Poštnina plačana v gotovini. Leto XXIV, Lendava, 15. augusta 1937, Štev. 33 Cena 1 Din. Naročnina: doma na sküpni naslov mesečno 2 D., na posameznoga 2 Din. 50 par. V inozemstvo mesečno 6 Din. Z M. Listom, M. Ogračekom i kalendarov letno 100 Din. Plačati se mora bar mesečno naprej. Štev. polož n ice 11806. Rokopisi se ne vračajo. Vredništvo v D. Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. Cena oglasov: cela stran 800 Din., pol strani 400 Din. i tak niže. „Poslanoˮ i med tekstom vsaka reč 2 Din. Mali oglasi do 10 reči 5 Din., više vsaka reč 1 D. 50 p, i oglasna taksa posebi. Popüst po dogovori. Vzgoja mladine po božih zapovedaj. Denešnji čas je pun razburkanosti, pun zablod. Posebno se to vidi pri mladini, štera nema več v sebi čüta sramežlivosti. Če človek ide malo med mladino, vidi i čüje dosta i šče včasi kaj takšega, ka bi si ne mislo, ka je düh denešnje mladine tak daleč zgojeni. V glavnom so tomi krivi starišje, dosta odgovornosti pa odpadne tüdi na vzgojiteo. Pa tüdi javnost bi mogla bole paziti na čisto živlenje i mišlenje mladine i to v denešnjem časi tembole, ar se je düh mladine obrno od znotrašnjosti vse bole k zvünešnjosti. Denešnja mladina nema v sebi več notrašnje pobožnosti, gleda samo na zvünešnjost; samo na lepe obleke i lepo zvünešnjost, da se komi bole dopadne. V prveših časaj se je vzgoja predvsem nanašala na človečo düšo, zato se je že sama po sebi naravnala proti večnosti. Tüdi dnevno živlenje je bilo puno znakov i znamenj, šteri so človeka opominali na edino važno i potrebno: na skrb za nemrtelno düšo. Zdajšnja vzgoja pa je po svojem teženji nagnjena samo na svetno, zvünešnje živlenje. Spoznati šče naravne sile, štere bi človeki kembole hasnole pri telovnom vživanji. Ta vzoja, ta izobrazba, te naravne sile pa odvračajo človeško mišlenje i hotenje od znotrašnjosti, od skrbi za dühovni napredek, pač pa vodijo k mrtvoj naravi i njenim brezdüšnim, hladnim zakonom, teda k zemelskomi, štero se da rajši vpreči v slüžbo slabomi kak pa dobromi: Samo pomislimo, kelko slaboga i kvarnoga vidi mladina po raznih veselicaj, v kini, kelko slaboga čte po raznih časopisaj i knigaj. Namesto, da bi se človek Bogi zahvalüvao za düševne zmožnosti, se obrača od njega, nema več časa za Boga. Istina, ka je Zdajšnji svet na viški tehnične izobrazbe. V strme pečine dela tunele, spreminja vodam njihovo pot, dela razne mašine, zrakoplove; po tovarnaj se razlega šüm, šteri naznanja človečo delavnost. Pa ka pomaga človeki vse to, ka je samo zvünešnje, njegova znotrašnjost je pa vsa v razvalinaj. Gleda samo za telovnimi dobrinami, a njegova düša pa je siromaška i zapüščena. Kak vidimo, ta omika, štera je zdaj na višini, ne je olajšala človeškoga živlenja, nego ga je napravila žmetnejšega. V noči pred novim letom 1937. je, kak so poročale novine, samo v Ameriki izvršilo samovmor okoli 1000 lüdi, teda v Ameriki, štera stoji v tehničnoj znanosti najviše. Kak je mogla biti düša teh samovmorilcov prepuna nesreče i zapüščenosti, da se je odločila za te žalostni stopaj. Tehnika najde vsako leto več sredstev, s šterimi je mogoče teli vgajati; pa čiravno je teh sredstev vsikdar več, da pa človekovo telo išče šče naprej, ka njemi bole vgaja. V tom stremlenji po telovnom vživanji pa se zna vstaja i raste verska mlačnost i odtüjüvanje od Boga. Razširjena propalost stegüje roke že tüdi po čistih, nedužnih srcaj mladine. Človečanstvo je v vseh časaj grešno i kesnej delalo za svoje grehe pokoro. Ka pa zdaj vidimo? Človek jakostah prestopkov nešče več spoznati za greh i ga je ne sram pred drügimi ; pravi najmre, da je to nekaj naravnoga, do koj ma človek pravico i da drügi ravnotak delajo. A Bog je dao človeki razum i volo, s šterimi bi naj vodo svoje telo, ne pa ka bi se ponižavao šče niže kak so živali. Zato je pa naloga starišov vzgojitelov pa tüdi vse javnosti, da jako jako pazi na mladino, za štero je potrebna podvojena skrb i pazlivost. Potrebno je, da se drami notrašnje živlenje pri mladom človeki, da se njemi ponovno vzbüdi vest. Potrebno je, da se ga vodi od zvünešnjega sveta k düševnim vrednotam. Denešnjoj dobi šče prav posebno vala Jezušov glas: „Marta, Marta, skrbna si i vznemirja te vnogo skrbi, a samo edno je potrebno posebno vala to za mladino. Düh naj bo tisti, šteri naj vláda nad telom, düh naj bo tisti, šteri naj odvrača mladino od telovnoga vživanja k višišim cilom. Čistost pa naj postane blesteč vzor našoj mladini ! Svetniški škof Anton Martin Slomšek so zapisali te reči: „Kdor časno srečo in večno zveličanje ljubi, naj brani, kar more, da nam zapelivost ljube mladine pomorila ne boˮ. Tomi svetomi škofi našemi slovenskomi škofi se je vidilo potrebno tak pisati. Šče vse bole potrebne pa so te reči za denešnji čas. Mladina, tüdi tebi je škof Slomšek zapisao te reči, zato dobro si je prečti, zapomli i po njih živi! Zakaj je pravoslavna dühovščina proti konkordati? Arhijerejski sabor srbske pravoslavne cerkvi je poslao g. dr. Stoja-dinoviči, min. predsedniki spomenico, štera je sestavlena s pogledom na vsebino konkordata. Iz te spomenice je razvidno, da je Arhijerejski sabor ednok proso kralevsko vlado, naj njemi sporoči vsebino konkordata, ali to se je ne včasi zgodilo. A kda je sabor dobo tekst v roke, je izdao proglas, v šterom pravi, da je konkordat nevaren državnim interesom i da se po konkordati spremeni položaj srbske pravoslavne cerkve. V spomenici je nadale omenjeno, kak je v Srbiji i v Črnoj gori bila pravoslavna vera državna vera i kak je v Jugoslaviji bila proglašena verska ednakopravnost i nato pravi: „Sprememba načel državne vere z načeli ednakopravnosti ne je bila neobhodno potrebna. Velike i vsem so znane zaslüge pravoslavne cerkve pri ustvaritvi države i čuvanji nacijonalnosti v zvezi z relativnov večinov njenih pripadnikov pa so njoj te zaslüge davale pravico, da ohrani svoj Zgodovinski položaj v državi slično, kak so ga ohránile po svetovnom boji pravoslavne cerkvi v Grčiji, Bolgariji i Rumuniji ..ˮ A v zadnjem časi so bili ustavni zakoni ednakopravnosti porüšena zakon od islamske vereizpovedi, šteri je bio zglasani po ustavi, je zamenjeni z novim zakonom, po šterom se rüši načelo ednakopravnosti i to v korist te vereizpovedi. Ravnotak tüdi rüši načelo ednakopravnosti konkordata z rimskov Stolicov, šteri davle rimskokatoličanskoj cerkvi položaj vladajoče državne cerkve —zadrüge vereizpovedi kak tüdi pravoslavna so pri tom zapostavlene. Na odredbo konkordata, po šteroj je katoličanskoj cerkvi dovoljeno širjenje kat. naroda po celoj Jugoslaviji, se spomenica spodtekne s sledečimi rečmi: Že prvi člen konkordata priznavle rimskokatoličanskoj cerkvi pravico, da slobodno i javno vrši svoje poslanstvo v kraljevini, kak da bi bila naša kraljevina kulturno zaostala i neverna, šteroj je potrebno poslanstvo, ali kak da bi bile drüge vereizpovedi v njoj predmet za misijonar-stvo rimskokatoličanske cerkve. Nadale pravi Člen 8., da konkordat davle Vatikani pravico, da predpiše odredbe o depolitizaciji aktivnoga dühovništva, a kralevske vlado obvezüje istočasno, da predpiše odredbe za drüge vereizpovedi v pogledi politične delavnosti v strankaj. Na te način so vse nekatoličanske vereizpovedi neposredno podrejene naredbam Rima i na osnovi teh naredb bo zbrisana pravica, štera njim je dana na podlagi državne ustave i državnih zakonov. Nadale se zgledava spomenica na odredbe konkordata, ka se tiče imovinskih pravic, za štere pravi, da jih drüge vereizpovedi nemajo. Tak oprostitev od raznih taks, odrejüvanje državne plače, doklade za ukinjene patronatske odnošaje odplačilo za zgüblena zemlišča zavolo agrarne reforme. Ravnotak napada konkordat, ka se tiče šol, vojne slüžbe i vojnoga zakona. I v tom pogledi spomenica trdi, da je katoličanska cerkev nad drügimi verami. Do državne ustave pa je konkordat po mišlenji Arhijereskoga sinoda na sledeči način: „Predvsem je konkordat protiustaven načelom državne suverenitete. To načelo ne dopüšča, da bi država postavlala nad sebe volo kakše drüge organizacije. Medtem konkordat postavla nad državno volo — volo rimske kurije, prepüščajoč reša-vanje cele vrste pravnih pitanj v državi predpisom i kanonskomi pravi rimskokatoličanske cerkve. Poleg toga se drž. oblast pretvarja v nekšem podrejenom organi rimske kurije, šteri se obvezüje, da sprejme proti vsem vereizpovedam odredbe Vatikana od depolitizaciji klera, čeravno ne ve kakša bo vsebina teh bo vsebina teh bodočih odredb. Konkordat je tüdi v nasprotji s členom 4. državne ustave, šteri proglašüje ednakost državljanov pred zakonom, med tem kda konkordat davle predpravice isklüčno katoličancom: s čl. 6. državne ustave, v šterom je zapisano, da nikoga nemre soditi nepristojno sodišče, med tem pa konkordat zahtevle, da se bodo člani drügih vereizpovedi sodili po kat. sodnijah. Kak protiustavne se navajajo tüdi odredbe konkordata, ki se tičejo vojaške dužnosti rimskokatoličanskih dühovnikov i redovnikov, državne plače, katoličanske akcije, katoličanskih vučitelov v šolaj z večinov katoličanske dece, agrarne reforme. Nazadnje je velki nedostatek konkordata v tom, ar nalaga najvekše materijalne obveze na državo v korist samo edne verske organizacije, štera je sama po sebi bogata i štere središče je prek državnih mej. Spomenica právi, da bi državna plača mogla biti v razmerji s plačov proti drügim vere-izpovedam kelko vernikov ma, ka znači, ka ta plača mora biti šče Povekšana. To so ugovori srbske pravoslavne cerkve. Škoda da sinod ne navedo plače srbske dühovščine, štera mesečno znaša 2000 Din. že prvi den nastopa v slüžbo i njihove penzije, štera je mesečno 1200 Din. pri takšem dühovniki, ki niti osnovnih šol nema. Škoda tüdi, da srbski cerkveni zbor ne dao naštampati vse pravice, štere po zakoni vživa srbska cerkev i bi vsaki spoznao, da konkordat dosta menje da katoličancom. Gorički, ravenski i dolenski dečki! 5. septembra moramo vsi v Soboto! Zakaj? Zameknjeni v vsakdenešnje skrhi i delo, vnogi od naših dečkov ne opažajo, kak se širom lepe Slovenije zdigavlejo nedelo za nedelov duge vrste slovenskih dečkov i moškov i s svojimi mogočnimi nastopi pokažüjejo sveti: „Šče živemo, tü smo, vnogo nas je slovenskih, katoličanskih dečkov, vernih stražarov i borcov za vero i dom. Kak velka zlata žitna polja ziblejo se nedelo za nedelov neštete vrste mladih slovenskih dečkov i deklin i zovejo slovensko domovino i lüdstvo: Vstanite, vstanite, ne delo hitite . . . dokeč je den. Vera i dom vas zovejo. Pridite, polo-ložite roke na delo, da se bo naša zemla obnovila od traja i osata i palik postala popunoma: Slovenska i katoličanska I Te klic, te mogočen klic prebü-jene katoličanske mladine ide, se širi po celoj Slovenskoj domovini kak močen val Prošenj: »Pridite, delajte, Zidajte bodočo slovensko i katoličansko Slovenijo". Tüdi k nám v Slovensko krajino, na lepo Goričko, vprekrasen gorički kot idejo klici: »Gorički, rá-venski i dolenski dečki na noge, na delo za svojo stvar! Vnogo let so nas postrani gledali i zasmehávan, da smo prej »kmetje", zabiti, nesposobni za kakše delo, nastop, drüštvo. Razni pritepenci, plačanci, takzvani »nacijo-nalisti", naprednjaki, pofarji i podobni, so lovili v svoja društva samo zlizane, slinave gospodske i našmin-kane gospodičine. Ta društva so mela monopol nad nacijonalnostjov, dr~ žavotvornostjov i edina mela pravico na obstoj. Nas kmečke dečke i dekline pa so gledali postrani, ar smo njim bili prekmečki, preveč verni i vdani svojoj veri, Cerkvi, dühovnikom, poštenosti. Toga njihova jugoslovenska i jugofašistična nacijonalnost i slobo-domiselno naprednjaštvo ne moglo trpeti i tüdi ešče dnesdén ne trpi. To vidimo jasno iz živlenja. Gdešteč so tej lüdski izkoreninjenci ešče pri živlenji, delajo, füčkajo, glodajo proti nam kmečkim, katoličanskim dečkom, moškom i deklinam. Boli jih naše slovenstvo i katoličanstvo. Dnes pa, gda je zapihao malo drügi veter i Sloboda vala za vse ed- nako, da bomo zdignoli tüdi mi svoje glave. 5. septembra se bomo zbrali iz vseh naših krajov v našem središči — v Soboti — na velkom prosvetnom, dečkovskom tabori. Toga dneva se zberemo vsi gorički, ravenski i dolenski dečki i moški v Soboti, da se najlepše pozdravimo i da pozdravimo tüdi naše brate tam prek Müre i da šče živemo, delamo i da nas ne strah nikoga. Gorički, ravenski i dolenski dečka Naj nede niednoga, šteri v nedelo 5. septembra se ne bi pridrüžo našemi fantovskomi slavji. Dečki od Grada i okolice se bomo pomikali prek Sv. Jürja, Pertoče i Cankovo v taborsko Soboto. Ne dajmo se več zasramüvati i zapostavlati od naših narodnih iz-koreninjencov. Pokažimo, da mamo mi, kmečki, katoličanski dečki svoja drüžtva, organizacije, štere so edine naše, prave, v šterih mi dobivamo moč za naše katoličansko i slovensko živlenje. Mi v Goričkom koti se močno pripravlamo na te tábor. 5. septembra bomo v Soboti slovesno povedali svojo mogočno reč, da ščemo meti samo našo katoličansko prosveto i živlenje, a odklanjamo pa vsakšo tüjo navlako. V nedelo, 5. septembra zajtra de vozila od Grada ná sobočki tábor velka sküpina goričkih biciklistov prek Pertoče, Cankove v Soboto. Vsi drügi se nam lejko na poti pridrüžijo. Šteri pa nemajo biciklinov, pa naj idejo z vlakom, ar je lepa zveza za Goričko i tüdi vživajo nedelski popüst. Povejte to svojim prijatelom i znancom, da tüdi oni pridejo na naš lepi den. Potrebna navodila dobite na svojih farofaj, pa tüdi Novine do redno prinašale vse potrebno. Bratje i sestre Slov. krajine! Zdignimo glave z močnov volov, da ščemo biti gospodarje na svojoj Slovenskoj i katoličanskoj zemli. Lübezen do Slovenstva i katoličanstva naj nas zdigne na delo, v boj — za naše pravice. Zdrav i mladi rod naše lepe krajine se ne bo dao več zasmehavati i zapelaveti. On šče biti svoj, sloboden, istinsko katoličanski i slovenski. Zato se, bratje i sestre, pripravimo, da idemo 5. septembra vsi v Soboto na naš velki tabor. Vabimo Vas i Vam kličemo naš Pozdrav: „Bog živi!ˮ — 2 NOVINE 15. augusta 1937. Dekliški den na Velko mešo na Betnavi v gradi püšpekovom poleg Maribora. Vse dekline se vabijo, da pridejo s svojimi dühovnimi voditeli. Boža slüžba i spravišče se vrši v lepom parki. V soboto večer ob 7 je začetek spravišča, nato procesija z Najsvetejšim z gorečimi svečami po parki. Na Velko mešo ob polsedmih sveta meša s predgov, ki jo držijo naš Prezvišeni gospod knezoškof s sküpnim Svetim prečiščavanjom; zatem zajtrk; po zajtrki pa spravišče z lepimi govori. Popoldnevi večernice i sklepni govor, za njim pa sprejem prvoga mariborskoga dekliškoga krožka v apoštolstvo kat. akcije. Spoved naj se opravi doma. Vsaka dekla naj si vzeme sebov kupico pa prt. Plača se za prenočišče na posteli 10 Din., za obed se plača 5 Din., za zajtrk pa 2 Din, za knižico, znak i prenočišče na slami pa 7 Din. Doma se naj dekline vadijo pesmi, štere bomo sküpno popevali i to: Angelci lepo pojejo ... Lepa si, lepa si... Angel Gospodov ... Mogočno se dvigni naš spev... Kraljevo znamenje... Častimo Te... Povsod Boga... Moja duša poveličuje Gospoda ... NEDELA po risalaj trinajseta. Evangelium (Lukač 17.) Tisti čas gda bi šo Jezuš v Jeružalem, prek je šo po sredini Samarije i Galileje, I gda bi notri šo vu niki kašteo, prišlo je pred njega deset gobavih možov, ki so stali Ozdaleč i podignoli so glas svoj govoreči: Jezuš Mešter, smilüj se nad nami. Štere kak je vido, velo je: Idite, pokážite se dühovnikom. I včinjeno je, gda bi odhájali, očiščeni so. Eden pa med njimi, kak je vido, ka je očiščeni, povrno se je, z velikim glasom zvišavajoči Boga!spadno je na obraz pred noge njegove hvalo da-vajoči 1 te je bio Samaritanuš. Odgovoréči pa Jezuš pravo je: Ne H ji je deset Očiščeni: i gde ji je te devét? Ne se je najšo, ki bi se povrno ino bi dao diko Bogi, nego sam ete tühinec. I veli njemi: stani gori ino idi; ar je vera tvoja tebé Zdravoga včinila. Razgled po katoličanskom sveti Okrožnica Pija XI. »Divini Re-demptoris" o brezbožnem komunizma. — Socialna hierarhija in pravice države. 33. Da se po vzajemnem sodelovanju vseh dosežeta Socialni red in mir, zato daje katoliški nauk predstavnikom socialne oblasti takšno dostojanstvo in avtoriteto, kakršna sta potrebna, da morejo budno in skrblivo čuvati božje in človeške pravice, ki jih sveto pismo in sveti Očetje tako poudarjajo. Tu je treba pomniti, da se grdo motijo tisti, ki trdijo, da imajo v državi vsi državljani enake pravice in ni v njej nekih stopenj oblasti in neke hierarhije tistih, ki imajo oblast. Dosti je, če opozorimo glede tegana okrožnice Našega prednika b. s. Leona XIII., ki smo jih že omenili, zlasti na tisti, ki govorita o oblasti svetnih vladarjev (Okrožnica „Diuturnum illud“, 20. jun. 1881: Acta Leonis XIII zv. I, Str. 210—222) pa o uredbi krščanske države (Okrožnica „Immortale Dei“, wwww. nov. 1885: Acta Leonis XIII zv. II, Str. 146—168). V okrožnicah najdejo katoličani jasno razložena načela naravnega razuma in vere, ki jih morejo očuvati zapeljivih in nevarnih zmot komunizma. Komunistični nazori, ki jemljejo človeku naravne pravice in ga zasužnjujejo, ki zanikujejo prvi in najvišji Vir države in nje oblasti, ki na neslišan način prepuščajo javno oblast za skupno počenjanje zločinov, kar najodločneje nasprotüjejo naravni etiki in Stvarnikovi volji. Kakor je državljan kot človek od Boga, tako tudi država; Bog je določil njiju medsebojne odnose; zato se ne morejo ne državljani ne država oprostiti tistih dolžnosti, ki jih imajo med seboj, niti ne zanikati ali prikrajšati drug drugega pravic. Bog sam je torej določil in uredil poglavitne odnose med državljani in državo, zato je brez dvoma le nezakonita in krivična samolastna prisvojitev, uzurpacija, če poslavljajo komunisti na mesto božjega zakona resnice in pravice strankarske politične sklepe in ukrepe, polne sovraštva in človeške samovolje. Dalje Prebivalstvu dravske banovine! Letošnje poletje so toča in druge ujme uničile v mnogih krajih dravske banovine skoraj vse poljske pridelke. Do sedaj je prizadetih 10 srezov. V nekaterih krajih je bilo neurje tako silovito, da so uničeni vsi posevki. Sadno drevje je popolnoma okleščeno. Uničena je zlasti koruza, krompir, proso in ajda, ponekod tudi pšenica, rž, ječmen in oves. Poleg razdejanja na poljskih sadežih, v sadonosnikih in vinogradih je povzročila toča ponekod tudi na stavbah ogromno škodo. Pobila je mnogo šip in razbila na strehah opeko. Vihar je razkrival strehe in podiral kozolce. Nalivi so uničiti in razrili ceste in pota, tako da je promet pp teh krajih otežkočen. Škoda je ogromna. Do sedaj je uradno ocenjena na približno 60 milijonov dinarjev. To je tako občuten Udarec za naše kmetsko gospodárstvo, da se bodo Posledice še dolgo občutile. Naše kmetsko Prebivalstvo je obupano. H kraljevski banski upravi prihajajo čim dalje številnejše prošnje, iz katerih je razvidna silna beda prebivalstva poškodovanih krajev. Prizadeti so najbolj ravno oni preden banovine, v katerih živi najrevnejše Prebivalstvo. Kraljevska banska uprava bo iz .svojih sredstev, kolikor so ji na razpolago, skušala Vsaj malo olajšati gorje. Naprošena je tudi kraljevska vláda, da podpre poškodovane kraje. Ta sredstva pa ne bodo zadostovala za pokritje najnujnejših Potreb. Zato je dolžnost vsakogar, da priskoči v tej veliki stiski na pomoč našemu kmetu, ki Sicer ne prosi nikoli podpor. Radi čim uspešnejše izvedbe pomožne akcije, sem odredil poslovanje posebnega osrednjega pomožnega odbora, ki bo posloval pri tukajšnji kraljevski banski upravi. Ta odbor bo zbira! sredstva in jih nato razdeljeval med poškodovance v prizadetih krajih. Pozivam zato vso našo javnost, zlasti pa gospodarske kroge, da priskočilo na pomoč našemu kmetu. Potrebna je izdatna in hitra pomoč. Poleg denarnih podpor so dobrodošle tudi podpore v živilih, obleki in tudi v živinski krmi. Vsa sreska načelstva imajo navodila glede načina zbiranja podpor. Zato naj zlasti tisti, ki nameravajo prispevati v naravi, prijavijo svoje podpore pristojnom sreskemu načelstvu. Denarne podpore pa se naj nakazujejo Hranilnici dravske banovine v Ljubljani za račun osrednjega pomožnega odbora za po toči oškodovane kraje. Ban: Dr. NATLAČEN, s. r. Dodatki k povodni. Voda je po večini odtekla i püstila za sebov žalostno sliko. Ceste so na vnogih mestaj razdrte, travniki i pašniki blatni. Trava gnila i strašen smrad širi na vse kraje. Nešterne vesnice so tak napunjene z grdov zdü-hov, ka človek komaj odihavle. Nevarnost je velka, da nastane kakša kolera, posebno zdaj, gda vroče sunce začne pripekati na močvare. Želeli bi si lepi tihi, debeli dešč, ka bi blato i smrdeče malo dol oprao. Od povodnji so bile najbole prizadete sledeče občine: Črensovci, Odranci, vse tri Bistrice, Turnišče, Dobrovnik, Gaberje, Lendava i Órèšje. Ostale občine so nikelko menje prizadete. 350 hiš v lendavskem srezi je bilo ali pod vodov ali pa so bile ščista obdane od nje. 27 hiš od teh je bole poškodovanih, 6 jih je pa celo v nevarnosti, da se zrüšijo. Vse poplavlene zemle je okoli 5000 ha. Od toga 2400 ha njiv, 2000 ha travnikov, ostalo pašnikov i drügo. Krumpli so skoro popunoma vničeni. Hajdina tüdi, posebno tam, gde je voda malo duže stala. Travniki so popunoma vničeni. I to je za lendavski srez tem vekša nesreča, ar je tű predvsem živinoreja razvita i je živina skoro edini dohodek našega maloga kmeta. Voda je bila tak visika, da je na večih mestaj šik prek banovinskih cest. Občinske ceste so pa nešterne šče na 4 den bile pol metra pod vodov. Odnešenih je 10 mostov. Ar je teren, ki je bio pod vodov, jako obširen, je vso škodo natačno ne mogoče določiti. Zaednok se ceni Škoda na 2,800.000 Din. To je za naš gostonaseljeni Siromaški kraj strašen vdarec. Dugo de trpelo, ka si to ramo pomali zacelimo. Ponižno prosimo, da se pri ognjišči, gde bodo delili porcije, tüdi nas spomnijo z vednakov skrbjov, čeravno smo daleč na severi, daleč vkraj od ognjišča. Novoga živinozdravnika smo dobili v Lendavski srez. Kralevska banska uprava je imenüvala g. Baša Ignaca za banovinskoga veterinara, ali živinozdravnika. Novi gospod živinozdravnik bo stanüvao stalno v Beltincih, kde se je že tüdi naselo. Gospod veterinar je na razpolago vsakomi, ki ma kakšo nevoló pri svojoj stvari. Brezplačno da tanače i navodila vsakomi, ki se na njega obrne. Kde i kda bo gospod živinozdravnik držao kakše predavanje, se pravočasno objavi v našem listi. Gospoda Bašo, našega domačina iz srca vsem priporočamo. Preganjanje cerkve v Mehiki se nadaljüje. (V »Osservatore Romano“ pri-občüje jezuitski pater Ledit članek od zda jšnjega stanja katoličanstva v Mehiki) jako podobna sta si način preganjanja Cerkve v Mehiki i Rusiji. Na zlük nešternim izjavam, ki so na Vid za vero, se denok mehiška vláda neprestanoma trüdi, da bi razkristjanila mehiško lüdstvo. Vernikov več ne mantrajo kak pred leti, nego se vse bole prefrigano borijo proti veri. Katoličanom včasi dovolijo kakšo versko proslavo, da tak te nemrejo praviti, ka je oblast proti njim. Itak pa oblast niti črke ne spremenila tisti zakon, ki jim pravi, da se deca morejo v šoli včiti i vzgajati brez Boga. Na te način ščejo vzgojiti mladino tak kak komunisti v Rusiji na brezboštvo. GLASI. SLOVENSKA KRAJINA. Navuk za 3 red sv. Frančiška je v Črensovcih dnes tjeden, 22. augusta po večernicaj. Vučitelske spremembe v Slov. krajini. Premeščeni so sledeči vučitelje i vučitelice: Župan Danica iz Gor. Lendave v Vitanje, Župan Ana iz Gor. Lendave v Vitanje, Krebelj Ana iz Hotize k Svetomi Lenarti v Slov. goricaj, Mazaj Josip iz Kuzdoblane k Sv. Lovrenci na Pohorji, Kunst Angela iz Križevcev v Rogátec, Lorbek Maks iz Ženavelj v Sevnico ob Dravi, Kolnik Elizabeta iz Turnišča v Limbuš, Lužnik Franc iz Trdkove v Gornjo Lendavo, Jazbec Štefanija iz Svetinj na Tišino, Pavlin Pavla iz Pertoč na Tišino, Štubelj Marija iz Cankove v Krog, Hari Deneš iz Fokovec v Križevce, Nedeljko Hüda iz Turnišča k Velikoj Nedeli, Babič Josip iz Dobrovnika v Melince, Kogej Emilija iz Kuzme v Prevalje, Višner Ludvik iz Cankove v Moravče, Petrič Franc iz Petišovec v Sela pri Kamniki, Kariš Olga iz Kapce na Bloke, Turk Josip iz Melinec k Sv. Jakobi v Slov. gor., Pèčövnik Stanislav iz Tišine v Fram, Štrus Franc i Ana iz Doline k Blagovico, Rauter Janez iz Kapce v Dolino, Pevc Bogdana iz Moščanec v Preddvor, Kajč Albina iz Odranec v Marenberg, Zikero Helena iz Serdice v Olševek. Cankova. 21. julija smo sprevodili k Večnomi počitki 58 let staro Kos Katarino, dobro krščansko ženo. Pokojna je bila jakó navdüšena za naš katoličanski tisk, zato je bila ta hiša že od leta 1912. naročnica na Novine i Marijin list. Za pokojnov žalüjejo ne samo rodbina, nego tüdi siromacje, ar nieden praznih rok ne šo od hiše. Pokojnoj Želemo večni mir, domačim pa naše sožalje. + Dr. Franc Ivanocy: Iz naše davnine. Gornjelendavska farna cerkev leži pod gradom v globokoj, neprijaznoj grabi, stisnjena na zahodno stran brega. Ar leži dužina zidine od ishoda proti záhodi ali pravokotno pod bregom, je ladja v primeri s svetiščom jako globoka, svetišče pa je kak najbole nisiko, ka njemi gledoč na njegovo prejšnjo širjávo dávle pritisnjeni značaj. Záto tü zaman išče tisto navadno i potrebno sorazmernost, štera se nam na prvi hip pokaže pri starinskih zidinaj postavlenih v stili. Svetišče samo, kak tüdi stranske stené ladje, so stara gotska zidina; tören, ovači priličen i v razmerji jako lepi, je bio zidani 1729. leta. Oblika i razvrstitev oken v svetišči je podobna kak v petrövskom svetišči; obok pa je dosta prostejši kak tam. Rebra toti kak žarki bežijo iz sklepnikov v apsidi, proti slavoloki pa dve križajočivi se rebri tvorita preprosti križni svod. Toj orazvrstitvi reber primerno je ves svod sestavleni iz trikotnih mer. Rebra se končüjejo paroma v šilastom vrhi. Edina zanimivost svetišča je na evangeliomskoj strani v zidi iz najstarejšega časa odprtina za svestvo. Lepo odrašene, liki deloma spotrete, deloma pod stoletnim ometom se zdigavajo iz zida kameni robovi. Odprtina je pravokotne oblike i je ne vekša od menšega denéšnjega tabernakula. Zapirajo jo jako natenci, iz kovanoga železa napravlena, gostoj mreži podobna dverica. Kameni okraski oken so popunoma vničeni i vekši deo oken je zazidani. Vse to rüšenje je menda iz tistoga časa, gda je v letaj 1609—1670 cerkev bila v lüteranskih rokaj. Poslikana okna, kak je svetišče návadno bilo okrašeno, se je ne vidilo primerno mrzle düše verskomi bogoslüžji, zato je to trbelo vničiti ali po lastivnom okusi prirèditi. Od lüteranskoga consistoriuma poslani Letenyli Števan čepreški, Zvonarič Števan n.-eenski i Terboč Janoš gornjelendavski predikator so tü 1627. leta opravili kanonično vizitacijo. Eden primerek zapisnika te vizitacija je bio pri mojem predniki — plebanoši (na Tišini), šteri ga je posodo lüteranskomi popi, da bi ga prepisao. Po smrti svojega prednika sem zaman iskao to zanimivo pismo, pa sem do zdaj ne mogeo najti niti izvirnika, niti sem ne mogeo dobiti prepisa. Gda je Peter Széchy 1670. leta v Gornjoj Lendavi katoličanom nazaj spravo nigdašnje imanje, je tüdi cerkev pomali nazaj dobila katoličanski značaj. Istina, da je tá obnova s stališča cerkvene umetnosti ne bila prvenstveno izvršena, ar je vse bilo obrnjeno v te že nastopajočem baroč- nom slogi. Ne ravno lepi glavni oltar i dva strankiva oltara je 1729. leta posveto čanádski püšpek Lászlo Nádasdy. Iz te dobe je menda tüdi iz kovanoga železa umetno izdelana prečka. V svetišči so tüdi jako lepo napravlene klopi iz konca 18. ali začetka 19. stoletja, štere nikak ne spadajo v svetišče. Če bi dnes vütro obnašali to cerkev, bi jo z malimi stroški, vnogim starinoslovskim znanjom i ešče več dobre völe jako lepo i lejko postavili nazaj v njeno prvejšo obliko. Farniki so siromaški, liki za cerkev so tak pripravleni žrtvovali, da jim je žmetno najti primere. V drügih državaj je skoro v vseh püšpekijah naročeno plebanušom, da brez znanja i potrdila püšpekijske starinoslovske komisije ne smejo niti najmenšega popravka ali obnavlanja delati na starih cerkvaj. To je jako dobro določeno, ar se tak prepreči zamansko zapravlanje. Tüdi pri nas bi jako potrebno bilo takše določilo, ar bi tisti, šteri so si ne spravili osnovnoga starinoslovskoga znanja, meli priliko, dobiti zaneslivo vodstvo; tisti, ki so si pa sami, po kakšoj poti spravili takše znanje — ka je pri najboušoj voli tüdi pomenklivo — bi dobili v takšoj komisiji podporo i nasvet. Dostojno lepšanje cerkvi i razvoj cerkvene umetne obrti v velkoj meri je brez takše komisije niti ne mogoči. 15. augusta 1937. NOVINE 3 Tombola. Pri Sv. Sebeščani (Pečarovcih) bo 29. avgusta tombola. Što šče meti za 2 dinara ednoga „jürja“, naj pride te den k Sv. Sebeščani. Isti den bode tüdi blagoslovitev nove cerkvene vöre. Tombolo bo melo naše gasilno drüštvo. Polovico dobičkov dobi Prosvetno drüštvo. Romanje delavcov. G. Bejek, ki vodijo dühovno pastirstvo med našimi delavci v Bački i Baranji, vodijo za dnešnji lepi Marijin svetek naše delavce na Marijino božo pot. Naj je blagoslovi Marija! Gomilica. Preminoči tjeden so neznani tolvaje podkopali hišo Törnar Jožefa, ki je v Canadi i od žene odnesli zabeo i meso, na šterom je ešče dužna bila. Siromaška hiša, štera nema ne svinj, ne krav, je jako oškodüvana i v velkoj nevoli, ar more siroto slepo staro mater prehraniti. Pince. Ves, 7.50 km oddaljena od Lendave, na meji Madžarske. Ščista madžarska ves. Preminočo nedelo so gasilci meli veselico — bál. — Za Pince, ki so odrezani od sveta, je to bilo več, kak či bi gde v Črensovcaj nova meša bila. Kak navadno Pinčani v nedelo odvečara pridejo vsi vö ná cesto, starejši ob grabaj sedijo, mlajši pa na cesti hodijo, se z biciklini vozijo. Tak je preminočo nedelo — na bál — nindri nikoga ne bilo videti. Tak da bi se cela ves odselila prek na Madžarsko. Vse je bilo najmre zbrano na šolskom dvorišči, staro i mlado. Velki prostor so zagradili z redkimi vejami. Vsi stoli so bili puni. Okrog plota pa so se zbirali tisti, ki so ne meli penez i nešterni mali, ki so ne vüpali notri. Vnogi „maliˮ so najmre tüdi notri vüpali stopiti i celo plesali so. Med njimi šolska deca. Naprej ne bomo pisali. Samo to šče omenimo: Ne dugo, kak je oblast dala zbovnjati po vsej vesnicaj — tüdi v Pincaj so lüdje čüli, — da se šolske mladine ne sme püščati na veselico, ar bodo kaštigani tisti, ki veselico držijo i starišje — po zakoni. Mi na tom mesti prosimo merodajno oblast, naj zdaj uporabi svojo oblast i naj postopa po zakoni proti tistim, ki so v Pincaj od oblasti izdane odločbe ne držali! Če zdaj ne bo eksekutive, te se bodo vsi Pinčani v pest smejali našoj oblasti, ki izdaja naredbe, pa jih ne izvaja. To bo skrajno kvarno vplivalo na lüdstvo, ki že itak ne spoštüje bogzna kak autoritete. Demoralizacijo naše mladine, ki jo širijo na žalost ravno gasilske veselice — lehko stavi edino oblast, če bo dosledna i bo gledala tüdi na vzgojo naroda. Ivanci. Preminoči pondelek rano zajtra je našo ves zadela velika nesreča. Že ob 3 vöri je cela ves bila na nogaj i vsak šteri je li mogeo prijeti lopato ali motiko bežao, da se prepreči silna voda, štera je z vsov močjov vdirala v ves. Vode smo meli za par minut do kolena v vesi, njive pa skoro vse pod vodov. To vodo smo dobili iz moravskoga potoka, šteri je zaistino slabo spucani. Za volo njega trpimo veliko škodo, zato ka šče dnes mamo do 60 plügov njiv i travnikov pod vodov, da so krumpiči skoro vsi zagnjilili, otava pa je vse blatna. Tüdi Ledava nas je dva dni ogrožavala. Vsak čas je cela ves mogla biti na njej, da z büranjom prepreči nevarnost. — Vodno zadrugo prosimo, da nam Ledavo na gospodskom da zabörati, zato ka je voda grabo odnesla i če ešče ednok — Bog ne daj — pride tak velka voda, kak je zdaj bilo, te nam hiše odnese. Bogojina. Naš gosp. plebanoš Hauko so nam zbetežali. Odišli so si zdravje iskat. Težko nam je, da nemamo doma svojega düšnoga pastirja. Molimo zato Boga za njüvo skorajšnje ozdravlenje. Strehovci. Pri nas se klati nekši naküpovalec živine, šteri nas siromaške kmete jako nori. Tak je pri ednom teleti šteo znoriti 18 kil. Previden je pa bio siromak, pa je to zapazo i teleta nej dao. Zato opozarjamo, da se takših naküpovalcov ogiblete i dajte svoje blago poštenim küpcom, šteri vas ne bodo norili. Sobota. Preminočo soboto je bio pri nas ustanovleni fantovski telovadni odsek za celo faro. Dečki kažejo vnogo veselja do drüštva zato se jih je včasi od začetka prav vnogo priglasilo i izgleda, da bo to eden zmed najmočnejših odsekov v našoj krajini. Za predsednika je zvoljeni g. Kerec, za tajnika g. kaplan Škraban, za načelnika pa g. Novak. Za načelnike oddelkov po posameznih vesnicaj bodo pa zvoljeni dečki izmed članov tiste vesnice. Pri ustanovnom občnom zbori, šteri je potekao v najlepšem redi i ob velkoj zadovolnosti članov, sta bila navzočiva tüdi banski svetnik g. Bajlec i domači plebanoš g. Vojkovič. Bogojina. Za prosvetni tabor se mi prav lepo pripravlamo. Naš fantovski odsek, šteri že jako dobro dela, se punoštevilno udeleži tabora. Pripravlamo tüdi vekše število biciklistov, tak da se vüpamo, da se pokaže Bogojina v Soboti na tabori, kak edno zmed najmočnejših drüštev, kak je to nigda bilo, dokeč so nas ^prijatelske sile ne raztirale. Pa tüdi vnogo lüdstva pride iz naše fare, zato ka se že vsi veselimo, da pridemo po dukšem časi znova z našimi voditeli vsi ednok vküp. Tišina. Naše prosvetno drüštvo je že začnolo s pripravami, da se vsi v kem vekšem števili vdeležimo prosvetnoga tabora v Soboti v nedelo 5. septembra. Tišinčari neradi zaostajamo za drügimi, zato se zdaj ščemo ešče prav posebno postaviti. Poleg drügih far i drügih drüštev ščemo biti mi med prvimi i najmočnejšimi, zato že zdaj z veseljom gučimo od našega tabora i što vse bo šo na tabor. Lipa. Kap je zadela Zver Ivana, dedeka od g. Zver Števana, kaplana v Konjicah. Ravno en den prle se je zgodila nesreča, kak je vnük nastopo svoje prvo slüžbeno mesto v Konjicah, k šteroj slüžbi so njemi dedek davali lepe navuke. Za ozdravlenje je malo vüpanja. Petanjci. Preminoči tjeden smo zakopali pri velikoj vdeležbi Šiftar Janoša, dobroga krščanskoga moža. Vmoro ga je krč, zvani tetanus. Večna svetlost naj njemi sveti. Črensovci. Prosvetno drüštvo je melo svoj občni zbor dnes tjeden, na šterom so se zvolite nove kotrige. Pri toj priliki je držao od prosvete lepo predavanje g. Camplin Ivan, tajnik prosvetne zveze. — Sirotišnica Deteta Marijike z Turnišča je ponovila z lepim uspehom svojo dečinsko igro dnes tjeden. Turnišče. Naš g. kaplan so odišli na počitnice, obiskali so nas pa naš rojak, g. Tivadar Jožef, dolnjesinički plebanoš iz Vogrskoga. Želemo njim, naj se na domačoj slovenskoj zemli dobro počütijo. Telovadba mladine. V nedelo je prišlo okoli 30 dečkov iz far sobočkoga i deloma lendavskoga dekanata v Soboto, i so se vadili kak člani deških odsekov v telovadbi. Bog blagoslovi začetek i daj dečkom veliko priličnost predvsem v düševnoj telovadbi, ka do znali spretno premagati staroga sovražnika človečega roda. Tak bo telovna telovadba zaistino vesela i svoj namen v popolnosti dosegne. Lepe skrivnosti Rožnoga venca se dobijo pri upravi M. Lista v Črensovcih. Edna skrivnost 25 par. Skrivnosti so tak tiskane, ka se lejko rabijo za mesečno i tüdi za letno spremembo. Vsaka kotriga plača 25 par pa Roža ma lepe skrivnosti. Segajte po njih. Dokležovje. Julija 31. je strela vdarila v gospodarsko poslopje Plej Jožefa. Zgorelo je vse, ešče snopje nezmlačeno. Zgorelo njemi je tüdi štiri glav živine, vse küre, peto živinče pa tüdi zginjava. Plej ma nedoraščeno deco i devetčlansko drüžino. Pomagajte siromaki. Dare sprejema tüdi uprava našega lista. Grad. Vsem našim dečkom i moškom. 5. septembra de v Soboti velki naš prosvetni, fantovski tábor. Toga tabora se moramo tüdi mi vdeležiti v kak najvekšom števili. Zato de od nas vozila na te tabor sküpina biciklistov na opletenih biciklaj. Zato vsakši dečko i moški, šteri de se z nami pelao, naj se kemprle priglasi v farofi ali pa domačomi bogoslovci g. Kereci. Drüga navodila še dobite. Delajmo pa nato, da nas bo kem več. — To bo naš den! Bog živi! Obisk. Pri Gradi smo meli obisk. Iz Ljubljane so prišli k nam taborit nekši študentarje. Što so bili, nam je ešče zdaj ne znano, ar so gospodje v 15. dnevaj svojega bivanja ne meli časa predstavit se. Ešče bi znamkar ostali duže med nami, pa jim nekak volo vzeo. Med lüdstvom so zapüstili ne ravno najbolši vtis. Gostje, šteri se radi cerkve ogiblejo, a gostilne držijo, nemrejo zapüstiti najbolših spominov. Mi goričanci smo radi, da nas što obišče, želemo pa tüdi, da se gostje držijo toga, česa se lüdstvo drži. Ne nücamo pa nikših novih posküsov i navukov. Po celom Prekmurji ide glas, Ferdo Horvat-a trgovina v Bogojini je zaistino za nas. Izreden gost. Preminoči tjeden je obiskao Grad odličen gost iz Beograda, rodom Anglež. Zanimao se je posebno za farno cerkev, štera se njemi je nad vse dopadnola. Proščenje. Na Velko mešo, to je 15. augusta mamo pri Gradi velko proščenje i senje. Na te lepi den se vneto pripravlamo z našimi srci i düšami, da dostojno počastimo najvekši naš praznik: Marijino vnebovzetje. Bog daj svoj blagoslov i lepo vreme. Pošta. Jonaš Štefan, Predanovci. Sprejeli 15 Din. naročnine, štero smo spisali že za I. 1938. Lani ste 15 Din. više plačali, ka je letos v račun prišlo. — Ropoša Jožef, O. Lendava št. 80. Naznanite nam, štere številke Novin ne ste sprejeli. — Titan Franc, Krog. Bodanec Julilana je prišla s Francije domo, davajte njej Novine. — Novak Ana domači. Vaše Novine se prišle nazaj, naznanite nam njeni novi naslov. — Lopert Štefan, Tešanovci. Vaše naslov smo že meli prepisani. — Matjašec Ano domači, Sred. Bistrica. Naznanite nam Anin novi naslov. VABILO na redni občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Dolnji Lendavi, reg. zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši dne 22. augusta 1937 ob 11. uri dopoldne v Zadružni pisarni. Dnevni red: 1.) Odobritev zapisnika zadnjega obč. zbora. 2.) Poročilo načelstva in nadzorstva. 3.) Odobritev računskega zaključka za 1.1936. 4. ) Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem kraju in pri istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov. — Načelstvo, Raspis. Občina BELTINCI razpisuje progmatično mesto obč. delovodjo oziroma tajnika s štiri razrede srednje ali tej enako strokovno šolo z nižjim zaključnim izpitom, ter z najmanj 3 mesečno prakso. Vsi prosilci morajo imeti pogoje iz čl. 7 in 8, uredbe o obč. uslužbencih. Rok za vlaganje prošenj se določi od 10. avgusta do 10. septembra. Natančnejša pojasnila se dobijo v uradu obč. Beltinci. UPRAVNA OBČINA BELTINCI, dne 9. VIII. 1937. Jürjanska farna, cerkev se zdigávle v dolini Ledave na zaistino slikovitom bregi. Zidina sama je tak mala, da je nišče nema za farno cerkev i nemre vervati, da fara s štiri jezero düšami má takšo cerkev, ar si je niti misliti ne mogoče, da more takša cer-kvica bar Ozdaleč slüžiti tistim potrebam, s šterimi je v našem časi istinsko düšno pastirstvo zvezano. Vsa zidina shaja iz gotske dobe, ka zvünešnjost že na prvi pogled kaže. Svetišče se končávle v jako lepoj maloj apsidi z ednim zazidanim i ednim odpretim šilastim oknom. Kamenoga okrasa teh oken nega, samo ostanke je viditi na zazidanom okni. Na epistolskoj strani je vekša globina s preprostim šilastim kamenim robom. Ta globina je isto kak v starih opatijskih cerkvaj zamreženo okénce. Obok počivle, podobno kak v gornjélendavskoj cerkvi, na rebraj, ki v obliki žarkov idejo iz sklepnikov i tvorijo trikotna polja. Rebra se končavajo v stranskih stenaj s svetimi konci, ka odzvüna kažejo preprosti podporniki. Tören je tüdi gotski, vhod pa má lepo izrezane šilaste dveri. Obok ladje je kesnejšega izvora i jako prosto napravleni, po primeri tzv. donga i križnoga oboka. Negda je ladja ne bila obokana, liki z lesenim stropom pokrita, ka je mogoče določno viditi na podstrešni delaj nad denešnjim obokom. Na podstrešji je viditi tüdi nad stranskima stenama slede jako starih fresk, ki so menda krasile vso cerkev i bi se ešče dnes najšle pod debelim ometom. Vsa zidina je napravlena iz kamna i tomi se je zahvaliti, da ešče dnes trdno stoji nazlük mnogim i velkim viherom stoletij i niti sleda nega kakšoj razpoknji. Ar pa dnes že ne slüži svojemi nameni i je sama na sebi ne kakša redka starinska vrednost, de trbelo pri nameravanom zidanji nove cerkve če ne vso, bar deo podreti. Deloma zavolo poštüvanja do prednikov, deloma zavolo zanimanja za stare spomenike trbe po možnosti skrbeti, da pri povečavanji i prezidavanji starih cerkvi teh do teo ne poderajo, liki kelko je mogoče, staro popunoma ali bar zanimivejše dele zdrüžijo z novov zidinov. Istina, da je to dostakrat žmetna naloga, posebno, če se ostro držimo sloga, ka pa nigdar ne smemo zapüstiti, liki dnes je tüdi v tom pogledi dosta vzgledov v tüjih strokovnih listaj i delaj i s pomočjov teh je mogoče napraviti jako zdrave i dobre načrte, s šterimi zadostimo vsem zahtevam. Jürjanske cerkev je v zaželenoj meri mogoče povekšati samo tak, da se poderé edna stranska stena i strop, svetišče i tören pa se lejko nedoteknjetüva obdržita. Svetišče naj bo v novoj cerkvi stranska kapela, tören pa bi zdignjeni primerno višini nove ladje najbole slüžo novoj cerkvi. Cerkev sv. Jeléne v Pertoči je zidana na visikom i ne prostornom vrhi brega, šteri leži od sevra na jüg jugozahodno od Sv. Jürija. Malo je vekša kak jürjenska. Menda se ne zmotim, če mislim, da spada Jelenska cerkev med najstarejše zidine krajine i da izvira iz prehodne dobe, gda je romanski slog pomali začno prehajati v gotskoga, ka se je pri nas zgodilo povprečno v drügoj polovici 13. stoletja. Vsa zidina nosi na sebi znak težkoga pritiska. Jako mala okna svetišča se končavajo v jako topom vrhi, vsa njihova zgradba je romanska, nisiki i zvünešnji podporniki, debelina sten, posebnost oboka svetišča: vse to kaže na slog najranejše prehodne dobe. V svetišči nega niti sleda rebrom na oboki; polja oboka se srečajo v preprostoj ostrini, štera se zgübi v stranskih stenaj. Obok svetišča je prosti dvojno sestavleni romanski križni obok. Zvünešnje stené ne kažejo določno, liki dajo slutiti románske oblike, kakpa mešane s šilastimi motivi. Obok ladje je tüdi tü kak pri Sv. Jüriji nadomeščao leseni strop; denešnji obok izvira iz 17. stoletja i je jako neprilično delo. Kak za zgodovino Jürjanske tak tüdi jelenske fare nega nikše trdne listine, ar so se te za lüteranskoga časa vse vničile. Od zmage katoličanstva naprej nam ništerne podatke dajo matične knige i male opombe, slučajno v nje zapisane. Iz teh je pa ne mogoče sestaviti zgodovino far, ar bi njihova vrednost bila samo pri vekšoj množini gradiva. Gornjelendavske i Jürjanske fare prebivalstvo je tri štrtine katoličansko, edna stotina pa lüteranska; v jelenskoj fari pa je 98.5% prebivalstva katoličanskoga i samo 1.5% lüteranskoga, tak da je to najčistejša kat. fara sobočke dekanije. Če iščemo tomi vzrok, te ga menda najdemo na sosednom Štajerskom. Gda so na Vogrskom Széchyji gnali svoje podlózance v lüteranstvo i njim na šinjek spravili lüteranske predgare, je katoličanskoga čütenja lüdstvo na sosednom Štajerskom iskalo i najšlo navuk svoje stare vere i sredstva milosti, ar je tam Ferdinand II. že povsédi obnovo katoličansko vero. Vsagdenéšnji stik s sosednim katoličanskim lüdstvom je tüdi v tom lüdstvi obdržao zavüpanje v staro vero, štera je po odhodi luteranskih predgarov tak zagorela, da je nieden človek ne ostao v krivoj veri. Denešnji luteranje so se sledkar priselili. Ešče dnes je mogoče v toj fari viditi sled toga, da je tü lüteranstvo nigdar ne pognalo korná. Lüdstvo te fare je popunoma prepojeno s katoličanstvom, štero se je tak zdrüžilo z naravov, da ga nikše neprilike niti genoti nemrejo. (Dale) 4 NOVINE 15. augusta 1937. Mladini za počitnice. Motil sem se! V velikem mestu je živel mož odličnega stanu v zelo ugodnih gmotnih razmerah. Žena mu je bila že davno umrla. Imel je pa hčerko-edinko, ki jo je srčno ljubil. Toda Hüda — tako je bilo hčerki ime — je nevarno zbolela. Skrbni mož je čital potrt in obupen z obraza slovečega zdravnika, da skoraj ni rešitve. Zdravniški posvet je potrdil njegovo grozno slut-njo: 17 letni Hildi so bile ure štete. Zdravnik je poizkušal tolažiti potrtega moža, ki je ihte plakat: „Moj otrok, moja sreča, saj ni mogoče, da me zapustiš !ˮ Bodite mož in premagujte se vsaj radi hčerke, pravi zdravnik in se poslovi. Oče je bil sam pri hčerki, ki je čakala smrti kakor zlomljena lilija. „Kajne, očé, sedaj bo treba iti?ˮ — vpraša bolnica. Nesrečnemu možu je obupavalo srce. S silo zatre jok in pravi: „Ne, moj otrok, kriza bo kmalu prestana, potem pa bo bolje.ˮ „Oče, ne govori, kar ne misliš res. Čutim, da moram umreti in to tudi ti veš. Ne govori torej drugače. Saj si mi vedno resnico govoril, ali ne? Zdaj pa, ko se moram posloviti, te prosim, potolaži me in mi še enkrat ponovi, kar si vedno pripovedoval, da ni Boga in ne posmrtnega živlenja, ker drugače se bojim umreti.ˮ Nesrečnež se je stresel in bil v veliki zadregi. Pred seboj je videl žrtev, delo svojega govorjenja in življenja. Po njegovi krivdi mu je postal lastni otrok, ki ga je oboževal, neveren, kakor je bil on sam. V njegovi hiši se je o veri govorilo redko, a tedaj zaničljivo. Hčerke doslej ni pustil niti k prvemu sv. obhajilu. K sv. maši ni hodila. In sedaj, v odločnim trenutku, ga ta hči roti, naj ji pove resnico. — „Otrok moj, odpüsti mi! Motil sem se in zmotil sem tudi tebeˮ — izpregovori očé z izpremenjena in povzdignjenim glasom: „O, saj živi nad nami Bog, saj je posmrtno življenje, saj je večnost!...ˮ Z nepopisljivim izrazom, napol v strahu, napol z začudenjem je pogledate umirajoča Hilda na očeta, hkrati pa ji je zasijal žarek upanja. Drugega ni rekla, kakor: „Oče, poklici duhovnika!“ — „Da, zate i zase !“ Drugo jutro je splavala očiščena in srečna duša proti nebu, — pri postelji mrtve Hilde pa je klečal mož, vdan v božjo voljo in zatopljen v molitev. Ko se dvigne, poda roko duhovniku ki je bil previdel umirajočo hčerko in spovedal tudi njega, in solznih oči vzdihne: „Hvala vam, pater, v imenu umrle hčerke in v mojem imenu! Težka, pa lepa in srečna je bite današnja noč. Da, da!v Svobodomiselno je lahko živeti. Če pa smrt po-trka na vrata ...ˮ Več ni mogel reči. Pater ga potolaži rekoč: „Bog odpušča. Potolažite se, saj imate angela-zagovornika v nebesih.ˮ „Družina božjega sveta.ˮ V torek 27. julija jé bil v Ljubljani ustanovni zbor dobrodelnega in vzajemno- podpornega društva „Družina božjega sveta.ˮ Z novoustanovljenim društvom je dobila dejavna krsčanska ljubezen do bližnjega novo ognjišče, od koder bo sijal žar ljubezni na popolnoma svojstven način. Ustanovitelji so namreč osnovali društvo z namenom, da bi oskrbovalo siromašno, zapuščeno, neuko mladino in ji pomagalo do usposobljenosti za življenski poklic, da bi nudiio onemoglim, delanezmožnim, siromašnim ljudem, človeka dostojno preskrbo, delamožnim, zdravim, brezposelni ljudem pa — delo, po dogovorjeni nagradi. Brezposelni in siromašni ljudje, ki so še močni in in zdravi, pa so na milost in nemilost prepuščeni cesti in bridki borbi za življenje, naj bi samo ne čakali podpor in naklonjenosti krščanskega usmilenja, marveč, da bi z delom pomagali tudi ustvarjati blaginjo človeštva kajti siromakov-prosilcev bo vedno več, onih pa, ki bodo mogli naklanjati podpore pa bo vedno manj. Bridka resnica je, da je danes silno težko dobiti zaslužek, vendar to žalostno dejstvo naj bi te, mnogokrat res bedne ljudi, ne spravljalo v obup. Boljše je namreč prijeti za kakršno koli delo, če tudi za samo življenjsko preskrbo, kakor pa predati se v obupu cesti in v pomanjkanju in v brezdelju životariti od milosti drugih. Žal, da dandanes tudi za samo življenjsko preskrbo — dela ni dobiti! Če se društvu posreči tolikšen napredek, da bo moglo zaposliti in oskrbovati vsaj brezposelne drüžinske očete, bo že s tem mnogo storilo v omiljenje splošne bede. Vsi vemo, da se je sebičnost tako polastila pridobitnikov, malih in velikih, da vsakdo misli sam nase in se peha za tem, kako bi si ustvaril čim več ugodja, da na bednega bratatrpina komaj utegne misliti in mu nüdili kako mrvico od svojega blagostanja. In vendar smo si vsi ljudje bratje in sestre, ker smo otroci enega Očeta ! Kako pridobitniki sedanjosti pozabljajo na to resnico in na nauk, ki ga je Bog-človek, naš Brat, Sin božji učil: Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe ...! Ideja društva, s katero hoče požeti miselnost današnjega človeka, pomeni boj sebičnosti in krivični trdosrčnosti in vpostavitev dobrotnosti, usmiljenosti in medsebojne pomoči, kakor to terja krščanska ljubezen od vsakogar. Ali si društvo ne stavi prevelikih nad? Kako bo mogoče izvesti ta veliki preobrat? Od vsakega posameznika je odvisna zmaga te odrešilne zanesli: od najmogočnejšega kapitaliste pa do zadnjega prosjaka. Brat mora pomagati brate zaradi Boga! Ne sovraštvo do kapitalistov, ne mržnja do bogatinov, ne zavist do onih, ki niso v revščini, ne demonstracije, ne stavke, ne revolucije, ne brezbožni komunizem — ne, to niso sredstva za izboljšanje blagostanja bednih množic! Svet preroditi, srca omehčati, blagostanje vpostaviti more samo — ljubezen! Ljubezen do Boga — oprta na živo vero in trdno upanje — in dejavna ljubezen do bližnjega! Vsak posameznik mora sočutje do trpečega brata izražati z — dejanji! Tako kakor je Kristus učil! Sebi odreči — pa bližnjemu dati! Sebičneži in trdosrčneži na ta način ne bodo mogli obstati v človeški družbi; sami se bodo izločili in onemogočili. Društvena pravite predvidevajo med drugim, gradnjo dobrodelnih domov širom Slovenije, ustanavljanje javnih kuhinj, prenočisč, trgovskih, obrtnih in poljedelskih podvzetij, kjer bodo zaposleni zdravi, delazmožni ljudje, da bo društvo moglo oskrbovati onemogle in siromašno mladino. Vsakdo se bo udejstvoval v svojem poklicani delu. Še mnogo drugih možnosti predvidevajo pravite, ki bodo, če se vsaj nekatere posreči izvesti, zagotovila društvu obstoj in napredek. Kdor bi želel podrobnejša informacij, naj se obrne na drüštveno vodstvo, ki mu jih bo radevolje postelo. Društvu, ki so ga z vednostjo ljubljanskega g. knezoškofa osnovali sami lajiki, ki ne zavzemajo kakih uglednih položajev in so v borbi za življensko eksistenco, predseduje g. Franc de Cecco, dolgoletni propagator „Svete vojskeˮ, ki je v svojem poslanstva prehodil vso Slovenijo in je bil tudi tajnik dobrodelnega društva „Varstvoˮ in vodja dobrodelne pisarne lista „Po božjem svetu.ˮ Ker so predsedniku znane prilike v Sloveniji do vseh podrobnosti, bo znal društveno delovanje gotovo tako usmeriti, da bo društvo doseglo čim več uspehov. Bog daj svoj blagoslov! (Društvena pisarna je v Ljubljani, Sv. Petra nasip št. 17.) Pisma naših iz tüjine. Bernjak Anica i sestra Mariška iz Vidonec v Franciji: Pošilave pozdrave celoj Slovenskoj krajini i vam g. vredniki ino se vam najlepše zahvalüjeve na rednom pošilanji naših listov, nadale Vašim sotrüdnikom, celoj gračkoj fari; žalosti naj, ka smo zgübili vrloga düšnoga pastira, kak so bili pokojni g. plebanoš Bednarik. Nadale pozdravlave tüdi gg. kaplane. g. Tomorija kantora i njüvo gospo. Ostaneve ešče edno leto v Franciji, čiravno je frank spadno. Prosive, da tüdi naprej nam tak redno pošilate naše Novine i Mar. list, štere so nama v najvekšo tolažbo. Pozdrave pošilava tüdi svojim starišom, bratom i sestram, celoj vidonskoj vesi, vsoj rodbini ino botrini, krstnoj i firmanskoj i želeve vsem boži blagoslov. Službena naznanila. Prodaja sadja za izvoz navodila in odredbe. Ena izmed največjih napak v našem sadjarstva je prezgodnje spravlanje sadnega pridelka. Ne samo, da s tem poškodujemo sadno drevje samo, ker mu polomimo rodni les, je tako — s silo, zeleno potrgano in okleščeno sadje malo vredno, pa naj si ga uporabimo za dom, ali pa ga prodamo. Slovenija je navezana na inozemska sadna tržišča, kjer pa našemu sadju zelo konkurira sadje iz drugih izvoznih držav, ki je mnogo skrbnejše spravljeno, obrano z roko, zrelo in pravilno sortirano, kar pa žal ni slučaj pri našem sadju. Razumljivo je, da tuje sadje doseže potem lepše in višje cene kot naše, kar nam je v ogromno škodo. Sadje naj se ne bere — trese prezgodaj. To je posebno važno pri jesenskem sadju, ki pridobi največ na svoji teži in kakovosti ravno zadnje dni zrenja. Tako sadje se obira šele ko je popolnoma razvito t. j. drevesne zrelo, torej le malo preden je užitno zrelo. V shrambah in med prevozom tako sadje dozori, da je primerno za uživate. Zimsko pozno sadje, pa pustimo čim dalje na drevesu. O pravilniku o kontroli svežega sadja namenjenega za izvoz z dne 3. VI. 1931 (Slüžb, list št. 298|47 iz 19011.) mora biti sadje namenjeno za izvoz zrelo, brano z roko, pravilno sortirano zdravo in nepoškodovano. Za izvoz ne pride v poštev zeleno, nezdravo, obtolčeno ali na kak drug način poškodovano sadje. Na osnovi citiranega pravilnika se bodo prekrški kaznovan z globo do 5000 Din. Prezgodnjega spravljanja sadja pa ne zakrivijo vedno sami sadjarji, temveč v prvi vrsti oni Sadni trgovci in pa kupčevalci, ki tako zeleno sadje kupijo in silijo sadjarje k prezgodnjemu spravljanju sadja in tako izkoristijo slabi motni položaj kmetovalca. S tem pa ne izkoriščajo samo posameznih sadjarjev, ampak z takim delom še v mnogo večji meri škodijejo interesom našega sadjarstva in trgovine z sadjem v splošnem. Pri nakupu sadja igrajo veliko vlogo največkrát razni preküpčevalce ki kupujejo sadje za posamezne trgovce. Preküpčevalci ki kupujejo sadje za drugega trgovca morajo imeti tozadevno pooblastilo, katero izda trgovski gremij in ga vidira sresko načelstvo. Trgovci pa se morajo izkazati z obrtnim listom in potrdilom (uverenjem) Centralne komisije za izvoz sadja pri ministerstvu za trgovino. Kmetovalcem — sadjarjem se priporoča, da prednja navodila vpoštevajo ! Sreski načelnik: Miloš Grabrijan s. r. CENE. Penezi. Angleški fünt ... Nemška marka ... Austrijski šiling... Vogrski pengő ... Grcka lira ... Amerikanski dolar Holandski goldinar Švicarski frank ... Belgijska belga... Italijanska lira ... Francoski frank... Češka korona ... Dinarov vala: 214—216 17.20 -17.60 8.40 8—8.76 31.50 43.80 23.26 9--10 7.37 2.31 1.70 1.54 Živina. Kg na živo vago v dinaraj: Jünci debeli 5.50—6.50, poldebeli 4.75— 5.75, biki za klanje 5.50—6-—, krave za klanje 3—4, plemenske krave 3—3.65, krave za kolbase 2—3.50, telice 5—6.50, teoci 7.50—5, praščiči 8.50—9.25, plemenski prasci 5—6 tjednov stari 115—140, 7—9 tjednov stari 120—150 Din. po falati. Konji 3000—3500 Din. Zrnje. 100 kg. v dinaraj: pšenica 200, žito 170—180, oves 170—190, kukorica 120 do 140, grah 150-160 Din. Okoli 15 plügov zemle je k odaji v Rakičani. Što šče küpiti naj se oglasi prí g. Franci Bajleci, advokati v Soboti. Vabilo na občni zbor AGRARNE I GOSPODARSKE ZADRUGE z n. o. z. v ČRENSOVCIH, ki se vrši v Črensovcih v Našem Domi 22. aug. ob pol dvanajstoj vüri s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora. 2. Poročilo načelstva i nadzorstva. 3. Odobritev rač. zaklüčka za 1. 1936. 4. Sprememba pravil. 5. Slučajnosti. Če te občni zbor ob določenom časi ne bi bio sklepčen, se vrši pol vüre poznej na istom mesti i z istim dnevnim redom drügi občni zbor, ki sklepa valano ne gledoč na število navzočih kotrig. Načelstvo. K odaji je hiša zidana i gospodarsko poslopje, ki je cimprano. Posestvo meri 12 oralov, obsega travnik, njive, šumo, gorice, sadovnjak, vse okoli hiše. Cena okoli 54 jezero dinarov. Zglasiti se pri Nedelko Janoši, Juršinci, p. Sv. Lovrenc v Slov. Goricah. Zavolo starosti k odaji posestvo, ki meri 5 bralov, blizi cerkve i kolodvora v Bodanovcih, občina G. Mihajlovci, Medjimurje. Vse novo zidano, 2 sobi, 2 kühinji, pivnica, klet, k posestvo spadajo njive, travniki, šume. Zglasite se pri Ladič Franji v Bodanovcih. Vika Razlagova: Iz življenja vzornega očeta. Lepa je bite domačija mladega Frica! Vse na njej je pričalo, da skrbe za njo pridne in skrbne roke! Božji blagoslov je zvesto čul nad njo, ter jo spremljal iz roda v rod! . . . Mladi Fric, je prevzel od svojih starišev to lepo domačijo! Izplačal je dediče, ter tako postal na njej sam svoj gospodar. Skrbni Fric je postal vreden naslednik svojega očeta! Ker sam ni mogel zmagovati vsega, si je začel skrbno iskati ljubečo roko, ki bi mu pomagate voditi precej obširno gospodarstvo! Želel si je najti zvesto ljubeče srce, ki bi mu stalo ob strani, v srečnih in temnih dneh življenja! Že nekaj let je poznal v svojem rojstnem kraju, mlado in marljivo dekle — Cilko, — katere čist in blag značaj, ter vsa njena prikupljiva zunanjost, sta zelo blagodejno vplivala nanj. Končno je prišel do prepričanja, da ga edino to dobro dekle, lahko osreči! Čemu bi še toraj dalje pomišljal, ko vidi da je Cilka, kakor ustvarjena zanj! „Edino samo ona bo postala gospodarja mojega srca, — in moje domačije!ˮ Tako je sklenil Fric v svojem srcu in zaprosil nekega dne svojo izvoljenko, — za njeno roko! . . . Komaj dvajset letna Cilka, ki je dobro poznala že iz otroških let vse plemenite in lepe čednosti mladega moža, se ni dolgo zoperstavljala njegovi srčni prošnji. Sklenila je osrečiti njega, ki jo je zaprosil ljubezni ter mu postati zvesta žena in spremljevalka na potu življenja, če prav je dobro vedela, da je mnogokrat zakonska pot skozi življenja vsa trnjeva in obdana z bolestjo in — trpljenjem! . . . Nekaj mesecev za tem je postala Cilka, Fričeva žena in skrbna gospodinja na njegovi domačiji. Kako srečnega se je počutil mladi mož, ob strani ljubljene žene, koliko sladkih upov in nad je stavil v bodočnost, katere je že videl v duhu izpolnjene, s pomočjo drage žene! — Utrjen je počival ob tihih večerih ob njeni strani, ter ji ves vnet razkrival, kako lepo si bosta uredite gospodarstvo in kako srečna bosta živela v svojem domu! Cilka, ga je verno poslüšala, ter v srcu občütila vso tisto srečo, ki jo občuti le srce blage in dobre žene, ki stavi za Bogom vse svoje zaupanje v blagega moža. Njena duša pa je v tej sreči prosite ljubega Boga, naj ji ohrani to njeno srečo tako lepo in solnčno, vse dni, njunega življenja! - - - - (Dalje) Zahvala. Spet se v bolesti je pesem rodila, zahvale izraziti moči mi ni: Bog, naj še v polnoč bi me žalost ovila — da le spet poldan zablesti . . . Le za trenutek take radosti, ki srce zdaj napaja, — milijonkrat morje žalosti, križnegá pota vsaka postaja — Pa, večno boš blaženost dal za trpljenje to časno — blisk slutnje si v srce postel, oko v njem postalo je jasno . . . Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. — Za tiskarno Balkánji Ernest, Dolnja Lendava. — Izdajatelj in urednik: Klekl Jožef, župnik v pok.