cm nadalje govorili, ker vas vaše priznanje ze samo obsoja. — Med drugim napada dopisnik nekega naših ljudi in vleče v spomin stvari, ki že davno niso več res. Nas to ne moti, ker vemo, da. imamo v oni osebi, katero dopisnik misli, poštenega delavca, pa tudi povsem vrednega člana poštene človeške družbe. Ce tudi je v svojih mladih letih — rekli bi otroških letih — (bil je star 16 let), zapeljan vsled zani-kernosti in slabih zgledov svojih predstoj-nih, prekoračil mejo morale, je v teku de- setih let zopet pokazal, da je vreden več, nego marsikateri v vaši družbi. Iščite med svojimi in kmalu boste našli svojega člana, ki je bil zaprt radi goljufije. Ta mož je storil hudodelstvo premišljeno, kot oče odraslih otrok. Dopisnik naj se ozre rajše na onega, ki je kot ministrant kradel kakor sraka, ki je 'kot dijak ukradel svoji gospodinji večkrat denar, ki je kot sedmo-šolec ukradel svojemu prijatelju, ki je pri njegovi gospodinji prenočil, ponoči iz žepa večji znesek. — Še en nesramen napad in povedali bomo, kdo je oni gospod, ki se ima ravno napadenemu zahvaliti, da danes nosi črno suknjo. Dobra priča je na razpolago — dokaz resnice dovedljiv. — Ce bi se mi hoteli pečati s stvarmi, po katerih že trava raste, bi pač imeli preveč opravila. Snovi imamo dovelj iz najnovejše dobe. Spomnite se malo onega »Cuka« in »Marijinega devičarja«, kateremu je kaplan Demšar delal ovadbe zoper napredne fante radi krivega pričevanja, kinalo nato pa je bil ovaditelj sam aretiran zaradi napeljevanja li krivemu pričevanju. V najkrajšem času pa bomo poro-čali še zanimivejše stvari o vaših pobožnih dušah. Dokazati vam hočemo, da ste zelo potrebni, da se vam izpere maslo z glav. g Komenda. V naši vasi je še pred kratkim stanoval 501etni vdovec Luka Dobravec iz Zapog pri Kamniku s svojo vdo-velo hčerjo, katere mož se je v Ameriki ponesrečil. Ker je pa s hčerjo grdo ravnal in jo napeljeval h krvosramnosti, ga je popustila in se preselila v Ljubljano, kjer se je preživljala s šivanjem. To je očeta tako ujezilo, da je sklenil jo usmrtiti. Prišel je v Ljubljano in si kupil revolver. Hči je še pravočasno izvedela za očetove nakane in ga naznanila policiji. Bil je aretiran in izročen deželnemu sodišču. g Iz brdskega okraja. Dopisnik »Domoljuba« iz Moravč zopet napada stari cestni odbor. Sicer ni vredno s tem lažnji-vim dopisunom polemizirati, vendar smo primorani, vprašati g. dekana moravške-ga, ali ima kaplane za to, da delajo prepir in razdor med ljudstvom. Imeli bi dovolj povoda, pisati, kako agitacijo je uprizoril kaplan Demšar iz Moravč zoper cestni odbor brdski. Ker pa ljubimo mir, smo opustili. V predzadnji številki »Domoljuba« nesramno laže, kako smo se potili ter obetali zlate gradove. To je do pičice vse zlagano. Sploh na kako strankarstvo se ni mislilo. Gledalo se ni na. politično mišljenje, temveč edino na zmožnost. Volitev bi se bila drugače vršila, prav mirno, ko bi ne, bil že ob času volitve odbornikov prišel kaplan Demšar na volišče v Lukovico hujskat, dasi ni imel nobene pravice, udeležiti se volitve. Potem je šel in še nekaj njegovih kimovcev k deželnemu odboru moledovat, da sta bila v cestni odbor imenovana tista dva moža, ki sta na dan volitve pri Bevcu pomagala Demšarju prav »okrogle« od ljubic prepevati. Ostali navzoči klerikalci so se zgražali in odma- jevali z glavami, če so tudi sicer vajeni le kimati. Demšar je vse hribe obletal. Dan pred volitvijo predsednika se je vozil okoli odbornikov ob štajerski meji ter jim zabičava], da morajo vsi Martinka iz Moravč za načelnika voliti. Pri volitvi se mu je račun prekrižal. Klerikalci so častihlepni. Vnel se je vsled tega prepir med dvema, kdo bo načelnik. Tako je bil drugi izvoljen, no tisti, za katerega je Demšar delal. Ce bi bili naprednjaki le količkaj hoteli poseči vmes, bi bil naprednjak izvoljen. Toda pustili so jih, da bodo imeli klerikalci priliko pokazati svojo delavnost in moravsko cesto v red spraviti. Dopisan očita, da so slabe ceste; v resnici pa niso nikjer v boljšem stanju, kot pri nas. Le poglejte v sosednjo ljubljansko okolico, kjer načel jn-je klerikalni Belec iz Št. Vida. Človek bi kmalu dušo izgubil, če se tam vozi. Moravska nova cesta je res nekoliko slaba, a krivo je temu to, ker je bila slabo zidana. II koncu dopisa še povemo, da se ni treba preveč veseliti, ker od naših odbornikov, če so tudi le štirje, gotovo en sam več razume, kot vseh šest vaših. g Than. Na lovišču občine Dol - Ihan je hilo tekoči mesec ustreljenih sedem lepih divjih petelinov. Tehtali so povprečno po 4 kg. o Notranjske novice o n Iz Logatca. Napredni kandidat za volilni okraj Vrlmika-Logatec-Cerknica-Idrija je Ivan Sicherl, posestnik v Logatcu. Napredni volilci! Ko kliče postavna dolžnost slehernega na volišče, oddajte vsi svoje glasove kandidatu, ki so ga postavili vaši zaupniki! — V zadnji številki »Slov. Doma« je tiskovni škrat zmanjšal število volilcev v Dol. Logatcu ravno za sto. Teli je namreč 363 in ne 263. — Odbora za moško in žensko podružnico Ciril-Metodove družbe sta se za letošnje leto sestavila sledeče in sicer za moško: Josip Tollazzi, predsednik; Tomo T o 11 a z -z i, podpredsednik; Avgust Kraigher, tajnik; Ivan Rihar, tajnika namestnik; Anton de G 1 e r i a, blagajnik; Iv Š k r 1 j, blagajnika namesnik; Anton Bajc in Josip R n s, preglednika računov; za žensko: Josipina Mazijeva, predsednica; Ana dr. Krautov a, podpredsednica; Mimi M 11 1 1 e y e va, tajnica ; Josipina Sicherl o v a, tajnice namestnica; Lea M n 11 e y e v a, blagajničarka; Nina M a -rušičeva, blag. namestnica; Josipina Korenčan in Karolina Bajc, preglednici računov. Upamo, da bosta ostali podružnici Ciril-Metodove družbe v Logatcu tudi v naprej tako delavni kakor sta bili sedaj! Prva letošnja veselica v prid naši prepotrebni šolski družbi se vrši v nedeljo dne 21. t. m. in v prostorih hotela »Kramar« s prijaznim sodelovanjem pevskega zbora logaškega »Sokola«. Na sporedu je šaljiva enodejanka: »Pot do srca«, solo in % zborovo petje, komični prizor »Prva ordinacija«, šaljivo srečkanje in prosta zabava. Zavedni domačini in okoličani bodo gotovo posetili to veselico v lepem številu, da tako polože mal dar — domu na oltar. Pešizlet »Sokola« v Rovte se je moral vsled slabega vremena in Ciril-Metodove veselice preložiti. Člani in prijatelji društva bodo pravočasno obveščeni, tedaj se izlet sedaj ne vrši. — Pretečeni teden je tu umrla gdčna. Otilija Arrigler. Pokojnico je spremilo mnogo sorodnikov, znancev in prijateljev na kolodvor, odkoder se je krsta prepeljala v Trst in tam položila v rodbinsko grobnico. Domači pevci so pokojnici zapeli pred hišo žalosti in v cerkvi dve žalostinki. Ker so bili pevci člani »Sokola«, so vrli sorodniki blage pokojnice izročili »Sokolu« po g. Ivanu Sicherlu velikodušen dar, 70 kron, za kar jim izreka odbor tem potoni svojo najiskrenejšo zahvalo. n Gornji Logatec. Pretečeno nedeljo je v šoli v Gor. Logatcu zborovalo »Društvo učiteljev in šolskih prijateljev logaškega okraja«. Pri tej priliki je predaval c. kr. sodni svetnik Franc Milčinski o »sodelovanju šole in učiteljstva pri otroškem varstvu« in je bil sklep odbora imenovanega društva: povabiti k temu predavanju vse prijatelje šole in učiteljstva — prav umesten. Zanimivemu in poljudnemu predavanju so poslušalci sledili z vidnim zanimanjem. — Pri zadnjem naboru je bilo od 130 fantov potrjenih le 35, torej niti 27%. Očividno gremo tudi že pri nas v tem oziru — rakovo pot. — Gostilničarju Antonu Kuncu v Dol. Logatcu se je izvalila pura, ki je drugače čisto pravilno razvita, samo da ima polovico zadnjega trupla več ter 4 noge. Živalica pa hodi, ostali dve nogi pa vlači za seboj. Vsekakor redek in zanimiv pojav. n Postojna. Po slabi letini in slabili časih se obeta našemu kmetu zlata prihodnost. Pojavil se je odrešenik. Kaplan Kapš v Postojni se livali v »Domoljubu«, da je imel že več shodov v naši občini. Sicer ne pove, kdo ga je poslušal in tudi no, kaj vse je ljudem pravil, a iz dopisa se vidi, da mu ne ugaja Pivka, ceste, vodnjaki in občinski odbor postojnski. Kratko malo, rad bi sitnaril in delal zgago, pa ne najde pravega povoda. Vabil je, že itak revne kmete, naj pristopijo v njegovo »Kmečko zvezo« in plačujejo kronice, da bodo deležni dobrot »Kmečke zveze«. Pametnejši izmed pičlih zborovalcev so z glavo majali, češ, kje ste pa bili do sedaj, posebno letos ob slabi letini, ko je bilo treba kmetu pomagati, kaj ste pa do sedaj za kmeta storili1? Prav nič? Ako bi se občina ne pobrigala in preskrbela občanom 14 vagonov krompirja, bi ljudje niti za drag denar no dobili krompirja za seme. Torej bodimo pošteni in govorimo resnico, da tista, tako imenovana farovška »Kmečka zveza« ni storila za kmeta prav nič; županstvo pa je imelo skrb za svoje občane. »Kmečka zveza«, ki jo vodijo razni gostobesedni pa neizkušeni kaplani, tudi nič koristnega storiti ne more in jc škoda za vsako kronico, ki jo1 revni ljudje plačujejo. Naj si rajše kupijo kruha za svoje otroke. Sploh se o kmečki zvezi drugače ne sliši, kakor takrat, ko se bližajo kake volitve. Vedno kmeta farba, kako ga bo »Zveza« osrečila. Hvala bogu, da jc že marsikdo izmed zapeljanih to farba-rijo spoznal. Kar se pa tiče druge vroče želje mladega kaplana Kapša, da bo odstavil »liberalno kliko«, s tem hoče reči, dosedanji, vsegaspoštovanja vredni občinski odbor, mu pa povemo, da je sicer velika drznost in nespodobnost, ako mladi, komaj došli duhovnik, kaj takega piše. Povemo mu pa tudi, da se mu bodo te njegove želje tako izjalovile, kakor oni drzni žabi, ki je hotela po vsej sili lešnike streti, če tudi ni imela zob in ne zadostne moči. n Postojna. V nedeljo se je vršil izlet »Čitalnice« v Orehek, kateremu izrletu se jc pridružil tudi »Sokol« iz Postojne in St. Petra ter pevsko društvo »Postojna«. Postojnska društva so odkorakala z godbo na čelu ob 2. iz Postojne, v Orehku je bil lVžUrni odmor v gostilni g. Križaja, odkoder sc je odkorakalo na Prestranek in Matenjo vas, kjer se jc mudilo eno uro ter potem odkorakalo proti domu v Postojno, kamor smo došli po- 8. uri, nakar je bil takoj razhod. Izleta se je udeležilo veliko število občinstva ter je bila splošna želja, da bi nam naša vrla narodna društva priredila še več enakih prijetnih izletov. n Postojna. Postojnska jama je vsak dan dobro obiskana. Dosedaj je prijavljenih že več društev in šol, ki napravijo majniške izlete v Postojno. Koncem junija, oziroma začetkom julija pridejo za časa žetve na aplikacijske vaje v Postojno enoletni prostovoljci cele divizije, in sicer za tri tedne. — Postojnsko »Godbeno društvo« se priporoča con j. društvom, da se poslužujejo te domače godbe o priliki večjih prireditev in slavnostih. Odda se lahko godba na godala 18 mož, ali za plese godba na lok 0 do 10 mož. Honorarji nizki. n Hrenovice. V občinski pisarni razpoloženi volilni imenik za državnozborske volitve je bil kaj pomanjkljivo sestavljen, ker je bilo izpuščenih precej volilcev faranov, bodisi napredne ali klerikalne stranke. Nasprotno sta bila vpisana v imenik oba kaplana, ki še ne bivata eno leto v Hrenovicali. Prepričana sta bila, da sta že volilca. To veselje jima je prikrajšal opravičeni, a iz volilnega imenika izpuščeni volilec. Vložil je reklamacijo o pravem času na c. kr. glavarstvo v Postojni, ki je obad v a podučilo, da nimata volilne pravice, ker nista še eno leto v občini. Zoper ta odlok sta seveda vložila priziv — a ker sta vedela, da s poštenimi sredstvi ne prideta do zmage, sežeta po orožju in sta poskusila na najostudnejši način premotiti c. kr. okrajno glavarstvo, da bi ovrglo reklamacije. V resnici sta doživela mesto volilne pravice blamažo in dolgi nos! Voliti ne bosta smela in ostaneta brez pravic. Po zakonu pa tudi ne smeta v bližino volišča, na kar že danes opozarjamo volilce. n Iz Podkraja pri Vipavi. Ob celo svoje premoženje je prišel Franc Pregelj, klerikalni župan na Colu, da ima vse zarubljeno in še bodo upniki izgubili. Nas Pod-krajčane to celo malo briga. Briga nas pa to, da se je po Logatcu in okolici razširila govorica, da je prišel v ta položaj naš priljubljeni napredni trgovec Ivan Pregelj, kar naj bode vsem onim, kateri so bili napačno poučeni, tem potoni pojasneno, da je faliral Franc Pregelj, župan na Colu, in ne trgovec Ivan Pregelj v Podkraju. Govori se tudi, da je tamošnji župnik Janc na Colu dajal Francu Prcgeljnu iz posojilnice večje svote denarja brez vsakega poroštva, in da je vsled tega tista velikanska čebela, ki je naslikana na župnišču, zelo povesila perutnice, in tudi trotje, da so' postali zelo klaverni. Ostale čebelice, pa zelo pridno hodijo v farovški panj, toda ne nosijo več notri, ampak zahtevajo svoje prihranke nazaj, ker vidijo, da se tista velikanska čebela v poslednjem času tako čudno obnaša. n Kal. Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za košansko dolino priredi dne 28. maja vrtno veselico. Natačen spored sledi Gospodarstvo V boj proti peronospori! Vinogradniki! Ker je lansko leto glivica peronospora uničila v nekaj dnevih v vinogradih ves grozdni zarod in na to mnogemu vinogradniku tudi še listje in celo les, je posebno letos, ko je od lanskega leta prezimilo: obilo trosov (semena) te glivice, na Vas ležeče, da ubranite svoje vinograde pred poginom. To dosežete samo z marljivim, točnim in pravilnim škropljenjem trt z zmesjo modre galice z apnom. Vpoštevajte in posnemajte torej sledečih : Deset zapovedi za vinogradnika. 1. Škropi zgodaj, prvič najpozneje, ko je trtna mladika zrastla dobro ped na dolgo, drugie-deset do dvanajst dni pozneje in tretjič k večjemu tri tedne za drugim 'škropljenjem. Ako pa je poletje deževno ali megleno, škropi rajše v krajših presledkih, večkrat, torej najmanj štirikrat na leto. 2. Za prvo škropljenje vzemi en kilogram, za naslednja škropljenja en in pol kilograma galice na 100 litrov vode. Galico stolči na drobno in jo stopi v kolikor mogoče čisti (najbolj deževni ali potočni) vodi. 3. Apno ima edino ta namen, da odvzame galici kislino, ker bi sicer galica listje opalila. Zato vzemi apna samo toliko, kolikor je nujno potreba. Ugašenega apna se vzame navadno za polovico več, k večjemu pa še enkrat toliko kakor galice. Alco nimaš apna, vzemi mesto njega sodo, ki jo dobiš v vsaki trgovini. Na en kilogram galice zadostuje pet-četrt kilograma sode. 4. Galico razstopi posebej in apno (ali sodo) zopet posebej ter zlij oboje šele neposredno pred škropljenjem skupaj (apno v galico). Predno škropiš, premešaj zmes dobro z lesenim orodjem (s koloni ali z greblico) in preskusi s koščkom rdečega (lakmove-ga) ali pa belega (fenolftaleinovega) preskusnega papirja ali ni zmes več kisla. V dobro napravljeni zmesi postano rdeč (lakmov) papir modrikast (plavkast), ozir. bel (fenolftaleinov) papir rdečkast. 5. Napravi samo toliko škropilne zmesi na enkrat, kolikor je moreš v enem dnevu, k večjemu v dveh dnevih porabiti, kajti galična zmes nima nobenega učinka. Galico in apno, vsako za-se ra/stopljeno in ne pomešano, hraniš lahko dlje časa brez škode. 6. Škropi — če je le mogoče — le v suhem, brezveternem vremenu, ne v rosi in ne v najliujši vročini. Le v sili, škropi tudi v rosi. Glej da se galica na trti, še predno pride prvi dež, dobro posuši, če ne, potem škropljenje ponovi, kakorhitro nastane lepo vreme. 7. Ne oblivaj trt z galico, temveč škropi tako fino, kakor da bi na trto megla ali rosa padala. Ako tako trte poškropiš, so bolj varne proti bolezni, kakor če jih oblivaš in poleg tega prihraniš še na galici. Vzemi torej dobro, močno škropilnico in dobro jo goni, da fino razpršuje. Take škropilnice se dobe potom c. kr. vinarskega nadzorstva. 8. Ne škropi samo listja, ampak glej, da bodo tudi ostali zeleni deli trte, zlasti pa tudi grozdje, vselej dobro poškropljeno. Ne pozabi škropiti tudi na zeleno cepljenih trt, ko,j ko dobro odženejo in večkrat. 9. Ako je le mogoče, poveži mladike vsaj en dan pred vsakratnim škropljenjem. Pri tem oberi vse nepotrebene mladike in zalistnike. 10. Drži vinograd čist od plevela. Cim več zraku in manj vlage pride med trte, tem manj se razvijajo trtne bolezni. Izdajatelj in odgovorni urednik: Rudolf Šega. Loterijske številke. Dvignjene v soboto, dne 14. maja 1911. Gradec: 5, 87, 63, 65, 71. Dunaj: 60, 62, 29, 25, 22. Dvignjene v sredo, dne 17. maja 1911. Brno: 63, 15, 23, 59, 22. Nihče se še ni pokesal, ki }e kupil pri meni namreč mnoga pismena priznanja dokazujejo, da so moji aparati najboljši. Velika zaloga gramofonov, plošč, šivank i. t. d. A. RASBERGER, Ljubljana, Sodna ul. S. (Zraven c. kr. sodnije.) U tedaj doseže kakovost fine zrnate kave svojo polno veljavo, če voli cenjena gospodinja kot kavni pridatek najzanesljivejšo vrsto! najbolje storite, če uporabljate izdelek, ki se je izkazal že desetletja kot najbolji, „ pravega : F r a n c k a ; iz tovarne Zagreb, vendar pa izrečno le onega s kavnim mlinčkom kot tovarniško znamko. D llrj | in dober zajutrk dosežejo odrasli in otroci, 11! 1! bolni inz dravi. Polovico stroškov prihranite v gospodinjstvu na kavi, sladkorju in mleku, ako pije ||9* SLADIN, lljrillin I 10 Je dr' P1, Trnk6c*yja LllldVjB ! SLADNI ČAJ. En zavoj velja 50 vin. Dobiva se povsod. Po pošti se naroča najmanj pet zavojev po .*. povzetjn pod naslovom v glavni zalogi. Lekarna pl. Trnk6czy v Ljubljani zraven rotovža. 10 zapovedi za kmetovalca in 10 zapovedi za zdravje, vsake posebej na papirju tiskane, dobi vsak človek zastonj, tudi po pošti, ako po nje piše v lekarno Trnkoczy zraven rotovža v Ljubljani. Sprejmejo se še založniki! -M 3% S H ° x= .S/. v rt.NS ‘o 'ri J- CD O^K/3 •— 'SiH rt Ač .S, •S S-*—1 C4-J3 © —j C _ rt c/) £>0 g £ o-E v ■S C£^.S, bflKsj =: S m ž3 o -S .st, ” -J Q tr "O ■§ = •3.^ c Si .5, J Si cs a a = cd S-s ■5 S s 15" o -X «*« .5 2 ra o (/) 0) 1 ra-f S« •d it 0» > U i3 ss j - „x/) r* «rt E 2 o — £ _ — , o rt v- H c pjUi o rt - -Vi* • US ' US O g sr » « ta ►o ■ £ u ^ Im sz; i o i 5 r? '3 ■ .m a o >(/) 5«§ IA ■55 H >v> O a Cu E OJ >C/5 rt^ e*c o CL C -4-> rt rt V- p CU rt u S r£ S p O O *CQQ l£>CL. > d 'c T3 CU o o > (/) -M • —. 3 2 ".O g S g - 5 S'J b()T3 '3 it C 5 1 i a J ftO 0-5 > 5 « 2 g «o »j a o Si KB «7 o H .5 5'č?"o o " . . tl ° . . O S < a. tu O < u. Lepo posestvo v Žejah pri Prestranku na Notranjskem je = na prodaj. = Obstoji iz pol zemlje (grunta), hiše, gospodarskega poslopja. Proda se tudi ves živi in mrtvi inventar. Vodovod v hiši in v hlevu, poleg tega še vodnjak na dvorišču. Od železniške postaje 10 minut. Lep gozd nad 7 oralov blizu doma. Cena 24.000 kron. Reilektanti naj se zglase pri K. KAnalCU, gostilničarju na Prestranku. Irm cene v £jubljani £ a v — > J* o « i* A o Vi ~ O 1* S ta > M j o{b§b|3o fuu as piBfupoJdajj | Cena od || do K | h || K | h 1 kg govejega mesa I. vrste . . 1 40 2 08 1 » ti i* h* n • • 1 20 1 92 1 „ „ ,, III. „ . . 0 00 1 72 1 „ telečjega mesa 1 92 2 20 1 „ prašičjega mesa (svežega) . 1 80 2 40 1 „ „ „ (prekajenega) 2 00 2 40 1 „ koštrunovega mesa . . . 1 40 1 50 1 n jagnjetovega mesa.... 1 60 — — 1 „ kozllčevega mesa .... 2 — 2 00 1 kg masla 2 40 2 50 1 „ masla surovega 2 30 2 40 1 „ masti prašičje 2 16 2 20 1 „ slanine (Špeha) sveže. . . 1 80 2 00 1 „ slanine prekajene .... 1 90 2 00 1 „ sala 1 96 2 00 1 „ surov, margarlnskega masla 1 92 2 — 1 „ kuhan, margarlnskega masla 1 70 2 10 1 jajce — 05 — 06 1 / mleka — 20 — — 1 „ „ posnetega 1 „ smetane sladke — 8 — 10 — — — — 1 „ „ kisle — 80 — 90 1 kg medu 1 40 1 60 1 „ čajnega surovega masla . . 3 32 1 3 60 1 piščanec 1 30 1 1 50 1 golob — 48 — 52 1 raca — — — — 1 gos 1 kapun — — — — 1 puran — — — — 100 kg pšenične moke št 0 . . 39 80 — — 100 „ „ „ „ 1 . . 39 30 — — 100 „ „ ,, „ 2 • . 38 80 — — 100 „ ,, ,, „ 3 • . 37 80 — — 100 „ 4 . . 37 — — — 100 „ „ „ „ 5 . . 36 — — — 100 ii n ti ii 6 . . 33 — — — 100 „ „ „ „ 7 . . 29 — — — 100 „ ,, „ i, 8 . . 16 — — — 100 „ koruzne moke .... 19 — — — 100 „ ajdove moke .... 1. 40 — — — 100 „ ajdove moke . . . .11. 36 — — — 100 . ržene moke 31 — — — 1 l fižola — 22 — 24 1 „ graha 1 „ leče — 38 — 40 — 32 — 36 1 „ kaše — 20 — 22 1 „ ričeta — 18 20 100 kg pšenice 25 60 — — 100 „ rži 18 40 — — 100 „ ječmena 18 20 — — 100 „ ovsa 21 — — 100 „ ajde 18 80 — — 100 „ prosa belega 18 40 — — 100 „ „ navadnega . . . — — 100 „ koruze, nove 15 50 — — 100 „ krompirja Lesni trg. Cena trdemu lesu 10 do 10*50 K. Cena mehkemu les 8 do 8-50 K. Trg za seno slamo, in steljo. 7 60 0 00 Na trgu je bilo 80 voz sena 3 4 — „ slame 3 80 4 30 •• stelje 2 20 2 „ detelja 5 80 6 jftestno tržno nadzorništvo. m Ustanovljena 1882. Pošt. hranilnični račun št. 828.406. Telejon štev. 185. §•1 • nt i ie i ii« l Iiiiiuiifiiu uuuu murnu iiuuiiuuimu uilUUbU I registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani, na Dunajski cesti št. 18, v Ljubljani v lastnem zadružnem domu ? ....... V; v lastnem zadružnem ir domu je imela koncem leta 1909 denarnega prometa 81,116.121 kron IMF upravnega premoženja 20,775.510 kron 59 vinarjev. 'V Obrestuje hranilne vloge po 4%% brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike. Sprejema tudi vloge v tekočem računu v zvezi s Čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga. Stanje tratili vlog nad kron 20,000.000. Posojuje na zemljišča po 57i% s 72% na amortizacijo ali pa po 574% brez amortizacije. Na menice pa po 6"/„. Posojilnica sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizacije dolga. Uradne ure vsak dan od 8.—12. in od 3.-4. Proti vsemu. Češki spisal Al. J i r a 8 e k. Prvi del. (Dalje.) Plemič je že vedel, kaj se lahko zgodi, če pogori fara in cerkev. Zelo opasno lahko postane, če se razširi požar tudi na sosedna poslopja, kajti taborski bratje ne puste nikomur gasiti. Med tem pa so se spravili pred farovžem na trgu stoječi poslušalci propovednika z Ustja nad sode, in njim so sledili oni, ki so prišli s pokopališča. Ctibor z Gvozdnega je opazil, da je povsod med njimi dosti domačih, ki so stanovali v mestecu. Nekaj jih je stalo' l)red hišami in gledalo na goreče župnišče in na gosti dim, ki Se je valil iz cerkvenih oken. Tu in tam so lizali iz oken tudi rdeči plameni. Gledalci so bili kakor brez volje, niti eden r‘i mislil na pomoč ali pa na odpor. Izpolnjevalo se jim jo pred očmi, kar se je govorilo povsod o poginu, o koncu sveta, izpolnjevalo se je prerokovanje, da prihaja sodni dan. In oni, ki so opravljali to grozno delo, so bili tako strašni, tako mogočni, — v resnici pravi angeli osvete. Plemič je hitel nato k oblegani trdnjavi. Kar je videl okrog sebe, vse je gledal s strogim, temnim pogledom. Ni mu prišlo na misel, da hi to delo odobraval, vendar pa je videl v vsem posledico preteklosti. Da bi se upiral ali hotel kaj zabra-niti, na to niti mislil ni. V vsem je videl božjo kazen za duhovke, ki se niso zmenili za opomine mojstra Husa in so živeli brez reda in brez vesti ter naprtili na svoja ramena poleg tega še smrt velikega mojstra in sramoto cele češke zemlje. rudi o taborskih duhovnikih je premišljeval. Kako drzni in smeli so bili! Vse ljudstvo jim je sledilo, kakor da je vleče nevidna roka. Zlasti pa so jim sledili kmetje. Šel je pri mestu mimo črede govedi in mimo črede ovac in se je približal nasipu. I*ri tem ,]e našel, da je bilo med tem prišlo še mnogo ljudstva, zlasti pa kmetov iz okoliških vasi. Videl je, da so se zbirali vsi, razen oni, ki so delali na plavili, okrog nekega jezdeca. Na njegovo vprašanje je zivedel, da je bil to duhovnik Jan Bidlinski. Poznal ga je še izza cerkvenih shodov. Sedaj je zaslišal od daleč njegov gromoviti glas. Govoril je kmetom in plemič je ravno še slišali, ko je rekel, da je duša vsakega v nevarnosti, ki hoče braniti krvave mohamedance, ki ne drže z njimi, s Taboristi, in nočejo obnoviti božjega kraljestva na zemlji, onega kraljestva, v katerem ni gospodov in ne hlapcev, ne davkov in ne desetine in drugih služnosti. Kotor pa se hoče na ta način bojevati za boga, mora zapustiti vse svoje in mora udrihati malikove častilce po glavah. Oni so namreč nasprotniki prave krščanske ljubezni. »Tudi tam gori so taki!« je zaklical duhovnik in pokazal z desnico na grad. Svetel kelih iz cina, ki ga je bil začetkom HV govora potegnil iz usnjate torbice ob sedliu, se je svetil v solncu. Plemič se je komaj zmenil za čednega, mladega duhovni 'a, čtgar s\etloijava brada in kodrasti lasje-so vihrali v vetru. Oziral se je okrog za Andrejem. Nedaleč od plava, na katerega so stopili ravno Taboriti, je zagledal svojega nečaka, ki jim je sledil. Stric mu je zaklical par besedi, v tem trenotku pa so zagnali kmetje, ki so stali okrog propovednika, divji krik. Ta je stopil s konja in s povzdignjenim kelihom hitel proti vodi. Vsi so sledili Bidlinskemu, oboroženi s širočkami in sekirami. Nobeden ni hotel ostati na nasipu. Mnogo jih je po skakalo v divji razvnetosti v vodo. Plavali so potem zraven plava. Plav, na katerem je stal Jan Bidlinski, je odrinil prvi s kraja proti gradu. Drugi so mu sledili in na vseh je bilo grozno vpitje; sekire in širočke so se zasvetile nad glavami zaljutenih borilcev v kmečkih oblekah in kožuhih. Mladi plemič z Gvozdnega je skočil s potegnjenim mečem na plav; vodila ga je mladostna hrabrost in bojaželjnost, pa tudi sovraštvo proti mogočnemu sosedu. Ta odpor so mu vcepili že v njegovih otroških letih, kakor se je to zgodilo pri vseh članih deželskega plemstva v celem okrožju, ki niso bili odvisni od bogatih gospodov Rosen berg. Šele nedavno je dobilo to sovraštvo nove moči, ko se je razvedelo, da se je peljal mladi gospod Ulrik plemeniti Rosenberg z nekim drugim somišljenikom v Vratislavo k cesarju Zigmundu, na j večjemu sovražniku keliha. Stari plemič je hotel svojega nečaka zadržati. Ni bilo popolnoma v redu, da je zagrabil plemič za orožje zoper plemiča, ne da bi mu bil preje poslal pismo, v katerem ga kliče na boj. Na drugi strani pa mu ni bilo ravno neljubo. Ouvstvoval je ravno tako kot mladenič in sam je bil zelo razburjen od tega, kar je videl in kar se je godilo pred njegovimi očmi. Z zanimanjem starega borilca in vročekrvneža je zasledoval z veseljem podjetje proti gradu. Izbral si je drug prostor in stopil malo naprej. Ni mu prišlo na misel, da je bil že dolgo odsoten od svojega posestva in da je obljubil svoji hčerki, da jo 1k> o vseh dogodkih obvestil. Sedaj se je razvnel in rdeč v obraz je spodbujal z vpitjem plavajoče, jim dajal nasvete in jih opozarjal. Ni se zmenil za hrup v mestecu, ni videl vznemirjene živine pred ograjami in ni slišal nje rjovenja. Do sem, do ribnika je nosil veter dim požara. Celo tu so zatemnili gosti črni oblaki svetlo modro nebo, ki se je raztezalo nad mestecem. Celo stolp pri cerkvi se je bil že vnel in je gorel z visokim plamenom. Ctibor z Gvozdnega ni mogel premakniti svojega pogleda od trdnjave. Dražilo in jezilo ga je, da se je hotel poglavar trdnjave s svojo peščico postaviti v bran mnogoštevilnim oble-galcem. V tem ja videl ošabnost in podcenjevanje. Zato je sledil z veliko pozornostjo vsakemu gibljaju na ribniku in v trdnjavi. Vedno bolj so se bližali plavi utrdbi, ozko drug ob drugem in skoro vsi so se bližali z ene strani. Videl je, da je treba trdnjavico od vseh strani obkoliti. Zato je vpil, mahal z rokami in tekal proti gradu do kratkega lesenega mostu ravno nasproti vhodu. V tem trenotku se je pokazal med okopi mesta del Tabo-ritov, pomnožen od ljudi iz Bakovskega. Spredaj je jahal Peter Kaniš; oh njegovi strani pa je korakal oni revni plemič brez konja in človek s črno bandero v roki. Dolgo pa niso’ ostali na čelu čete. Fračarji, mladi fantje, oboroženi večidel s samostreli, so se prerili v ospredje takoj, ko so zagledali plave in na njih moštvo. Z vpitjem so se bližali ribniku. Eden prvih je bil mladi kolar Šima iz Bukovskega. Zadaj je gorelo župnišče, cerkev in zvonik. Zrak se je tresel v vročini. Vsak hip se je dvignil pramen pršečih isker v zrak ali pa je skočil v zrak goreč snop in izginil brez sledu kakor zvezda, ki se je utrnila. Tudi med bolj oddaljenimi poslopji se je valil že dim. Divje vpitje in tarnanje se je glasilo skozi mesto. Mnogo jih je bežalo s strahom skozi mestna vrata čez goreči les; drugod so gnali rjovečo goved iz hlevov. Med hišami v mestecu so se prerivali Taboriti in so vihteli uplenjeno orožje; naskakovali so zaprte domove in z vpitjem drli v hiše kakor v sovražnikove brloge. Tako četo je vodil tudi oni enooki, ki je prej vodil belca duhovnika Nikolaja. Njegov nelepi, surovi obraz je, bil sedaj še črn od dima in spredaj na njegovi sukni, napravljeni iz mašnega plašča, je bila videti kri. Tudi njegova sekira je bila oškropljena s krvjo, — s človeško krvjo — — (Dalje prihodnjič.) F. P. VIDIC & KOMP., LJUBLJANA •— tovarna zarezanih strešnikov -— ponudi vsako poljubno množino pat. tivojjfto zarezani strešnik -zakrivaš s poševno obrezo in priveznitn nastavkom »sistem Marzola“. Brez odprila navzgorl Streha popolnoma varna pred nevihtam!!! Halphpiostgjie.najCGnejSe in lajlipeliejie kritje streh sedanjosti. Na željo pošljemo takoj vzorce in popis. 5=s Spretni zastopniki se iščefo. —............... Advokat dr. Janko Žirovnik J je otvoril z 8. majem t. I. Mg svojo lastil© pisarno v Ijublfani, Šdcnburgova ulica, štev. 7, 11. nadstropje. (nasproti glavne pošte; hotel pr! Maliču.) ■ Ji \r.-i 'M | Posojilnica in , ■ hranilnica v jVloravčah obrestuje hranilne vloge po 1 4-75 °/„ in daje posojila po —— ■ 6°/„ Uraduje v lastnem .Zadružnem domu* _H__vsako nedeljo od 1 do 5 in vsako sredo od 4 do 6 ure. 51 Svoj izdelek ostro žgane strojne zidne in zarezane strešne ppljinro^a opeke M N1V ll prve vrste J. KNEZ V LJUBLJANI. **“ SPrtfi notranjski marebni znwotl g Postojni prireja pogrebe treh vrst: L, IL in III. razreda. Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče kakor: kovinaste ln lepo okrašene lesene krste, navadne ^ esene krste za odrasle od 15 IS naprej, za otroke od 5 K naprej, čevlje, cvetlice, vence s trakovi in napisi ter voščene sveče. 34 Brzojav: Pogrebni zavod Postojna. Za cenjena naročila se najtopleje priporoča ^ Prevzema pogrebe po^m Notranjskem. Pl*Vi MOtratljski pOgrebni ZaVOd V Postojlli.