Ql^Jom J/fkno f-'/wi&CG... NO. 43 /iuERi$KA Domovina AM6IUCAN IN SPIRIT #0R€I6N IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, MARCH 2, 1964 $LOV€NIAN MORNING N€WSPAP€B ŠTEV. LXII — VOL. LXII Anglija obupuje nad mirom na elate Cipru Angleški zastopnik v Varnostnem svetu ZN je zagrozil, da bo umaknila Anglija svoje čete s Cipra, če skoro ne bodo ZN tega vprašanja rešili. LONDON, Ang. — Angleški Vlegat pri Združenih narodih L v Varnostnem svetu zagrozil, ^ bo njegova vlada umaknila Sv'°je čete s Cipra, ako ji ne bo nihče pomagal vzdrževati reda. Liplomatje smatrajo, da tiči v tC;J izjavi nekaj običajne grož- Novi grobovi doma in uvoz iz tujine sta povzročila padec cen živi- ****** 73 St. je preminul 49 let stari SDZ in Pcdr. št. 25 SŽZ. Zapu- Robert G. Smith (Poljanec), j saila je moža Henryja, sina Hen-Bil je vdovec, soproga Betty Irvja, hčeri Jean Canzone in Ju-Ann je umrla pred .enim mese-j li0 Molinski, šest vnukov in vnu-cem. Zapušča hčer Roberto kmj ter tri pravnuke. Pogreb bo Rohde in vnuka Willa v Kali-j iz Zakrajškovega pogreb, zavo-forniji,; tukaj pa sestro Sylvioj cia jutri ob 8.30 v cerkev sv. Vi-Banko, soproga Jacka Banko, :cia; kjer bo ob devetih pogrebna mestnega odbornika v 32. vardi, { cV. maša, nato pa na All Souls Prmi govedine DVE LETALSKI NESREČI ZAHTEVALI 168 ŽRTEV I t Iz Clevelanda! ne, ki vznemirja rejce go- y soboto je v Alpah v bližini Innsbrucka na Tirol-veda kot tudi vlado. - ' ' ' • ^ ■ ,V1 1- ter več drugih sorodnikov. Njegova mati Albina Vesel je u-mrla leta 1962. Rojen je bil v pokopališče. Alma Wall Po dolgi bolezni je preminula Clevelandu in je bil stavbenik. Alma Wall, roj. Pozarelli, žena, po poklicu. Bil je član Društva | nia^j pe-j;i}-1 otrok, hčerka Eiiza-Stovenski Dom št. 6 SDZ, kjer je bila mati dolgo let tajnica. . Javi fev-v- je piia mati aoigo let tajnica. A6 n:; drugi strani pa prizna- p0,grej) ko danes dopoldne ob —- —čr)* - a j. J0> da ima Anglija utemeljen raz-loS za tako stališče. klasom svoječasne pdgodbe jamčijo Anglija, Grčija in Tur-'Aa za obstoj, neodvisnost in mir da otoku. Grčija in Turčija pa ;,i;daj gledata vsaka samo na s’°je interese in na namišljene mterese svojih rojakov, za in-Lf-rese ciprske republike same ji-‘da ni nič. Anglija je mislila, da J° v skrajni sili lahko sama skrbela za red, sedaj je prišla a° zaključka, da je njen pogled n:( položaj na Cipru preoptimi- SLčen. Dva razloga govorita za to. ^^gleži imajo slabo skušnjo ,Anglija je 1. 1960 morala po-na Ciper nad 30,000 voja-:°v. pa še niso mogli zatreti dr-‘)lVjjanske vojne. Danes je do-stalnim četam, ki jih je šo okoli 5,000. Vsega sku-kc ima torej na Cipru 7,000 mož. tem številom vojakov bo se-ai opravila še manj kot pred ‘A* s 30,000. Dalje je postalo C°:tno, da se nadškof Makarios kLpravlja na krvav obračun irsko manjšino.'Kakor hitro je ^dglija dvignila število svojih da 7,000, proti čemur je Ma-jdios protestiral, takoj na to je ^‘di Makarios sklenil, da dvigne jCvilo svoje “policije” na 7,000. emeljii je ta sklep z name-J'n’ da mora ukrotiti in razi j..zdi razne “zasebne armade ^ L h imajo na otoku razni bo-1 ln zagrizeni pustolovci. 1 Por piieje raste ii0t popušča ^ Take zasebne armade res ob-b a^°’ vPrašanje je, ali Se ^ Makariosova policija hotela t;HUsdti z njimi v boj. Čisto gosi..0 k° Pa Makariosova policija tl;^!Sa!a raZorožiti turško manj- beth Pozarelli z 1109 E. 169 St., sestra Alfreda. Pogreb bo v sre-do iz Schulte pogreb, zavoda na aeselih iz Jos. Žele in Sinovi j 4q9q ]yiavfiei,4 Rd. v cerkev sv. pogreb, zavoda na 458 E. 152 1 Paskaja^kjer bo ob desetih p0-na All Souls pokopališče, | _phnf) sv maša_ kjer bo pokojni položen k večnemu počitku poleg pokojne matere. Helen Tirbec Po dolgi bolezni je preminula v Oakwood Nursing Home Helen Tirbec, stara 92 let. Poprej je dolgo let živela na Sylvia Ave. Bila je vdova, soprog Jim je umrl leta 1936. Tukaj zapušča nečakinjo Julio Nachtigal. Rojena je bila v Jugoslaviji. Tukaj je bivala 50 let in je bila članica Oltarnega društva pri fari Marije Vnebovzete. Pogreb bo v torek zjutraj ob 7.30 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zaveda na 458 E. 152 St. v cerkev Marije Vnebovzete ob osmih, nato na Kalvarijo v družinski grob. Na mrtvaški oder bo položena danes popoldne ob štirih. Jennie Kerzic I grebna sv. maša. Vincent Moljevac Danes zjutraj je umri po dolgi bolezni 83 let stari Vincent Moljevac z 1209 Norwood fid., doma v Ilirski Bistrici v. Sloveniji, od koder je prišel pred 50 WASHINGTON; D. C. — Ko i Senat začel razpravljati pretekli petek o farmarskem zakonu, ki naj bi uredil vprašanje pridelovanja pšenice in bombaža, je sen. Hruška iz Nebraske predložil, naj Združene države omeje uvoz govedine na okoli skem zadelo v gorski vrh angleško potniško le talo in eksplodiralo. Pri tem je bilo 83 ljudi mrtvih. Včeraj je izginilo v gorah Sierre v Kaliforniji potniško letalo s 85 osebami, ko je skušalo pristati v bližini jelzera Tahoe. Zaradi snežnega viharja ponesrečenega letala še niso mogli iskati. * 11 ^ e , CLEVELAND, O. — Gorskim reševalcem se je pojoč povprečja iz leta 19S2-i963. j £re£jlo včera- jn danes doseči |etaj0 Bristol Brittania, ki je V-iadi prevelike ponudbe gove-j y so^oto jZgjnjlo v gorah nad mestom Innsbruckom v Ti-je živine in uvoza govedine iz j v Avstriji. Iz ruševin so rešili 83 trupel ponesrečen- Nove Zelandije, Avstralije inj ceV) z izjemo enega Avstrijca in dveh Avstralcev samih Irske namreč že 15 mesecev ce-l Britancev. Letalo je izgubilo višino in je zadelo goro Glun-ne goveje živine padajo. To jej gezer njti ne polnih sto čevljev pod vrhom. Po udarcu v precej prizadelo farmarski pre- vr|, g0re je letalo eksplodiralo in ostanki so padli v bližnjo del aežeie .na zahodu in jugo-; globel. Štirimotorno turbo-jet letalo je bilo last Inter-zshodu, ki se ukvarja največ z; national Eagle Airlines v Londonu. rejo goveje živine. Včeraj dopoldne ob 11.21 je pilot štirimotornega Con- Padanje cen goveda je povzro-! stellation letala družbe Paradise Airlines poklical letališče io nevotjo med živinorejci. Ker| v Tahoe Valley in sporočil, da je našel vrzel v oblakih ter leti. Bil je član SNPJ št. 247 in JSKU št. 198. Do pred enim letom je živel v Central City, Pa., kjer je do svoje upokojitve delal v premogovniku Reitz Coal Co. Zapustil je hčerke T.Ulio, Frances in Olgo ter sina Ludwi-ga. Pogreb bo iz Brumbaugh pogreb. zavoda v Central City, Pa., v cerkev Presv. Srca, nato pa na poljsko pokopališče v Penn-sylvaniji. Anton J. Zorko ml. Y . Doctors’, bolnišnici je. umrl včeraj, potem ko ga je doma smo letos v votivnem letu, to nezadovoljstvo ni ljubo ne repu- blikancem, ne demokratom. Sen. Id ruska je republikanec, toda čuti potrebo, da se zavzame za živinorejce v državi Nebraski. Vlada ne bi rada omejila uvoza govedine z zakonom ali odredbo, ker je to proti načelu svobodne trgovine, zato je demokratski senator Humphrey iz Minnesote dejal v Senatu, da vlada izdeluje načrt kupovanja govedine, ki jo bodo porabili za šolske malice in pomoč brezposelnim, ki prejemajo podporo v hrani. Vlada trdi, da so cene goveje živine padle predvsem zaradi prevelike ponudbe na trgu, ne pa toliko zaradi uvoza goveje'dine. Kljub temu se je sporazu- da bo pristal. V letalu je bilo 81 potnikov in štirje člani posadke. Od tega pilotovega sporočila o letalu ni bilo nobenega sledu. Sodijo, da se je ponesrečilo v gorah Sierre zaradi silnega snežnega meteža, ki je onemogočil vsak pregled. Zaradi tega meteža niso mogli včeraj podvzeti nobenega reševanja. To se bo začelo šele danes, če bo snežni metež dovolil. “Če bi bilo letalo vsaj 10(L B . ... čevljev višje, bi srečno prele-jBOj Z3 DSViiHS P"2ViC6 telo vrh Glungezerja,” je de-j^ggjjg ZOpg| M u|jCjj jal dr. E. Obrist, podnacelmk za ; 0 ‘ varnost v Tirolah o angleškem | WASHINGTON, D. C. — Boj potniškem letalu. Ponesrečeno; 2a civilne pravice je že začel letalo je odkrilo ameriško vo- presedati mnogim Amerikancem jaško letalo z letališča Ramstein ;oe}e polti, ki za civilne pravice v Zahodni Nemčiji,, ki je. sede- niso bili nikoli preveč no.vduše-lovalo pri reševanju. Ostanki le- ni, niso pa bili proti, ker so jih zadela srena kap, 51 let stari V soboto- je umrla nepričako-1 Anton J. Zorko ml. z 1012 E. vaho v Broadlawn Nursing! 66 PL, rojen v Clevelandu. Bil Home v Mentorju 75 let stara! je vdovec, žena Catherine Jennie Kerzic, roj. Kandare, do-1 umrla leta 1961. Zapustil je si- mela z Novo Zelandijo in Av-ma v Starem trgu v Sloveniji,! nova Pavla in Louisa, hčer Pa-' slralijo, da bosta sami omejili od koder je prišla pred 54 leti.' tricio, očeta Antona, brate Joh- uvoz govedine v Združene dr-Predno je šla v zavetišče, je ži- na, Josepha in Louisa, sestri Jo- žave, podobni razgovori pa so vela dolgo na 1152 E. 61 St.,1 sephino Zorko in Antoinette Pa-j za bližnjo bodočnost predvideni ___________________ ______ jpesh ter druge sorodnike. Bii je tudi z Irsko in Mehiko, drugima ' član Društva Clevelandski de- dvema glavnima uvoznikoma lavci št. 9 SDZ in Društva Lun-der-Adamič št. 28 SNPJ. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na E. 62 St. v četrtek zjutraj. Čas še ni določen. ip V remenski prerok pravi: govejega mesa žave. taia so s ponesrečenimi potniki in posadko letala zdrčali v gorsko globel, kjer so jih reševalci včeraj dosegli. Danes so rešili iz njih vseh 83 trupel ponesrečencev. Kje je izginilo letalo Paradise Airlines je še vedno skrivnost. Lahko je padlo v jezero Tahoe, lahko pa se je razbilo v gorah Sierre Nevade na podoben način Združene dr- kot ono v Tirolah. Včeraj zara-i cii vremena letala niso mogli ______ j iskati, pripravili pa so vse po- Velike zaloge premoga i^bno za reševanje, kakor Hitro ________________ S bo vreme to dovolilo. Letalo je ST. LOUIS, Mo. — Po preče- bilo na poti iz San Josea v Ta-— Jeklarska industrija v A-'nah geologov je v državi Mis- hoe Lake. meriki izplača vsako leto delav- souri okoli 84 bilijonov ton ’°’ Lar bo po mnenju london ^otiu vLde in diplomatov v Lon- sprožilo vojaško “posredo- turške vlade in s tem 'Ll Slrn^sL v Londonu gredo še lož-0 'rravbi0, da je sedanji po- tia1 Hinje” spopad med Grčijo in Usimisti v Londonu gredo še jo, na Cipru na las podoben eniu v Izraelu pred rojstvom ^aelske republike. Tudi takrat siG^šl^Le čete zapustile Pale-pi”.0 'Jre2 vsakega sporazuma o Lin0^no^i dežele. Sledila je po-oj.gL v0-)na med izraelskimi in 3}0 “Limi četami, dokler ni pri-Hes °: Premirja, ki traja še da-r ln Je na zelo šibkih nogah. Lsn] f6 Poi°žaj na Cipru bliža Večinoma sončno in milo. — stvu na plačah povprečno 3.6 premoga, ki bi Naj višja temperatura bilijonov dolarjev. ! izkoristiti. ga bilo mogoče' — V mestu New York je mostov preko vode. Obrambni tajnik McNamara bo šel zopet v Vletnam, po kaj? " _ , • i t i 7-n_ _ Jotrv»rfworu 1 PPm tnHl takrat.. WASHINGTON D C — Že ja. Johnson je pa kmalu spoznal, ■ Danes vsa naša javnost dobro rdečim gverilcem tudi pretekli teden so 'časopisi napo- ^ zasebnimi armadami in toi četami ni nobenega da se vidi tudi po tem, One,!Tle^ ciprskimi varnostnimi r§ani a!lSLšk.i S*"! 1 a‘ Asaka skupina “varuje Sv°j način red in mir. ^edaratai tofel °Li rojaki iščejo g. Jožeta Pan(vnČiČa mL in Kristino Žu-vita IC' A Clevelandu naj se ja-na tel. št. 881-7670.- vedali, da bo šel federalni tajnik za narodno obrambo zopet v Južni Vietnam. McNamara je bil tam že velikokrat, včasih v spremstvu generalov in admiralov, včasih v spremstvu diplomatov, včasih v spremstvu obo-j;h. Zmeraj je šel tja nekaj ugotavljat. Kaj naj bo vredno ‘ugotavljanja’, o tern je odločal sam. Sedanja njegova pot ima drugačen značaj, ako smerno kaj verjeti časopisnim poročilom. L. B. Johnson mu bo dal na pot nekaj ■ odločilnih vprašanj, nanje bo McNamara moral iskati odgovore na samem mestu in jih prinesti nazaj v Washington. L. B. Johnson se ni rad odločil za tako taktiko. Že ob svojem prihodu v Belo hišo je namignil, da bi se rad posvetil le domači politiki, ki se mu je zdela takrat bolj zavožena kot zunanja. Morda je imel prav, kajti tudi v javnosti je takrat prevladovala podobna ocena političnega položa- nji politiki je doživljal skoraj! namu postal kritičen. Tako kri-vsak teden. Ni mogel iti mimo tičen, kot je bil na primer za njih, se je moral vanje vtakniti, časa korejske vojne tiste dni, ko ker administraciji ni mogel za- so se naše čete morale umakniti upati, ko ga je s svojimi nasveti ‘ pred. komunisti prav do Fusana parkrat speljala na led. Do tega na jugu Koreje. Johnson je torej je moralo priti brez Johnsonove prisiljen, da sam odloča o vseh krivde. Njegov prednik je bil važnih elementih vietnamske sam sebi za državnega tajnika,1 krize. Da dobi zato potreben Rusk je samo izvrševal njegove pregled, je dal sestaviti v admi- naloge. Rusk nima torej nobene skušnje v samostojnem odločanju, zato pa tudi rad okleva. Kdor pa danes v zunanji politi- takrat, kadar bi iz Amerike dobivali samo orožje in municijo. Drugo vprašanje, ki zanima Johnsona, se tiče dotoka rdečih gverilcev iz Severnega Vietnama in dovoza orožja in municije od tam Konkretno povedano: McNamara mora dognati, koliko je sedanja diktatura generala Khan-ha vredna v vojaškem in političnem pogledu. Koliko so rdeči smatrali in jih še smatrajo za “manjše zlo.” Imajo samo eno željo: da bi jim bilo treba čim manj poslušati vesti o tem boju. Tega pa organizacije, ki vodijo boj za civilne pravice, po vsej verjetnosti ne razumejo in zmeraj bolj pogosto vprizarjajo demonstracije na ulicah in javnih prostorih, kar naravno navadno sproži odpor pri organizacijah, ki so proti civilnim pravicam. Vse to gre na živce mnogim Amerikancem, ki se drugače ne udeležujejo boja za in proti civilnim pravicam. Posledice čutijo kongresniki in senatorji, ker dobivajo dnevno zmeraj več pošte, ki izraža nezadovoljnost z novim zakonskim načrtom, ki ga ima trenutno v rokah senat. Hišni lastniki, ki oddajajo stanovanja in sobe, so tista skupina, ki najrajše muči politike s svojimi pritožbami. Na Kapitelu so se začeli bati, da bo vse zopet rodilo izgrede, demonstracije in seveda splošno razburjanje po vsej deželi. in okolice Seja— Podr. št. 14 SŽZ ima jutri, v torek, ob sedmih zvečer v SDD na Recher Ave. redno ^ejo, po seji pa praznovanje rojstnih dni. V vseh društvenih vprašanjih naj članice kličejo blagajničarko na KE 1-8577. Podr. št. 32 SŽZ ima jutri, v torek, ob sedmih zvečer sejo v navadnih prostorih. Razstava— V soboto se je začela v Public Hall vsakoletna razstava, znana pod imenom HOME AND FLO-WER SHOW. — Trajala bo do vključno prihodnje nedelje. Popravek— Pok. Ivan Babnik je bil član Društva Slovenec št. 1 SDZ in ne št. 14 SDZ, kot nam je bilo napačno sporočeno. Zadušnica— V sredo ob 7.30 bo v cerkvi sv. Kristine sv. maša za pok. Franka Fabiana ob 6. obletnici smrti. Molitev— Članice Podr. št. 25 SŽZ so vabljene nocoj ob sedmih v Zakrajškov pogreb, zavod k molitvi za pok. Jennie Kerzic. Članice Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete so vabljene nocoj ob sedmih v Zeletov pogreb, zavod na E. 152 St. k molitvi za pok. Helen Tirbec, ju-• trk-pa k pogrebni sv. maši ob osmih v cerkev Marije Vnebovzete. Lepa hvala— Ker je bila na včerajšnji prireditvi društva Najsv. Imena fare sv. Vida udeležba za več sto posetnikov večja kot prejšnja leta, se odbor zahvaljuje za potrpljenje in upa, da bo drugo leto postrežba hitrejša. Seja— Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ ima nocoj, ob sedmih sejo v šoli sv. Vida. — Asesment bo tajnica pobirala že od 5.30 dalje. Zadušnica— Jutri ob 6:30 bo darovana sv. maša v cerkvi Marije Vnebovzete za pok. Frank Zupančič v spomin 10. obletnice njegove smrti. Sodišče zavrnilo priziv železničarskih rmij mstraciji dolgo vrsto vprašanj; nanje mu mora prinesti McNa- mara odgovor. Zakaj ne Rusk, ki bi bil za ta posel bolj pokli-ki predolgo okleva, utone v kri-; can? McNamara je znan po svo- zah. i ji samostojnosti v delu in pre- Med mnogimi krizami, ki so mišljevanju, kar Rusk ni. Kar se na Johnsona navalile tekom! bo dognal, bo tudi povedal, ne dobrih treh mesecev, je viet-j bo se dal vplivati po državnem namska gotovo naj kočij ivej ša.' tajništvu, kar je moral do sedaj To je zakrivila administracija,1 velikokrat storiti, ne Johnson. Če že administra-! Nihče ne ve, kakšna vpraša-cija ni vedela, kaj naj napravi,' nja je Johnson dal McNamari na da obvlada dnevne dogodke v'pot. V luči Johnsonovega govo-\ietnamu, bi bila javnosti vsaj ra v Kaliforniji bi pa mogli skle-lahko poročala o resničnem sta- pati, da predsednik hoče prednju v Vietnamu in ga ne bar- vsem zvedeti, ali so prebivalci' sklepov, ki jih bo napravil John-vala, kakor je pač padlo, včasih Južnega Vietnama, njihova via-Ton in ki bodo najbrže močno optimistično, včasih pesimistič-1 da in njihova narodna obramba' vplivali na bodočnost naše po-no. Ires sposobni, da se branijo proti (litike do Južnega Vietnama. Švedska princesa se bo poročila z Angležem STOCKHOLM, Šved. — Princesa Margareta, 29 let stara vnukinja kralja Gustava Adolfa VI., se bo, kot je bilo pretekli petek objavljeno, poročila prihodnjo jesen z angleškim podjetnikom, 39 let starim JohnorA K. Ambler jem, s katerim sta se seznanila lansko jesen. WASHINGTON, D. C. — Zvezno prizivno sodišče je v petek ____ „ _ zavrnilo predlog dveh železni- gverilci v Južnem Vietnamu res carskih unij, naj bi bila uvedba edvisni od pomoči in navodil iz odločitev posredovalne komisije,! Severnega Vietnama? Kako tr-| ki je bila sestavljena na temelju den je vojaški položaj komuni-* sklepov Kongresa, odložena za stičnega režima v Severnem nedoločen čas, dokler pač Vrhov-Vietnamu? j no zvezno sodišče ne odloči o Seveda ima McNamara na svo- njej. jem spisku še mnogo drugih] Kljub taki odločitvi prizivne-vprašanj, ki pa njihove vsebine ga sodišča ni verjetno, da b: že-re moremo izluščiti iz dosedanjih Johnsonovih izjav. Kakšne odgovore bo McNamara prinesel iz Vietnama? Zve-oeli jih najbrže ne bomo v vseh svojih podrobnostih, sklepali bo- mo pa lahko o njih na podlagi lezniške družbe začele uvajati nova delovna pravila, ki bodo predvidoma ukinila postopno o-koli 30,000 delovnih mest na železnicah. Posebna komisija je odločila dolgotrajen spor med unijami in železniškimi družbami na temelju posebnega zakona, ki ga je sprejel Kongres lani, ko je deželi grozil splošen železničarski štrajk. Zadnje vesti ATENE, Gr. — Grški kralj Pavel, ki je bil pretekli teden operiran na želodcu, ima sedaj težave s krvnim obtokom. Kos strnjene krvi je zamašil eno važnih žil v desnem pljučnem krilu. Stanje kljub temu še ni kritično. NEW YORK, N. Y. — Danes popoldne se bo Varnostni svet ZN ponovno sestal na razpravo o Cipru. Napovedujejo, da bo ciprski predsednik nadškof Makarios končno le pristal na prihod 10,000 vojakov raznih držav pod okriljem Združenih narodov na otok skrbet za red in mir, dokler ne bo dosežen sporazum med otoškimi Grki in Turki. n:f£1 Ameriška rnmmm ^ m« Ag.ijratefii 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of Julv Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: l. nited States: $1400 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 43 Mon., March 2, 1964 Davki so znižani, kaj pa sedaj? Več kot dobro poldrugo leto nas je federalna administracija prepričevala, da je znižanje davkov neobhodno potrebno. Najprvo je trdila, da bomo drugače zašli v gospodarsko krizo. Ko ta utemeljitev ni več držala, smo slišali, da je znižanje davkov sila potrebno, da gospodarstvo dobi še večji zalet kot ga ima. Potem je povdarjala soci-jalne razloge za davčno znižanje. Končno se ji je posrečilo, da je spravila zakonski predlog skozi Kongres, kjer je navdušenje zanj ponehavalo, nadomestili so ga politični upi, ki so vsakemu kandidatu tako hudo potrebni v letošnjem letu. Zdaj smo dobili to “največjo letošnjo prjdobi-tev”, toda kakšno? Gospodarsko? Socijalno? Politično? Ako gledamo na davčno znižanje z gospodarskega stališča, potem nam je znižanje davkov milo povedano nerazumljivo. Stara skušnja pravi, da pobiraj davke takrat, kadar se ljudem dobro godi, kadar veliko zaslužijo in se ne bojijo nobene vrste izdatkov. Tako stanje imenujemo gospodarsko konjunkturo. In tako konjunkturo imamo že dve leti. Začetkom ni bila vidna, počasi smo jo lahko opazili na vsakem koraku. Pri tem nismo mogli in ne moremo še danes opaziti nobenih resnih znakov, da bo konjunkture kmalu konec. Res je, da se nekatere gospodarske panoge bojijo zanjo, toda one še ne pomenijo vsega gospodarstva. Običajna davčna politika bi torej svetovala zvišanje davkov, ako so javne blagajne v zadregi. Pri nas je že dolgo v zadregi vsaj federalna blagajna, saj ima že par let po vrsti primanjkljaj, ki ga mašimo z inflacijo. Federalna administracija jo je ubrala po nasprotni poti in za utemeljitev svoje taktike privlekla na dan vse tiste gospodarske teorije, ki se jih navadno poslužujejo vse tiste države, ki ne znajo spraviti v red svojega javnega in zasebnega gospodarstva. Ne moremo se spuščati v debato z njenimi razlogi, ker deloma temeljijo na špekulacijah o naši gospodarski bodočnosti. Take špekulacije so lahko pravilne, lahko pa tudi ne. Zato se moramo ttrenutno zadovoljiti samo s pripombo, da sedanje davčno znižanje ni bilo z gospodarskega vidika nič potrebno. Davčno znižanje so zagovorniki branili s socijalnim razlogom: imamo veliko brezposelnost, treba je dati privatni pobudi sunek, da bo povečala proizvodnjo in investicije, kar bo zaposlilo nekaj milijonov brezposelnih. Ako bo plačevala manj davkov, se bo hitrejše odločila na gospodarski razmah in zaposlila nove delavce. Ta razlog se lepo sliši, toda ne drži v taki meri, kot to trdijo zagovorniki davčnega znižanja. Sedanja brezposelnost ni namreč samo posledica, recimo, premajhne proizvodnje, ampak tudi delovne kvalifikacije brezposelnih delavcev. Za kvalificirane delavce dela ne primanjkuje; tu pa tam se pojavi večja ponudba, toda kmalu jo zmanjka. Kako pičla je pa kvalifikacija, nam povedo vojaški nabori: skoraj 45% vseh nabornikov nima povprečne šolske izobrazbe, še večji odstotek je brez vsake strokovne. Precej brezposelnosti moramo pripisati tudi dejstvu, da se dandanes ljudje neradi selijo. Pred leti so iskali delo po vsej deželi, danes se skušajo omejiti le na posamezne države. Seli se veliko bolj inteligenca kot navadni ljudje! Končno roko na srce: brezposelne podpore so praviloma tako velike, da zadostujejo za skromno življenje; le premnogi se navadijo nanje in ne iščejo dela s tako gorečnostjo kot bi ga lahko. Kdor tega ne verjame, naj samo primerja stalne pokojnine z brezposelnimi podporami, pa bo lazumel, za kaj gre. S tem seveda nismo brezbrižni za usodo brezposelnih, njihov položaj nam gre k srcu, posebno takrat, kadar so prizadeti mladoletni otroci. Na drugi strani pa moramo tudi pri brezposelnosti ogledati medaljo od obeh strani. Vsekakor drži: vzroki za brezposelnost so včasih tudi taki, da jih nobena konjunktura ne spravi s sveta. Zato ne moremo kar brez vsega prepričati samih sebe, da bo znižanje davkov samo po sebi mnogo prispevalo k znižanju števila brezposelnih. Nekaj bo že zaleglo, toda ne toliko, kot trdijo zagovorniki znižanja. Končno nam ostane še politični vidik znižanja. Imamo vtis, da je bil ravno ta merodajen za celo akcijo in da je ostal merodajen do zadnjega. Začetkom lanskega leta se je konjunktura res nekam obotavljala, pesimisti so lahko prorokovali vsaj zastoj, ako že ne prave krize. Kennedy je pa že takrat nameraval ponovno kandidirati. Pamet mu je narekovala, da zato v letošnjem letu ne sme biti ne gospodarskega zastoja še manj pa krize. Zato se je njegova administracija vrgla s tako vnemo na načrt o znižanju davkov. V začetku ga je vsaj opremila z zakonom o davčni reformi, kar bi pomenilo, da bo manjši dohodek od znižanih davkov pokrit od večjih dohodkov, ki bi jih dajalo strožje izvajanje davčnih predpisov, posebno za velike davkoplačevalce. Načrt o davčni reformi je pa počasi čist; zvodenel, danes ni v novem zakonu ostala od njega niti senca, pač pa redni primanjkljaj v federalnem proračunu, ki ga je Johnson vsaj na papirju nekaj znižal. Kakšen bo, bomo videli sredi poletja. Politika je seveda narekovala tudi vsem politikom, da zagovarjajo davčno znižanje. Le malo je bilo med njimi takih junakov, ki so se držali stare gospodarske skušnje; bili so izjema od pravila. Njihov osebni pogum je treba spoštovati, četfudi se marsikdo ne strinja z njihovim stališčem. V prvi polovici tega meseca bo vsak davkoplačevalec že vedel, kakšno korist mu donaša davčno znižanje in lahko odločil, ali bo davčni “prihranek” porabil za kajenje in pijačo ali pa za kaj drugega. Ako je do sedaj mislil samo na odstotke, bo razočaran, kajti dolarjev bo veliko manj kot odstotkov. Zato moramo računati z možnostjo, da političen moment pri znižanju davkov ni dosegel svojega cilja. Znižanje je primeroma tako malo, da ga bo večina volivcev do novembra že pozabila in takrat volila po čisto drugih vidikih. Ako hočemo sedanje davčno znižanje primerjati z zdravili, moramo reči tole: zdravila so dvojne vrste, ali nam pomagajo do 'zdravja ali pa nam samo lajšajo bolečine, toda ne preveč. Je podobno aspirinu. Naše bolečine nam bo začasno olajšalo, potem se bodo pa bolečine vrnile, zato bo poskrbela inflacija s stalnim dviganjem življenjskih stroškov. Canada TE. MARIE Cleveland, O. — V nedeljo, bo čudovito lepa postojanka na-dne 15. marca, ob 4. popoldne pravila na nekatere naše potni-bo v šolski dvorani pri Mariji Jendrasiak se trudi, da bi nam Vnebovzeti v Collinwoodu prvi zasigural prenočišče v novih sestanek za potovanje v Bara- motelih blizu te čudovite lepe govo deželo in na romanje na [ točke v gaju državnega parka. Baragov grob v Marquettu, da- Navdušen je za naše romanje Ije k Sv. Križu v Michiganu, na tudi zaradi tega, ker bomo naj- Sv. Goro v Wisconsinu in ver- večja organizirana skupina, ki jetno tudi v nas slovenski Le- je obiskala ta se precej novi ro- ... . n • , . , . , i • iznamlo m um navdihnilo iste , — —au«, ty,Qv.oV, u...,-, Michiga- m j- zelje m iste misli, iudi vse pri- ski mali romarji na Baragov grob nam bodo povedali svoje vtise z romanja. (To nedeljo, 15. marca, bo pred Baragovim sestankom sestanek zletnikov Društva Naj sv. Imena v Washington, in sicer eno uro preje, ob 3.) Potovanje (romanje) bo v dnevih od 4.-10. julija (sobota, nedelja, ponedeljek, torek, sreda, četrtek, petek). Za toliko, kolikor smo dosedaj mogli preskrbeti prenočišča, je bilo v prvih tednih dovolj priglašen-cev. Vzeli smo pa imena tudi drugih priglašencev, ker je prav možno, da se bo kako mesto do takrat spraznilo in bomo mogli organizirati in dobiti prenočišče za nadaljna vozila. Zato so vabljeni na' sestanek vsi, ki bi želeli z, nami poromati. Udeleženci iz Čikaga, Wisconsina in Minnesote, ki nameravajo priti v Marquette, ko bodo clevelandski romarji tam, in želijo, da bi jim preskrbeli prenočišče, naj se javijo informacijski pisarni Zulich Agency in naj zasledujejo v Ameriški Domovini objave glede romanja pod naslovom kakor je današnji. Večja pesmarica s slovenskimi narodnimi in nabožnimi pesmimi (in tudi z angleškimi) kakor jih bomo rabili pri tem in drugih romanjih, bo izšla meseca maja. Romanje na Baragov grob bo dalo mnogim, ki imajo veliko zaupanje do našega svetniškega Barage, priliko, da se mu na njegovem grobu toliko gorečne-je priporočijo in molijo, da bi ga certkev dvignila do časti oltarja. Druge bo to romanje se VESTI mont. Vsi, ki so se na podlagi lanskih člankov “Po Baragovi deželi” priglasili za to romanje, dobe po pošti vabila na ta sestanek, vabljeni so pa tudi novi priglašenci. Romanje bo v dnevih od 4. do 10. julija. Vodstvo romanja je v minulih mesecih bilo v stiku z merodajnimi osebami na glavnih krajih romanja in se je izkristaliziral načrt že skoraj v vseh podrobnostih. Urednik mesečnika Ave Maria v Lemontu Fr. Fortunat piše, “da bo to največje romanje Slovencev na Baragov grob v zadnjih 30 letih. O tem romanju bi rad zvedel kaj več. Ako Vam je le mogoče, napišite o poteku romanja poročilo za Ave Maria ali pa'za koledar. Vem, da boste fotografirali. Priporočam se za črno-bele slike. Želim Vam mnogo uspeha pri vseh trudih za poživitev zanimanja za Baragovo zadevo.” Fr. Brown, tajnik škofijske organizacije za Baragovo beatifikacijo v Marquettu, je s pomočjo trgovske zbornice v tem mestu zasigural prenočišča za naše romarje in zelo priporoča, naj bi se na sestanku 15. marca odločili za njegov predlog, da bi drugi dan postanka v Marquettu porabili za obisk Baragove cerkvice v Eagle Harbor-ju, 170 milj dalje od Marquetta. Pravi, da je tudi pokrajinsko tako lepo, da bi bilo škoda opustiti. Njegov predlog za obisk prekrasne pokrajinske divjine Tah-quamenon 50 milj vzhodno od Marijinih slapov (Sault Ste. Marie), kjer je bila prva pre-stolica Baragove nove škofije in je sedaj tam Baragov muzej in kjer bomo drugo noč prebili, je že dokončno sprejet v program brez zvišanja cene za potovanje. Cena za petkratno prenočišče in ca. 2,000 milj vožnje z busom je $60. Rahlo skiciran zemljevid v naslovu tega dopisa kaže, da bo smer potovanja ravno obratna od smeri poti, ki smo jo opisali meseca oktobra lansko jesen. Je vsebinsko bolj logična. Prvi večer (4. julija) bomo dospeli (30 milj južno od Mackinac-a) na mejo Baragove dežele, kjer je Baraga začel svoje misijonsko delo med Indijanci rodu Ottawa. Na tej meji je sedaj božja pot Sv. Križa. Tu stoji največji križ na svetu. Verjetno je, da na celi poti. Ravnatelj Father marski kraj zelenega na. Omenjeno nedeljo se bomo prave na romanje in vse pisanje o tem ima iste cilje. Argen- podrobnejše pogovorili o vsem tinska Baragova zveza je prav-potovanju. Skušajte do takrat kar izdala prvi del knjige veli-plačati vsaj $30' kot prvo plači- kega častilca Barage patra Hu-lo za pot. Osrednja informacij-' go Brena “Bren o Baragi”. Raz-ska pisarna je Zulich Agency, ni privatniki prodajajo knjigo 18115 Neff Rd., Cleveland 19 tudi v Clevelandu. Toplo pripo-(IV 1-1387). Plačila sprejemajo ročamo. Romarji se bomo na poleg te pisarne tudi Anton Me- poti domov — ako na sestanku Ijač za udeležence v Newburgu,' tako sklenejo — ustavili v Le-Frank Cerar in Mary Terček, montu, kjer je pater Hugo Tudi na sestanku lahko plačate. Bren dolga leta deloval in pisal Na sestanku bomo videli slike o Baragi. krajev, kamor pojdemo, in lan-1 Fr. Jožef Godina -----------o---------— Med boroveljskimi puškarji Nagel gospodarski razvoj spreminja mesto pod Karavankami. “Čas bo, da se tudi tukaj ne- odstotkov prebivalstva, iz Sel ha slovenska govorica,” je lepe-' 16.8 odstotka, iz Svetne vasi ga dne nahrulil boroveljski in-J 15.6 odstotka in iz šmarjete v dustrijalec Sodia slovenskega Rožu 9.5 odstotka. Sicer se ti puškarja Borovnika na streli-' ljudje niso vsi priselili v Borov-šču, kjer preizkušajo' svetovno Ije, vendar se je boroveljsko znane lovske puške iz Borovelj. | prebivalstvo v istem obdobju Borovnik mu seveda ni ostal povečalo za 4.4 odstotka in da-dolžan odgovora in prenapetež' nes štejejo Borovlje že 5.800 je moral osramočen zapustiti prebivalcev. Še bolj je naraslo kraj spopada. |v Borovljah število stanovanj- Tudi v Borovljah se kot po-™ hiš: trenutno’ iih le M60-vsod drugod na Koroškem naj- kar je Za 45 odstotkov več 'kot Proračun SR Slovenije i Proračun Socialistične republike Slovenije znaša za leto 1964 25 bilijonov in 800 milijonov dinarjev. O tega pojde 1.45 bilijona v rezervni sklad, 9.58 v republiške sklade, ostanek pa bo porabljen za redne proračunsike izdatke. Na j večja tovarna pohištva Največja tovarna pohištva v vsej- Jugoslaviji ne samo v Sloveniji je v Kromberku pri Novi Gorici. V njej je zaposlenih o-koili 1,000 ljudi. Novi predpisi za delo v tujini Ljudje hodijo zelo radi na delo v tujino, zlasti mladi in taki, ki so končali strokovne šole. U-pajo, da bodo v nekaj letih zaslužili v tujini denar za avtomobil in razne stroje, kar bi doma ne zmogli dolga leta. 'Pri tem se je prenekateri tak delavec premislil in je ostal v tujini ali celo odšel dalje preko morja. Sedaj so uvedli nov način izdajanja dovoljenj za odhod na delo v tujino. Vsak mora preje odslužiti vojaški rok, nato mora občini predložiti potrdilo, da bo užival pri delu v tujini vse pravice, kot jih uživajo tam domači delavci. To potrdilo mora biti potrjeno od jugoslovanskega konzula v deželi, kamor misli prosilec iti na delo. Obvezati se mora tudi, da bo' plačeval davek in druge finančne obveznosti v Jugoslaviji v tuji valuti in da bo redno pošiljal tujo valuto tudi domov za vzdrževanje družine. Seveda mora predložiti, predno dobi dovoljenje, tudi potrdilo podjetja, pri katerem je zaposlen, da nima nič proti njegovemu odhodu v tujino. Vsekakor je pot za odhod na delo v tujino dolga in z redkimi izjemami odprta samo trdnim pristašem režima. Do skupne vrednosti 200,000 dinarjev Oni, ki so bili rojeni v Jugoslaviji, 7 imajo pravico vzeti ob svojem obisku tja s seboj raznega blaga dejo ljudje, ki jim je slovenska beseda trn v peti in bi še vedno radi bili “gosposki narod”. Toda čas tudi mimo Borovelj ni mogel in danes gleda to mesto z zdravimi pogledi na svet in na razvoj v svetu. Maloobmejni promet med Koroško in Slovenijo ni le zbližal prebivalstva Borovelj in Tržiča, marveč je ustvaril celo prav prijateljske vezi med obema občinama. “U-vedba in razširitev maloobmejnega prometa,” pravijo boroveljski občinski funkcionarji, “je za našo občino velikega pomena, ker ustvarja možnosti tesnejših kontaktov in prijateljskih vezi tako med ustanovami kakor še posebno med obmejnim prebivalstvom obeh dežel ter prispeva k zaželjenemu pobratenju med narodi.” V Borovljah je bolj kot v kateremkoli drugem koroškem mestu doma slovenska govorica. Puškarstvo in železarska industrija, ki imata v Borovljah močne postojanke, privabljata prebivalstvo sosednih, pretežno slovenskih vasi in občin. V zadnjih desetih letih se je iz Slo- med obema vojnama. Sploh so se Borovlje po dru-igi svetovn vojni hitro razvijale. Puškarska obrt, ki se je v splošni gospodarski krizi tridesetih let znašla v nevarni stagnaciji, je spet začela cveteti in tudi železarska industrija, ki je 'takrat zaposlovala le kakih 400 delavcev, je število svojih ' delavcev podvojila. Danes je lovska puška iz Borovelj, proizvod 400-letne tradicije,, spet iskana po vsem svetu in boroveljskim puškarjem se godi bolje kot kdajkoli prej, saj imajo naročil kot še nikdar. Podobno je z boroveljsko železarsko industrijo. Odkar je bil obrat podržavljen 200,000 dinarjev neoziraje se na to ali so jugoslovanski državljani ali ne. Most se je podrl V Lazah pri Litiji so gradili most preko Save. Pri tem. niso mogli biti posebno pazljivi in natančni, kajti most se je podrl, še predno so ga dogradili. Pri tem je padlo v mrzlo reko več delavcev, vendar ni nihče utonil. V prometnih nesrečah lani 233 mrtvih Vsa Slovenija je velika nekako toliko kot četrtina države Ohio in ima nekaj nad poldrug milijon prebivalcev, torej niti toliko kot okraj Cuyahoga. Število avtomobilov je menda blizu 40,000, vseh motornih vozil pa preko 75,000. Kljub vsemu je bilo število prometnih nesreč v Sloveniji lani veliko' večje kot v Clevelandu in njegovi okolici. Skupno je bilo v 5,280 prometnih nesrečah mrtvih 233 oseb, 5,215 pa ranjenih. Poročilo iz Ljubljane pravi, da so lanske šteVilke znatno večje kot so. bile prejšnja leta. Med mrtvimi je bilo 67 pešcev, 44 kolesarjev, 36 mopedistov in 27 motoristov. Pripomniti je treba, da se oblasti zelo prizadevajo za varen promet, da pa se jim. še ni posrečilo vanj uvesti nujno potreben red. Nemški list o položaju Cerkve v Sloveniji V mestu Brixen (Bressanone) na Južnem Tirolskem izhaja tedensko verski list “Katholi-sches Sonntagsblatt” (Katoliški nedeljski list). Ta list je v zadnji številki takole seznanil svoje bralce s Slovenijo in s položajem katoliške Cerkve na slovenskem ozemlju: “Slovenija je ena izmed šestih republik, ki tvorijo sedanj0 Jugoslavijo. Od 1.6 milijona jih je vsaj po krstnem listu 98'T katoličanov. Glavno mesto 3e Ljubljana. Je sedež nadškofa i11 ima 160,000 prebivalcev.” Režim je postal zadnje čase v skupni vrednosti bolj strpen. Ni več odprtega preganjanja in verske svečanosti se lahko nemoteno razvija' jo. Napadi na Cerkev in duh°v' nike so po radiu in v časopisj11 prenehali. Ljudski misijoni s° že nekaj časa dovoljeni in zelo Prejem zakra- vani parki. imenišče v Danes se počuti človek v Bo- lovcev, 18 rovljah prijetno in domače. In posvečenih, vendar Borovlje še niso pozabi- samostanu v Ob takem gospodarskem razvoju se je seveda močno spremenilo tudi zunanje lice Borovelj. Nekoč zanemarjeno podeželsko mestece se je v zadnjih letih otreslo' podobe večjega dobro ‘obiskani, kmečkega naselja; namesto za- mentov le v primeri s predvoj-prašenih in kotanjastih trgov, inimi Ieti narastek Med izobra-cest in ulic pozdravljajo obisko-! ženci se množi število prepr1' valca lepo urejeno cestišče, u- čanih katoličanov. Preteklo j0' dobni pločniki in okusno nego-!sen le vstopilo v centralno se- Ljubljani 31 bog0' pa jih je bilo lar° V frančiškanskem Novem, mestu je le svoje zgodovine; že leta, 1849 preteklega leta končalo novici' je bila v Borovljah odprta prva lat Pet klerikov, istočasno pa ga slovenska knjižnica; leta 1870 ie začelo šest študentov in en so v Borovljah ustanovili prvo samostanski tretjerednik. slovensko delavsko' in prosvet-1 Ostale pa so še vedno mnog0 no društvo; v sosednih. Glinjah temne strani. Cerkev je še ved-deluje od leta. 1889 slovenska nb oropana osnovnih svoboščin-hranilnica in posojilnica, kateri Ni ene same katoliške organi' se je nekaj pozneje pridružila zacije> ene same katoliške šol°> tudi hranilnica in posojilnica v ne katoliškega tiska, če izvza-B or ovij ah, ki prav tako še da- memo en verski listič, ki izba' nes deluje; v bližnjem Podlju- Ja na meji republike dvakrat na bel ju pa je bil leta 1905 odprt mesec v omejeni nakladi. Pre' slovenski Delavski dom, kjer je povedano je v državo prinesti Dra- verske časopise ali verske Pred' mete. Verouka po šolah ni, PaC pa se nudi mladini v šolah, danes urejena tiskarna va”. Tam tiskajo “Slovenski vestnik”. organizacijah in pri služenju v°' jaške službe protiverska prcPa' ganda. Vse javno-, kulturno reda, je po šoli šel k jezeru ter prosvetno življenje je ‘ brezversko pobarvano. Cerkv° ni prazniki, so bili vsi odprav' b°' Bratovska ljubezen Bogomil, učenec drugega raz-, - - , l k. jezeru ter prosvetno življenje je izrazi in vključen v kombinat Alpine-J tam lučal kamenje v jezero. Ve-Montan (največje tovrstno pod-[ter pa mu je odnesel čepico v jetje v Avstriji), so proizvod- vodo. Skočil je za njo, pri tem!^eni- Najbolj se to čuti za njo preusmerili in modernizira-' se spodtaknil, padel in se ves!žič’ :ki ie navaden deloven dan-li. Sedaj izdeluje boroveljska zmočil. Ko je prišel domov pre-i^v' Miklavža, božička in božic železarna stavbeno jeklo, jekle- mražen, sta zaropotala z oče-ino drevo skušajo nadomestiti ^ no orodje, bakreno-jeklene žice torn.: “Zmerom mi počenjaš ka-|novcdPb10'jelko in -dedkom M1 f za električne daljnovode, žeblje ke neumnosti! Alo, hitro v po-|zom- Namesto božičnih Počitn^ in specialne žice ter izvaža svo- steljo, da se ogreješ, potem ti nudi režim študentom zirns'' je izdelke v 19 evropskih , in 43 jih pa odmerim petindvajset na :P°čitnice v drugi polovici janU prekomorskih držav. Samo žice zadnjico!” jarja.” ke in romarje najmočnejši vtisi venjega Plaj.berka odselilo 19 voz. in žičnih izdelkov napravijo Mlajši bratec, ki je že ležal v letno za 20,253 ton in od tega postelji, se pa čez par minut o-gre dobrih 50 odstotkov za iz- glasi: i ‘Oče, Bogomil je že gorak.” Tako omenjeni list. Prav je> da tudi drugod po svetu zvedo za “jugoslovansko socialističn0 resničnost”! SMEkISKA Novo življenje Povest. — Spisal dr. Fr. Detela. ^ ^rugi dan je 0n^ek je stal bila nedelja, odločen, da ne pojde na Trato. j - otai v cerkvi med ntl in oziral se na žensko an, če zagleda morda Len-^ 0• Zagledal jo je od strani, Je klečala poleg matere, ^ °njena na knjigo; a ozrla 1 ni- Takoj pa mu je prestre- klo ^er^ca’ Je sedela v P1 in zaupljivo se mu nas-® nila. Po maši je hotel peskati Pred Tonček Tratenskih cerkvijo; a opravki so ga edli drugam in zaman sta e aT za njim Lenčika in v ena ^ati. Prevarjeni sta se Ji in tožila je med potom ^ *’ da se je Tonček prevzel, Je pozabil nanje-jj, kako hudo je pa tudi pri j6S’ Inama!” zagovarjala Pior en^^a’ “Postreči mu em° in drugega ne vidi ne- iin reV° *n ^ai°si;- Mladi ljudje iaJ° rajši veselo družbo. Po- ga ne iern i Ina Pa tudi še s hišo mno- go ]j0 ”^avKa. Ali ste videli, ha-^ eP° in snažno ima pred 0J^Mco, kako je popravil je t"1-0 Tri vrtu? Vidi se, da sDr / i10 svei;u in da ima Je V]10- rok°- Od mladih nog s. ze uren in ročen in vse mVe °nček pa sei je po kosilu spešilo. iek 3,10 oblekel, »apotir T skrb 1 6 Pred zrcalom popravil si in brž se Proti Trati. Daši ga je Attain „ bub SrCe v^deti zopet svoje dart ?nance> mu je bila ven-Dj P°t> ker je že dolgo kako°Cl1; in premišljeval je, kov 86 k° izgovoril, kako bo PaCeč Zfrad!1 Ženitve- Da -je Voj. ■“ Lencika njegova iz-ca 11 {a> ne dobrovoljna Jeri-0 Tem je bil kajtj ern ‘|e' k d preverjen; H misel, da vzame Jerico kič ln kdorkoli, ga ni kar kdo'Z,nernk'jala; a da bi dobil je ' lugi Lenčiko, to se mu kiot 6 ° neznosno> kakor sra- dih T'16 kingega spomina mla-*et. Pri pij llan:i0s^u črez potok je sto-dra]C Cesto in kmalu je pridržki 2a koleselj z Adol- staj.11? ^ikinom. Voz je ob-Pozd, fata s^a ga prijazno PriSelclaVila in povabila, naj ženit 6 ^rne^a ska namreč ple-°dpusn navado’ da sta takoj kaj ^ 1 a vsakemu, komur sta Se j- Morila, in kazala ezniva, kakor da se nič bodilo Je dP'1Sedite’ £0SP°d Hribar!” J‘d Adolf. “Prostora je J ln vsi trije imamo isto dudi; v-nda vendar niste več kraiju se> da ste se v tujih ^udob °dvaddi domačih .šeg. jeti . 111 ^udje nismo v šmar-Vseg-j^kak norčujemo se iz Pisati aVe^a knat bo dal zase l1a dov, Pot Žjo Se2n, P°rci bri svojo pisarno: Tukaj Jaz Jejo, češejo in stri- Stari Hribar pa ga je bil spoznal in potožil je župniku, kako se ga ogiblje sin, kako niti nobene dobrote ne sprejme iz njegovih rok. “In vendar nisem toliko kriv, kolikor on misli. A on ne ve, kaj je ljubosumnost. Naj bi bil on to izkusil, kar jaz, to sumničenje starega Kramarja, to norčevanje dan na dan, na samem in v družbi, ravnal bi bil še vse drugače, še vse hujše. Po meni je vrela kri in moral sem bežati, sicer bi bil ubil ali Kramarja ali pa sebe. Tega pa ne razume ta mladenič, ki vidi pred seboj le ubogo mater in sebe siroto.” “Da, čudni postajajo otroci,” dejal je župnik. “Mene tudi žene gor na Trato, kjer se s prav grdo nehvaležnostjo plačuje staremu Vrbanu dobrotljivost in prevelika ljubezen. Poskušal bom nekoliko ublažiti hude razmere; a ne vem, kako pojde. Lakomnosti se ljudje najmanj zavedajo.” Pod klancem sta se ločila. Hribar se je s težkim srcem vrnil, župnik s težkim srcem nadaljeval svojo pot na Trato, kjer sta Adolf in Albin, kakor vse druge ljudi, vlekla tudi Stanka in Emo. “Tole je kapljica!” je dejal Albin in vzdignil proti oknu kislo vince, kakršnega je bil kupil par steklenic za slovesne prilike gospodar. “Po sodu nič ne diši,” je dejal Adolf, “če bosta vidva tako zapravljala, vama postavimo varihe.” “Pij, pa tiho bodi!” ugovarjal je Stanko. “Knjižico si mi prinesel ? ” “Že zopet sem pozabil. Čemu je pa potrebuješ? Obresti ne potegneš nikoli in denar imaš samo za gledanje. — He, Lenčika,” jo je ogovoril, ko je šla skoz sobo, “ali še ni ženina? Pod klancem sva ga srečala in vabila, naj prisede; a je rekel, da se mu ne mudi.—. Ali sta ta dva že daleč?” “Lenčika bi ga vzela rajša danes ko jutri,” je dejala Ema, “in stara dva naju nadlegujeta, naj ji izplačava vso doto. Toda čemu? Saj ni izgubljeno, če ostane pri hiši. Ampak, Stanko, kar si potrosil za Lenčiko, to moraš odračunati. Zmeraj hoče kakšno novo obleko in to in ono in kadar naju ni doma, kuha za se in za starca kakor za svatbo, brez mojega dovoljenja.” Tako so možili Lenčiko, ki je bila šla natihoma od hiše čakat in gledat, ali je morda vendar enkrat resnico govoril Albin. Pod orehom pred hišo pa je APRIL 5.—Pevski zbor Slovan priredi svoj pomladanski koncert v SDD na Recher Ave. pod vodstvom Franka Vautarja. Začetek ob štirih popoldne. 5.—Prosveta Baragovega doma organizira Slovanski festival v farni dvorani pri Sv. Vidu. H.—Društvo Danica št. 34 SDZ priredi večerjo in ples v Slovenski delavski dvorani na 10814 Prince Ave. Začetek ob 6. uri. 12.—Pevski zbor JADRAN poda v SDD na Waterloo Rd. svoj koncert. Začetek ob 3.30. 19.—“Glasbena matica” poda v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue pomladanski koncert. 26.—Pevski zbor PLANINA priredi v Slov. nar. domu na Maple Heights koncert. Začetek ob štirih popoldne. MAJ 3.—Pevski zbor “Triglav” priredi svoj letni koncert in prizor v petju “Rokovnjači v Črnem grabnu” v Sachsenheimu na 7001 Denison Ave. Po koncer- uPam, da se bolj popraševal župnik Vrbana in •banko, kako se jima go< “Ej, slabo, gospod župnik,” s,ho sJ010 sPrijaznimo, keriVrbanko, kako se jima godi. ko se je kej v’a voz- Nevoljen je le-ste in'S