Sprehod po dežeii Zbiljskega jezera
Zbiljsko jezero — neizbrušen biser
Na vrhu medvoškega klanca zaviješ dčsno in prišel si v deželo Zbiljskega jezera, obra-ščeno z gozdovi, posuto s pdlji iti jasami ter kulturnimi  spomeniki sredi  njih.
Okolico jezera lahko jemljemo kot enoten, a ne zaključen prostor. Začnimo. najprej s se-vernim delom tega področja.
Dragočajna, majhen kraj nedaleč od Smlednika, se poleti zelo spremeni. Na pro storu, kjer se strmi skalni bregovi Save zni-žajo, ta čas oživi kamp. Spet prihajajo nomadi s šotori in belimi prikolicami, od britanskega otočja, Holandje in mrzlih skandinavskih obal, da se za dan, dva spo čijejo po naporni vožnji. do sončne Istre, Dalmacije.
Kamp so leta 1961 ustanovili turistični delavci iz Smlednika in ga upravljali vse do . 1973. leta, ko ga je prevzelo novo ustanov-Ijeno turistično društvo Dragočajna — Moše. Zakaj? Ker je bilo področje TD Smlednik preveliko, zaradi lažjega dela in ker vaščani bolje poznajo življenje v kampu. V nadalj-njem pogovoru s predsednikom društva Mi-hom Jenkom sem izvedel, da so po 73. letu zgradili nove sanitarije, tuše s plinskim o-grevanjem, novo streho na okrepčevalnici, omarice za električne priključke, asfaltirali cesto v kampu in pomagali pri asfaltiranju
je prenehala njegova obrambna funkcija, opustili. V dolini, v Valburgi pa so zgradili nov moderen renesančni grad, sredi zelenih parkov, a od njih, žal, ni niti sledu, razen stare platane.
Z rojstvom TD Smlednik je zavod za spo-meniško varstvo Kranj začel z izkopavanji razvalin starega gradu. Letos bo 20-letnica leh del. Nekaj je bilo narejenega a grad ni ne krop ne voda, ne ptič ne raiš. Razvaline niso popolnoma odkopane, tiste odkopane pa niso restavrirane. Na ploščadi pod raz-valinami je prijazna okrepčevalnica, svoje-vrstno opremljena, skrita pod močnim zi-dom sivih bukev. Od 1. maja do konca ok-lobra je odprta vsako popoldne. Problem je tudi cesta, ki je bila bolje vzdrževana, ko so jo posipali sami, kot sedaj, ko jo ureja ko-munalno podjetje. Smledniški grad je se-daj srce dejavnosti TD Smlcdnik. Na hribu je še trim steza, ki jo je lctos obnovilo TVD ParLizan Smlednik, Pot spominov od Smled-nika do Skaručne, partizanska zemljanka in dva spomenika iz NOB. Posebna znamenitost pa je kalvarija. 0. njej se do sedaj ni pisalo, niti ni bila fotografirana. Ceprav je le 50 m oddaljena od ceste Smlednik — Vodice/ je očem spretno skrita za gozdno zaveso. Po-scbna zanimivost je v tem, da je redko vi-
Moš. Letas so podrli električne drogove, speljali vso elektriko v kampu pod zemljo ter posodobili in razširili javno razsvetljavo. Predračun za vsa ta dela je 50 starih milijo-nov. Od ustanovitve do prejšnje ^jzone je bil v kampu bife, ki ga je imel pretekle tri sezone y najemu POZD Kanu. Letos so ga preuredili v trgovino, ki je bila odprta 15. maja.
Dosedaj v kampu in kraju trgovine ni bilo. Glede na speeifične potrebe bo odprta vso sezono, vključno s soboto in nedeljo. Po-leg tega lepega kampa II. kategorije, ki lah-ko sprejme 12.000 gostov letno, bo naslednje leto odprt še penzion Flander, ki bo oboga-til gostinske in prenočitvene zmogljivosti v kraju.
Razvaline gradu samevajo
Ko se čez monumentalni savski most pri-pelješ do klanca in zagledaš prijetno pano-ramo Smlednika, ti pogled mimogrede uide na zelen hrib, vrh katerega se belijo razvali-ne Smledniškega gradu. Začetek gradnje se-ga tja v 10. stoletje, a potem je bil grad poškodovan v bojih za celjsko dediščino in končno so ga, po koncu tuiških vpadov, ko
deti neki kulturni objekt, ki tako hitro pro pada, tako rekoč v centru kraja. Ohraniti bi jo bilo treba vsaj kot arhitektonski spo-menik.
Predsednik TD Smlednik in začetnik tu-ristične dejavnosti v okolici Smlednika Mir-ko Gantar mi je povedal o bivšem šolskem vrtu ob Savi, kjer že nekaj časa stoje ob-jekti, solidno oskrbovani, na vodi pa so čolni. Skupaj s KS so letos zgradili pomol, oziro-ma privez za čolne. Urejenih je tudi 300 me-trov obale, kjer je možen ribolov, sončenje in prostori za »čisto rekreacijo«. Vsa obala, ves kompleks je namenjen za pospeševanje domače družbene rekreacije. Pozimi pa bodo na tem prostoru sprejemali v hrambo kamp prikolice.
Po trdih granitnih kockah stopaš poln pričakovanj, kaj bo v Zbiljah?
Tri leta ista cena...
Turistična dejavnost se je tod začela 1953. leta, z nastankom jezera. Najprej so turistič-ni delavci zgradili čolnarno in kupili na Ble-du rabljene čolne, ki so predstavljali zame-tek sedanje »male flote« na Zbiljskem jeze-
ru. Cena za uro vožnje se že tri leta ni spre-menila, kar je v sedanjem valu podražitev omembe vredno. Skoraj vsi krajani so člani društva in zaradi ugodnega finančnega sta-nja večkrat pomagajo tudi drugim društvom v kraju, predvsem nogometnemu klubu »JE-ZERO« in pa gasilcem. Sodelujejo tudi z za-mejskimi Slovenci, s športnim društvom »ZARJA« iz Bazovice na Tržaškem, s TD iz šentjakoba v Rožu *na Koroškem so celo pobrateni. Letos so adaplirali letni bife.
V  petletnem planu društva so prvenslve-ne  naloge  izboljšanje  turističnih  in  rekre-acijskih površin, ureditev obale in priredit-venega prostora ter adaptiranje in razširitev restavracije. Prizadevajo si tudi za boljšo av-tdbusno povezavo Zbilj z Ljubljano.
Društvo ima dve osrednji prireditvi: »Zbiljsko regato« konec maja in »Zbiljsko noč« v sredini avgusta.
Gostilna Flander bo prirejala stalne za-bave s plesom ob sobotah in nedeljah s po-živitvami, kot so Moped show z 12. nadstrop-jem, piknik ribiške družine Kranj, kulturne prireditve, miss Zbilj, tekmovanje z dvove-selnimi čolni in tako dalje. Omeniti je treba še diskoteko, ki je ena izmed. boljših.
To je obsežen program prireditev. Če bo izpolnjen, bo turist letos, ko bo odhajal po trdih granitnih kockah, odnesel dober ob-čutek, saj so Zbilje postale znane predvsem po dobrih letnih prireditvah.
V   prejšnjem besedilu pa nisem omenil edine družbene gostinske organizacije, POZD Kanu,   ki   je   pravzaprav   zrasla   iz   bregov Zbiljskega jezera, iz penziona KANU v Val-burgi.
O izboljšanju turistične ponudbe POZD Kanu sem se pogovarjal z direktorjem An-drejem Zormanom.
»Želimo ustaviti reko turistov za daljši čas, ter s tem pridobiti bodočega turista kot stacioniranega gosta in ne kot tranzitnega, kot je bilo to doslej. Vseskozi je čutiti po trebo po boljši povezavi gostinsko-turistič-nih obratov na področju Zbiljskega jezera prek recepcijske pisarne, »informativno tu-rističnega lokalnega biroja«.
Zamisel o tej dejavnosti je narekovala iz-gradnjo prostorov in zvez za informacijske dejavnosti že ob adaptaciji restavracije in prenočišč »Na klancu« v Medvodah. S tem bi bila omogočena boljša izkoriščenost zmo-gljivosti v penzionu Kanu v Valburgi ter vseh gostinskih in prenočitvenih zmogljivosti, ki so v lasti občanov na področju občine Ljub-ljana-Šiška.
Škodljivo zapiranje v vaške okvire
»Prav tako pa je treba že danes računati na pospešeno gradnjo hitre ceste Ljubljana-Naklo ter pripraviti možnosti za hiter raz-voj levega brega Save kot turistične cone od Moš do Tacna. V tem pasu je treba aktivi-rati vse možne prenočitvene zmogljivosti in zgraditisše več objektov za kampiranje tran-zitnih in stalnih gostov.«
Predvidevajo razširitev športnih površin in v letu 1982 gradnjo avto kampa v nepo-sredni okolici Kanuja v Valburgi, v sodelo-vanju s TD Smlednik.
Pretekle tri sezone je imel POZD Kaau v najemu avto kamp v Dragočajni. O tem pravi direktor Zorman: »Izredno smo prese-nečeni, glede na večletno sodelovanje, mož-nosti boljšega povezovanja in povečanja ay-lo kampa, da so prišle ideje in nagovarjanja določenih služb SO Ljubljana-Šiška, da je veliko bolj perspektivna organizacija in dclo samega TD Dragočajna, kot pa povezava s POZD Kanu. Mirno lahko trdimo, da srao v kratkem razvoju naše organizacije presegli vsa pričakovanja in dosegli rezultate iznad republiških dosežkov po prometu domačega in inozemskega turizma, zato menimo, da je zapiranje v ozke vaške kroge škodljivo, lahko bi rekli nedopustno ob današnjih tež-njah gospodarstva nasploh.«
Lojz Tršan