Dajte nam kruha! Star in še vedno v veljavi je pregovor, da sovražijo bogovi tistega, ki ga napravijo za učitelja. Ta prislovica ne velja le za Avstrijo sploh — temveč za ves civilizovani svet. Nekaj kot prokletstvo leži ravno na učiteljstvu. Ravno učitelj mora biti najpopolnejša stvar na svetu. Garati in delati mora povsod in največ, a pri tem ga nihče ne vpraša, ako si more tudi nadomeščati v tem delu porabljene snovi. To vprašanje rešujejo že celo dolgo večnost, a rešili je še niso do danes. Kako vrlo skrbi naša skrbna matuška Avstrija za svoje podložnike, za učiteljsko paro, ki jo varuje, mimogrede omenjeno, § 55. drž. šol. zakona, naj svedočijo sledeče suhoparne številke, nabrane neposredno iz statističnega izkaza o stanju šolstva in njega pritiklin za 1. 1900. To so torej uradne številke in kot take več ali pa manj zanesljive. a) Povprečna učiteljska plača avstrijskega učiteljstva. (Ravnokar citirana štatistika izkazuje, da je v Avstriji 52.706 učnih oseb — 38.563 učiteljev in 14.044 učiteljic, a izmed teh učnih oseb nima nikake plače ravno 128 živih ljudi, namreč 4 učitelji in 124 učiteljic.) Povprečna plača ene učne osebe v kronah: Moške: Ženske: Povprek: Dunaj: 2748 2122 2501 Nižje Avstrijsko: 2226 1937 2148 Gorenje Avstrijsko: 1710 1413 1629 Salcbursko: Stajersko: Korosko: Kranj sko: Trst in okolica: GoriSko: Istra: Tirolsko: Predarlsko: CeSko: Moravsko: Slezija: Galicija: Bukovina: Dalmacija: PovpreCno: 1684 1952 1589 1462 2589 1316 1218 942 1332 1541 1807 1782 1083 1430 1200 1639 1300 1383 1178 1164 1896 1027 974 640 765 1254 1337 1485 811 923 853 1190 1628 1762 1505 1361 2267 1208 1128 794 1187 1597 1728 1754 951 1248 1074 1521 Torej znaša povprečni dnevni zaslužek ene učit. osebe ravno4K 167 h, ali najbolj plačane učne osebe(t. j. dunajske) 6 K 85 h in najslabše plačane — namreč tirolske — pa ravno 2 K (reci: dve kroni) 17 h. b) Postranski dohodki učiteljstva. Kot postranski zaslužki pridejo tu v poštev le: pouk na zasebnih šolah, orglarija, poštarstvo in druge javne službe. Kruha je iskalo s postranskim zaslužkom 25"7% učiteljev in 2'1% učiteljic. Po posameznih kategorijah se razdele sledeče: moških oseb: ženskih oseb: Na drugih javnih šolah je poučevalo 927 150 Na privatnih » » » 442 40 Orglavcev je bilo 4063 19 Poštarjev » » 66 2 Druge službe je opravljalo 4417 81 Ti dohodki so donašali učitelj. povprečno 463—142 K. c) Skupni dohodki učiteljstva. Dezele: Nizje Avstrijsko Gor. Avstrijsko Salcbursko Stajersko Korogko Kranjsko Trst z okolico GoriSko Istra Tirolsko Predarlsko CeSko Moravsko Slezija Galiska Bukovina Dalmacija . Skupaj Manj 600 M. 4 — — 4 1 32 — 19 34 196 15 7 4 2 159 1 18 469 kakor K 1. 7 — — 1 1 2 — — 2 416 3 4 4 — 1084 1 41 1566 2062~ 600—1200 K. M. 912 159 62 229 119 90 14 77 95 717 81 5352 1464 227 2561 245 220 \im I. 451 136 29 351 107 151 41 118 101 672 81 1353 584 49 2355 264 146 6989 19613 1200—2200 K. M. 1696 527 138 658 365 229 34 119 97 205 144 5744 1776 435 1160 221 123 13G71 1. 762 190 22 375 53 76 63 32 36 34 11 969 350 37 347 51 31 3439 20110 Preko 2000 K. M. 3333 340 128 742 156 111 116 42 27 73 37 3789 2076 407 243 120 28 11708 t. 983 59 6 94 7 6 86 7 1 20 — 332 133 21 154 13 4 1926 13694 V zmanjŠanje te učiteljske mizerije so skoro vse dežele segle več ali manj globoko v finančne žepe, le Nižje Avstrijsko, Kranjsko, Istra in Tirolska so ostale trdovratne in so mnenja, da učiteljstvo lahko shaja s 1200 kronami letne plače. A tudi v teh deželah se jasni, razen na — Kranjskem. Celo iz »črne« Tirolske je došel glas, da je dež. zbor zvišal učiteljske plače. Postavil je v proračun 800.000 kron. Na Nižjem Avstrijskem se tudi pečajo z izboljšanjem učit. plač; takisto poročajo učiteljski glasovi iz kršne Dalmacije, da se jim izboljša gmotni položaj. Edino na Kranjskem ovirajo gotovi Ijudje s svojimi orgijami v deželnem zboru povišanje naŠih plač. O tem smo že mnogo govorili. Ker smo pa govorili resnico, smo morali čuti neizmerno mnogo očitanj in psovanj. »Resnica kolje oči.« Ta rečenica je popolnoma uveljavljena. Narodna-napredna stranka je pač ostala mož-beseda in podala takoj v početku minulega zasedanja nujni predlog o izboljšanju učiteljskih plač. In celo sam deželni predsednik, kar je pač unikum v avstrijskem parlamentarizmu, je podal dež. zboru nujni predlog v imenu dež. šol. sveta o izboljšanju učit. plač. Mislimo, da je predlog te korporacije, namreč dež. šol. sveta, pač dovolj merodajna sodba, da je popolnoma utemeljena zahteva izboljšanja učiteljskega beraštva. Kam prijadramo na Kranjskem s šolstvom, ako pojde tako dalje, nam pokaže najbližja prihodnost. Pričetek je že storjen. Saj vidimo, kako tepta naš visoki deželni šolski svet z obema nogama vse obstoječe državne šolske zakone, ko nastavlja na enorazrednicah, dvorazrednicah in večrazrednicah same učiteljice in pomožne učne osebe brez vsakega izpita. Kranjski klerikalci so pa komodne misli, da učiteljstvu ni treba izboljšati plač. Zgodilo se je celo, da so tuintam v svojem glasilu celo zasmehovali zahtevo kranjskega učiteljstva po izboljŠanju plač. Ne vemo, kje so sedaj oni sirenski glasovi, ki so jih tolikokrat peli, ko so vabili kranjsko učiteljstvo v svoje objeme. Nestrpno smo pričakovali prvih sej deželnega zbora, zakaj trdno smo bili prepričani, da dr. busteršič predloži deželnemu zboru listo 5000 kronarjev, torej listo onih ljudi, ki imajo letnih dohodkov najmanj 5000 kron in ki bode radovoljno prispevali k izboljšanju učiteljskih plač. S tem bi dr. Šusteršič rešil svojih 37.000 volilcev vseh težav in poslancu Hribarju — kot poročevalcu o deželnem proračunu — bi vzel najhujšo skrb. Ali naš up je šel po vodi! Mnogo so obetali in obetali in grozili. A sedaj vemo: Kranjska bo rešena z občo volilno pravico. Kranjski kmet si bo zasadil svoje vinograde z občo volilno pravico. Popravil si bo z njo po raznih nesrečah razdrto domačijo. Uravnal si bo z njo vse polja mu razdirajoče vode in napolnil si bo z njo vse vodovode in zgradil vse ceste! In kranjski učitelj si bo lahko z občo volilno pravico napolnil svoj prazni želodec in plačal bo ž njo prav lahko vse one dolgove, ki mu jih provzroča šolanje njegove nedolžne dece I Toda ironijo in kritiko na stranl Učiteljstvo je do skrajnosti razburjeno. Pod neznosno pezo trpljenja in pomanjkanja utnira in izgublja mirno kri. Iz vseh kotov naše domovino done obupni klici: Dajte nam kruha! Prijatelji učiteljstva naj več ne odlašajo, temuč nemudoma naj začno reševati — učiteljatrpina, zvestega služabnika domovine in naroda!