LETO XVIII. — številka 46 Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kram Radovljica, Skofja Loka in Tržl.>. — Izdaja Časopisno pod Jetje »Gorenjski tisk« — Glavni tu odgovora: urednik SLAVKO BEZNIK KRANJ, sreda, 15. 6. 1966 Cena 40 pat ali 40 starih dinarjev Ist izhaja od oktobra 1447 kot tednik. Od 1. (anuai * 193» kot poltednik. Od 1. lanuarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. fanuarto 1964 kot poltednik, in sicer ''.■> s i e d a b in s o b o i a b GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Kopalna sezona na Gorenjskem se je pričela. Te dni so vsa kopališča polna kopalcev. V Kranju je bilo v nedeljo na kopališču celo 1200 kopalcev. Na sliki: kranjski mali bazen je premajhen za otroke. Vse več staršev resno pomišlja.ali je varno pustiti otroke v prenatrpan bazen-,ček. — Foto Franc Perdan Kako je s pripravami za pokopališče za desni breg Save? Do zemlje je težko priti Organizatorji še vedno optimisti — Pokopališče med Bitnjami in Stražiščem bi gradili postopno Že več let nazaj, zlasti pa lani, so se prebivalci v Stražišču zelo enotno zavzeli za lastno pokopališče v nasprotju s predlogom, ki je predvideval osrednje pokopališče v Kranju tudi za to območje. Zadeva, seveda, ni zgolj stražiška. Novo pokopališče bi zajemalo tudi Bitnje, Orehek, del Mavčič, Gorenjo Savo, del Besnice itd. — območje, kjer prebiva okrog 11.000 prebivalcev celotnega desnega brega Save. Toda stvari so se zatem hudo zapletle. Iz občine so dobili dolg spisek o načrtih, kalkulacijah, elaboratih, pristankih in stališčih raznih republiških organov in inšpekcij, kar vse morajo dobiti V teh dneh zaključujejo z nekaterimi deli na novi gorenjski magistrali. Na Črnivcu so priključki na staro cesto že skoraj narejeni, pri Bistrici pa so sredi prejšnjega tedna pričeli z deli; najprej so uredili obvozno cesto skozi podvoz, ki je bil narejen takrat, ko so delali avtomobilsko cesto proti Tržiču in Ljubelju, potem pa so začeli prekopavati cestišče stare ceste od vrha klanca nad Bistrico proti Naklem. Da bodo lahko naredili priključek na avtomobilsko cesto, so morali razbiti 120 m betonskega cestišča, zdaj pa bodo naredili 180 m nove ceste. Razen tega bodo ves del stare ceste od priključka na avtomobilsko cesto do odcepa proti Tržiču (približno 800 m) razširili na vsaki strani za 75 cm. — Foto Perdan preden bi sploh nadaljevali pogovore o tem. Toda organizatorji so se tega posla lotili zelo smelo in so še vedno optimisti. To je bilo slutiti ob razgovoru s tovarišem Kacinom, ki je predsednik grad- benega odbora in tudi krajevne skupnosti. Razne analize tal, podtalnih voda in drugo so že v teku. Najtežje je, kot on pravi, priti do zemlje. Larti so na zborih vo-lilcev vsi zagotavljali zemljo (Nadaljevanje na 2. strani) Za urejanje turističnih sob je v radovljiški občini veliko zanimanje V radovljiški občini je v aprilu 33 lastnikov turističnih sob zaprosilo za turistični kredit v skupnem znesku 19 milijonov starih din. S tem denarjem bodo uredili 97 novih ležišč. Štiri skupine izseljencev Brniki, 15. junija. Danes je prispela v Jugoslavijo prva skupina izseljencev, od štirih, ki jih pričakujejo v teh dneh. Prispelo je 40 članic organizacije »Progresivne Slovenke Amerike«. Jutri, v sredo, ob 1630 bo prišlo na letališče 70 članov »Slovenske ženske zveze«, v četrtek pričakujejo radijski klub iz Pittsburga, v petek ob 16.45 pa bo prispelo 82 članov slovenskega kluba »Večerni zvon«. V domovini bodo ostale najdlje današnje gostje. Računajo, da bodo ostale v domovini do 5. septembra. -pc Premalo krvodajalcev Od 4. junija dalje poteka v radovljiški občini krvodajalska akcija. Občinski odbor RK v Radovljici mora pri tej akciji dobiti 350 litrov krvi in s tem pokriti potrebe bolnišnic za 10 — 12 dni. Verjetno pa bo postavljeni plan krvi Dijaki jeseniške gimnazije med počitnicami v železarni Jeseniška železarna bo med šolskimi počitnicami zaposlila v svojih proizvodnih obratih 21 dijakinj in 28 dijakov. Dekleta bodo delala v elektrodnem oddelku, le tri, ki fizičnega dela iz zdravstvenih razlogov ne morejo opravljati, bodo zaposlili v administraciji na Javorniku. Praktikanti bodo nagrajeni z 10 tisoč starih dinarjev za 104 ure dela in vsak dan s 100 boni za malico. Zavoda za transfuzijo SRS težko dosegljiv. k Na priporočilo občinske skupščine so skoraj vsa podjetja v občini odobrila krvodajalcem proste plačane dneve, vendar se je dovolj krvodajalcev javilo le v posameznih krajih oz. podjetjih. V občini je preko 6000 lastnikov motornih vozil in mopedov, katerim je občinski obor RK poslal vabila, naj se udeleže krvodajalske akcije, vendar se večina teh izmika. Ker pa je v nekaterih krajih precej lastnikov motornih vozil stalnih krvodajalcev, bo občinski odbor RK*letos vodil posebno evidenco, koliko lastnikov motornih vozil se je prijavilo k akciji. Posebno v Bohinju je veU-» ko zanimanje za urejanje tu-rističnih sob, saj kmetje celo svisli in hišice v rovtih (največ v Ukancu) preurejajo za sprejem turistov. Največ sob (okrog 400 postelj) pa je v Bohinju v Stari Fužini, vendar večina od njih še «1 povsem opremljenih, posebno ne za zimsko sezono (ogrevanje). -t Pri nakupu ne pozabite na kavo rtxmim KRANJ Vreme in red Kljub temu, da je bilo v Bohinju 36 avtobusov, ki so pripeljali izletnike, ter čez 500-osebnih vozil in kljub te-mu, da so hoteli v glavnem zasedeni, še vedno ni odprta kopališče niti mlečna restavracija. Kaie, da sta letos vreme in red močno navskriz. Ljudi, ki odločajo o usodi bohinjskega turizma, očitno bolj zanima uradni začetek poletne sezone kot dejanske okoliščine, ki lahko nanjo vplivajo. Red je red! Ko se bo sezona uradno začela, bo pač vse odprto, četudi bodo padale ošpičene prekle, vročina pa bo pol tolikšna kot je bila te dni. S. Šolar V vrtincu težav in slabosti po kamniškem Le z znanem proti zlu Na vrsti je 400 delavcev živilske stroke, ki bodo morali na ustrezne tečaje — Druge oblike strokovnega in ideološkega usposabljanja Na različnih sejah, sestankih in na seji občinske skupščine v Kamniku, je bilo zadnje čase precej slišati o mnogih težavah, zaradi nezadostnega znanja ljudi, proizvajalcev. Res je, da Kamnik pri tem ni nobena izjema. Podobno je tudi drugod. Toda v Kamniku so se teb nalog lotili načrtno. Najprej so pripravili prog-gram za tečaje, ki naj bi jih obiskovali vsi zaposleni v živilski stroki. Kamniška občina je turistično obmqčje in zato ni vseeno, kako gosta postrežejo. Od postrežbe je odvisno, če bo gost še prišel. Računajo, da bodo šestdnevne tečaje, ki se bodo vrstili tja do konca leta, obiskali vsi zaposleni v pekarnah, mesnicah, živilski industriji, menzah in kuhinjah gostinskih podjetij ter v trgovinah z živili. Stroške tečajev bodo plačale delovne organizacije. Tako bi do konca leta usposobili vse delavce v živilski stroki za kulturnejšo in bolj- šo postrežbo potrošnikov. Računajo, da bodo na ta način odpravili mnogo nepravilnosti pri delu z živili, kar je doslej povzročalo delovnim organizacijam precej škode, razen tega pa je bilo včasih celo nevarno za potrošnika. Razen teh tečajev pa že tečejo seminarji za higiensko tehnično zaščito v tovarni »Svit« in »Usnje«. Predvideni so tudi drugod. Seminarje obiskuje precej zaposlenih, predvsem na vodečih delovnih mestih. Ta teden se bodo začeli tudi seminarji za člane samoupravnih organov. Tako so se na kamniškem lotili dopolnilnega izobraževanja proizvajalcev, kar naj bi omogočilo uspešneje reševati mnoge težave, na katere so pri sedanjem gospodarjenju naleteli. To se bo poznalo tudi na gospodarjenju v podjetjih. Skratka — z znanjem proti zlu. K. Študij in poklie v JLA Državni sekretariat za narodno obrambo je letos razpisal več natečajev za štipendije dijakov srednjih šol in fakultet ter za tiste, ki bi po končani srednji šoli želeli nadaljevati študij na vojaški akademiji. Tako se dijaki, ki bodo letos končali srednjo šolo (gimnazijo, tehnično ali drugo), lahko vpišejo na naslednje akademije: vojaško, letalsko Otroci ob počitnicah Na iniciativo Zveze prijateljev mladine in drugih telesno vzgojnih, športnih in družbenih organizacij občine Kranj, so začeli po šolah pripravljati ob letošnjih počitnicah široke možnosti za zaposlovanje in rekreacijo šolske mladine. Tako je med drugim predvidena v Kranju plavalna in tudi atletska šola, kar bo na željo interesentov pripravila občinska zveza za telesno kulturo, planinska društva ter organizacije zveze borcev so na razpolago za organizacijo Ne samo kampanjsko delo Od 13. do 19. junija krajevna skupnost v sodelovanju s turističnim društvom organizira teden reda in čistoče v Škof j i Loki Lepo naravno okolje, kulturne in druge zanimivosti, privabljajo vedno več turistov v škof jo Loko. žal, gostje ne morejo dobiti najboljšega vtisa o mestu zaradi neurejenosti ulic, okolice trgovin. Zaradi tega bo krajevna skupnost v škofji Loki organizirala teden reda in čistoče, ki naj bi pripomogel, da bi mesto izgubilo, včasih že skoraj malomarni videz. Krajevna skupnost se v svojem delu naslanja na občinska odloka o javnem redu in miru in obveznem odlaganju in odvažanju smeti in odpadkov. V tednu od 13. do 19. junija bodo izobesili 10 vrst lepakov, trgovine bodo poskrbele, da bodo v neposredni bližini lokalov košarice za odpadke, katere bodo same vzdrževale. 9 Akciji se je pridružilo • tudi turistično društvo, ki # je razpisalo nagradno tek-0 movanje za najlepše opre-% mijena okna s cvetlicami O fn čistočo okolice hiš. V 9 ta namen so namenili 35 Q denarnih nagrad v skup- # ni vrednosti 100.000 starih 9 dinarjev in 20 pismenih 9 pohval. Ob tej priložnosti so razmnožili občinski odikvk o javnem redu in miru ter ga poslali vsem organizacijam ter vsem hišnim svetom. Ker se zavedajo, da bi bila le kampanjska akcija brez pomena, bodo skrb za red in čistočo nadaljevali tudi kasneje, saj bodo v skladu z odlokom mandatno kaznovali vse kršitelje. P. C.sti mnogih izletov v planine in zgodovinske kraje, organizacija RK je pripravljena organizirati in voditi šolsko mladino na nabiranje jagod, borovnic, zdravilnih zelišč itd., s čimer bi otroci koristno uporabili čas v prirodi in zaslužili, razna podjetja in. otroško varstvene ustanove bodo skušale otroke vključiti na posamezne delovne akcije za urejevanje naselij, dvorišč in podobno. Prav tako je predvideno, da bi organizirali v Času počitnic čimveč pol-dnevnih in enodnevnih izletov v naravo s posebnimi avtobusi s 75 odstotnim popustom. Imenovane organizacije so 6e letos lotile teh oblik rekreacije in zaposlovanja mladine v času počitnic zlasti zato, ker so letošnje ekonomske razmere dokaj zavrle standardne oblike letovanj in je zlasti za šolsko mladino potrebno iskati nove oblike vedrega počutja bližje in ceneje. Prav naš gorski svet pa nudi za to veliko možno-K. M. vojaško, letalsko tehnično, vojaško akademijo za zračno obrambo, vojaško pomorsko, mornariško tehnično, vojaške tehnične (mototehnična, elektrotehnična, tehnološko-ke-mijska smer in smer oborožitve in raketne tehnike) in intendantsko vojaško akademijo (intendantska in finančna služba). Študij na teh akademijah se prične 1. oktobra letos. Prošnje pa sprejemajo do 15. julija oddelki ta narodno obrambo v vseh občinah, kjer dobite tudi obrazce in podrobne informacije. Prav tako so razpisani še naslednji natečaji: I. Natečaj za štipendije za dijake srednjih šol. ki bi po končani šoli nadaljevali študij na kateri od naslednjih akademij: vojaški, letalsko vojaški, vojaško pomorski, vojaško tehnični, letalsko tehnični in mornariško tehnični akademiji. II. Natečaj za štipendije za študente strojne, elektrotehnične, tehnološke, medicinske, stomatološke, farmacevtske in pravne fakultete. Prednost imajo študentje višjih letnikov. III. Natečaj za sprejem študentov medicinske, stomatološke in farmacevtske fakultete v domove vojaških medicincev v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani in Sarajevu. Vsi trije natečaji so odprti do 31. julija letos. Prošnje je treba oddati na oddelkih za narodno obrambo, kjer vsakdo lahko dobi podrobne informacije o pogojih za sprejem, študij in opravljanje poklica v JLA. A. 2alar Do zemlje je težko priti (Nadaljevanje s 1. strani) brezplačno. Toda zdaj, ko gre »zares«, pač vsalc hoče svoje pravice. 2e trikrat so se pogovarjali z lastniki. Pokopališče bo zajelo okrog 9 hektarjev površine. Prizadetih je 13 lastnikov. Pogovarjajo se preudarno in iščejo možnosti za zamenjavo zemlje. Hkrati pa olajšuje začetek tudi postopni način gradnje. Za začetek nameravajo urediti le kaka dva hektarja zemlje, čeprav je potrebno takoj urediti tudi cesto, parkirne pro- store in podobno. Celotna površina bo morda prišla v pošte v šele čez dvajset ali trideset let. Le predvideti jo je potrebno že danes. Za prva raziskovalna in pripravljalna dela so od občine že prejeli 1.500 novih dinarjev. Hkrati pa sodelujejo z vsemi sosednimi krajevnimi skupnostmi, ki bodo soudeležene pri delu. O cesti tega objekta, o deležu občanov, o referendumu in podobno, pa je še prezgodaj kaj reči. K. M. Minulo soboto In nedeljo je bilo v Postojni III. tekmovanje gozdnih delavcev Slovenije. Udeležilo se ga je 61 najboljših gozdnih delavcev iz 12 gozdno gospodarskih in kme-tijsko-gozdarskih podjetij, med njimi tudi ekipa GG Kranj. V tekmovanju ekip je zmagalo moštvo GG Postojna z 2.265 točkami, pred GG Ljubljsf na (2.243 točk) in Soškim gozdnim gospodarstvom iz Tolmina (2.124 točk), medtem ko je GG Kranj s 1.763 točkami osvojilo deseto mesto. Med posamezniki pa je bil najboljši lanski republiški prvak Rudi Kranjc (GG Ljubljana) — 1.531 točk, pred Janezom Kranjcem (GG Postojna) — 1320 točk, medtem ko je bil tretji Franc Krč (GG Kranj — obrat Preddvor), ki je zbral 1.474 točk. Prva dva sta kot nagrado prejela motorni ročni žagi, medtem ko si je Franc Krč priboril televizor. V kratkem razgovoru nam je povedal, da ni pričakoval tako visoke uvrstitve, čeprav je računal, da bo vsaj med prvimi desetimi. Televizorja še nim: in je bil zato nagrade (darilo prireditelja — GG Postojna) še toliko bolj vesel. Kolegi ekipe so mu televizor pri priči odpeljali domov! — me • r Gospodarske novice TURIZEM DO MAJA Do maja smo zabeležili v vsej državi c.koli 3.4 milijonov prenočnin, kar je za 3 % več kot lani v tem času. Domači turisti so prenočevali 2.7 milijon-krat, prav tolikokrat kot lani, medtem ko so ino-zemci prenočevali 700 tisočkrat, kar je za 21 % več kot lani v tem času. KREDITI NARODNE BANKE Konec maja so poslovne banke imele od Narodne banke 15.418 milijonov novih dinarjev kreditov, kar je za 1.025 milijonov ali 6% manj kot konec decembra lani. Krediti poslovnih bank pri Narodni banki se iz meseca v mesec znižujejo, zlasti pa so se znižali v maju. Očitna je torej orientacija na lastna sredstva v gospodarstvu. Loško gospodarstvo ob zaključku šolskega leta Potrebujejo res le pet strokovnjakov? Pet novih štipendij za študij na višjih invisokih šolah — V občini le petnajst novih štipendij — Se ne vidi v slabi politiki štipendiranja bojazen za »stolčke« posameznikov? Iz podatkov samih delovnih organizacij se vidi, da je v škofjeloški občini potrebnih le 77 vajencev in 15 novih strokovnjakov. Petnajst štipendij na srednjih, višjih in visokih šolah so namreč razpisala loška podjetja za šolsko leto 1966/ 67. Politika štipendiranja je postala v občini pravi problem. Nanj je pokazala tudi izredna konferenca SZDL. Pri vsem tem pa obstaja še bojazen, da bodo štipendije prejeli predvsem otroci btalje situiranih staršev in bo na ta način marsikateremu nadarjenemu učencu onemogočeno šolanje. Da ne bo pomote! Popolnoma jasno je, da vsa, prav vsa podjetja potrebujejo šolane kadre. Tega ne morejo niti zanikali. Da je res, so dokazali s sistematizacijo po kolektivih. Sistematiziranih delovnih mest z višjo in visoko izobrazbo je v občini 371, ustrezno zasedenih pa le 224. Zanimivo je, da lahko zapazimo največjo razliko prav v industriji. Pri potrebi po 55 ljudeh z višjo in 47 z visoko, jih imajo zaposlenih le 24 z višjo in 18 z visoko strokovno izobrazbo. Bodimo še konkretnejši in poglejmo posamezne kolektive. V Elri nimajo niti enega z visoko izobrazbo, čeprav bi jih po sistematizaciji potrebovali 11 (imajo 2 štipendista — brez novih štipendij), še zanimivejši je položaj v Marmorju, Odeji in Šeširju »Rdeči petelin« na gospodarskih poslopjih erjevi so ob dom Z 20.000 dinarjev se ne da priti do svoje strehe V malem naselju — Cerkljanska Dobrava z 10 hišami sta bila letos že kar dva požara. Oba huda. Toda najhuje je »rdeči petelin« prizadel Burgerjevo družino, ki ji je pogorela hiša s hlevom vred v noči med 3. m 4. junijem. Čeprav je med sosedi in okoličani mnogo razumevanja za pomoč po-gorelcem, kot je to že tradicija pri naših ljudeh na deželi, je to vendar hudo. To že zaradi nizkega zavarovanja, ki je zajemalo komaj 40 odstotkov vrednosti objektov. Tako bodo Burger-jevi, kot so že ocenili zavaro-valci, od skupne škode okroglo 50.000 novih dinarjev (5 milijonov starih), dobili le 19.310 dinarjev zavarovalnine. S tem pa, seveda, ni moč prili do lastne strehe. Zlasti ne po današnjih cenah. Hkrati pa gre še za poseben primer družine, ki ni sposobna, da bi se lotila obnove. Oba, oče in mati sta že v sedmem križu, hčerka je za delo nesposobna, sin pa prav tako ne kaže zanimanja za to. Ko smo o tem primeru pobarali na Zavarovalnici v Kranju so nam povedali, da skušajo najti širše sodelovanje za pomoč tej družini. To nas je prijetno presenetilo. Navadno bi si človek mislil, da ljudje iz Zavarovalnice izplačajo svoje in dvignejo ro- ke. Ostalo naj bi bila stvar pogorelca. Vendar ni tako. Kadar vidijo potrebo se zavzamejo, da prizadeta družina z njihovo zavarovalnino tudi pride znova pod streho. Pogajajo se s krajevno skupnostjo v Cerkljah, z občinskimi organi in drugimi. Nekateri sosedje pa upajo, da bo tudi podjetje Tekst Hindus, kjer je zaposlen sin, dalo nekaj pomoči za svojega delavca, ki je ob tej nesreči ostal brez strehe. Hkrati pa so tudi povedali, da je po Gorenjskem precej takih primerov, ko so ljud- je prizadeti ob požarih. V glavnem to zato, ker so zavarovali gospodarstvo za nižjo vsoto kot je v resnici vredno. Malo jih je, ki imajo zavarovano posest za pravo vrednost, nmogi pa le za 20 ali 30 odstotkov. Skupno so gorenjska gospodarstva zavarovana le za 55 odstotkov prave vrednosti. Pohvalno pa je, da je že zavarovanih 95 odstotkov vseh gospodarstev, že letos se je znova zavarovalo precej kmetov iz bohinjkega kota, Poljanske doline in iz drugih krajev. — K. M. (imajo 1 z visoko izobrazbo), kjer nimajo niti enega človeka z višjo izobrazbo. Ali pa primer v Gorenjski predilnici, kjer imajo pri 12 mestih z visoko strokovno izobrazbo ustrezno zasedeni le dve mesti, pri tem pa razen treh starih štipendij ne nameravajo razpisati niti ene no imam*Pkš> srednji (iz leta m mali zvon (iz leta^kg' Vsi so iz litega itA Pred prvo sve^"0 so imeli v Most**?12^6 zvonove, vendar ^1med vojno vojaki odp6^ menda prelili v toliko je vas ostala V^aov^ nadomeščala jih j**zna traverza, po kjterMMkli s kladivom. p0 ^obesili nove zvonove- ^•'na-mo še zdaj. Zvonove spravi lurn~ ni tako lahko fMf sc priveze z debelo vf l*em pa se vrv skozi ^ *'ka vrže tako, da pri* mariji-no zvonjenje«). Zjutraj se zvoni s srednjim zvonom in se dvakrat premolkne, opoldne z velikim zvonom in se prav tako dvakrat premolkne, zvečer pa se zvoni z vsemi tremi: naprej z velikim in se dvakrat premolkne, nato z malim brez premolka, potem pa še s srednjim ravno tako brez premolka. V petek popoldne se zvoni ob treh z velikim zvonom brez premolka, v soboto popoldne pa polen ob štirih, pozimi pa ob treh, in sicer najprej nekaj časa z malim, potem se mu pridruži srednji in nato še veliki, poterm pa nekaj časa'zvonijo vsi skupaj. Toči in neurju zvoni z ve«* likirn zvonom; pravijo, da zvonjenje prežene oblake; lahko pa se zvoni tudi z vsemi tremi. Plat zvona se bije na- vadno z velikim zvonom; povleče se za vrv, nato pa se cukne, da udarja kladivo zvona le na eno stran. «■ Na veliki četrtek se zvonovi ^zavežejo in do sobote ne zvonijo, v tem času uporabljajo raglje. Ko se zvonovi odvežejo, začne najprej zvoniti mali zvon, nato pa srednji in potem veliki, sledi pa navadno pritrkavanje. Zanimivo v zvezi z odve-zovanjem zvonov kot verskim običajem je to, da kroži med ljudmi mišljenje, da se tistemu, ki si v potoku umiva obraz takrat, ko zvonovi zazvone, izpolnijo vse želje. Za cerkvene, pa tudi za državne praznike se pritrka-va, in sicer na dva glavna načina: stoječe in leteče. Oba načina se razlikujeta v tem, ali veliki zvon miruje (stoječe) ali pa leta sem in tja (leteče). Ce miruje, se na zvon udarja s kladivom zvona, ki ga je treba privezati na vrv, potem pa na vzvod s količkom. Ta količek se priteguje k sebi in kladivo udarja po zvonu. Načinov pritrkavanja je več: pritrkavanje v eno, v dve, v tri, v škofovsko dve, v tri, ding-dong, v sedem, v pet, durhmarš itd. Načini te razlikujejo v tem, kako si udarci zvonov sledijo. Navadno eden od malih zvonov drobi, pravijo tudi gosti — gosto udarja. Drugi sc ujemajo v določen ritem. V škofovske tri se npr. najprej udari trikrat s srednjim zvonom, potem dvakrat z malim, tretji udarec ali žvak pa udari veliki zvon; to se ponavlja. V Mostah zvoni mežnar Peter Lukanc, po domače pri Kotniku, večkrat pa zvonijo (posebno opoldan) otroci. Pri-trkavati ne zna vsak, ker mora znati slišati melodijo. Res dobro pritrkavati znajo v Mostah mežnar, Jože Kavčič in Ivan Gašperlin. V Mostah zvoni meznar kar točno, v sosednji vasi. v Su-hadolah, pa to delo opravlja že starejši, 80 let star mož, pa ne preveč točno. Pri nas in v okolici je nastalo reklo: »Točen si kol suhadolska ura!« Naj povem še, da so zvonovi ponos vsake vasi; povsod želijo imeti zvonove, ki čim lepše pojo. V zadnjem času pa se ljudje za tO vse manj menijo. Ivan Sivec, Moste UIHA KLINAR: MESTA,*1^ IN RAZCESTJA • MESTA, CESTE IN RAZCESTJA • MESTA, CESTE IN RAZCESTJA • MESTA, CESTE IN RP Delfini rešili utopljenca Alkoholizirani Nemci Od skupno 48 milijonov prebivalcev, kolikor jih šteje Zahodna Nemčija jih je milijon alkoholikov. To ugotovitev je pred kratkim objavil zahodnonemški minister za zdravstvo. Nemški zdravniki in psihologi poudarjajo, da je potrošnja vina, piva in wi-skija na prebivalca danes petkrat večja, kot "je bila leta 1938. Zanimiva je ugotovitev, da je bil pred vojno alkoholizem razširjen med revnejšimi sloji prebivalstva. Danes je postal luksus premožnih ljudi. Zdravilo za to zlo vidijo strokovnjaki le v pravočasni vzgoji mladega * človeka. V ta namen bodo pričeli v šolah izvajati poseben program, ki ga je določilo zdravstveno ministrstvo. Jata delfinov je v Sueškem prekopu rešila utopljenca pred morskimi psi in ga varno spravila na obalo. To novico, ki zveni kot pravljica, je objavil resni kairski dnevnik Al Akbar. Po tem sporočilu so delfini naredili s svojimi telesi nekakšen splav in na njem utopljenca varno spravili na obalo. Pri tem so se morali borili s krdelom divjih morskih psov. Ta skoraj pravljična rešitev se zdi manj neverjetna, če upoštevamo najnovejše ugotovitve znanstvenikov, da so delfini zelo inteligentne živali in ljudem zelo naklonjeni. Avtomatska bencinska črpalka Samopostrežno bencinsko črpalko, ki bo omogočila voznikom, da si bodo sami napolnili bencinske rezervoarje ob kateremkoli času, jč nedavno postavila družba Shell Max and BP v neki vvatfordski garaži (Južna Anglija). V črpalko je potrebno vreči novec za en funt, pritisniti na gumb in iz nje priteče bencin, če potrebujemo manj bencina, kot ga dobimo za en funt, nam črpalka vrne drobiž, črpalka ima tudi | foto celico, s katero razliku- i je pravi denar od ponareje- ! nega. i Tasta zaboli posmeh. Rad bi da je trmoglava, in se spomnil, da bi morala misliti na o-*1™ ne potrebuje samo nje marveč tudi očeta. Toda prav goto** *eda» kakšen odgovor bi dobil. Bržkone bi mu rekla, da je *P tisoče in tisoče otrok in jih bo še na tisoče in tisoče, ki Marali živeti brez očetove podpore ki vzgoje. Zato raje itffc e- da Franc ni vreden njene ljubezni, ki jo je sam zaptttf) »Ne misli, da ga zagovarjam. W 'nu tudi pisal,« pravi in res potegne iz žepa dolgo pismo in M naJ 8a prebere. Vse mu je pisal, očital mu je razmerje s t^o Bauer in da se zato nima pritoževati nad Štefi, če mu in da bi celo zaslužil, da mu žena, ki jo je varal, vrne mPJHo- Kako neki je mogel biti tak do žene, kakršna je štefi, samo Poštena> rnarveč tudi pogumna. Ko bi jo videl, kako T * je spoprijela z življenjem in kako lepo skrbi za otrok* f lačen, bi jo Franc znal bolj ceniti, kakor jo je včasih cenil f je takih žensk na svetu. »Sicer pa sama beri!« In štefi bere: »če si pošten - i" — potem pojdi vase in se skesaj m bridkega. Celo jaz si nisem upal vse kaj drugega kot Štefi. Ne bom je vredna spoštovanja, toda, kar je 5* čase napravila hudega zalega tvoji ženi, da bi ji čimbolj jj^a osamljenost, presega vse meje. Ce ti piše laži o njej, ji n*-?* želiš, da bi videl svojo ženo umazano v svojih očeh in tako^zmanjšati svojo umazano krivdo in nezvestob A če si človek, Popiši v prihodnjem pismu svoji materi, naj preneha z zlobnim t^isn do tvoje žene, a svoji ženi se že takoj po prejemu mojepJ?1 opraviči in izpovej, kakor se poštenemu možaku izpodoM ji ne prikrivaj! Morda bo potem našla v sebi moč, kakor jP *k tolikokrat, kadar se je am, da si vsaj še malo si ji v življenju storil a, čeprav je bila moja matere, ker vsaka mati po tvoji krivdi morala sama boriti z življenjem, in ti skušala oprostiti in pozabiti, kar je nelepega in nepoštenega . ..« štefi bere molče. Ko odloži pismo, ji tast pravi, naj premisli in se sama odloči, ali mu bo pisala ali ne. Tudi svoje pismo bo pustil tu. Naj ga nese skupaj s svojim na pošto. Ko ostane sama, si pravi: Ali tast res misli, da bo pisala Francu? In potem si reče kakor vselej: črto pod preteklost! Toda potem pride Slavko ki se je igral na vrtu. »Opa pravi da si dobila očkov naslov Daj, pišiva mu, mama!« V otrokovih besedah zveni iskrena ljubezen. > Pod to ljubezen pa tudi Štefi ne more napraviti črte. »Da, piši mu! Jaz mu bom pisala zvečer.« šele potem prebere Francov naslov: številko vojne pošte... Nato se zamisli in zazre skozi okno. »Mama, zakaj si žalostna?« ' . »Saj nisem. Ti samo sedi in piši!« »A ti?« »Rekla sem, da bom zvečer..« A kaj, kaj naj mu napiše? To vprašanje si zastavlja vse do večera ... . 4 Noč je, a pred njo je še vedno nepopisan papir. Tako težko ni začenjala še nikoli pisati kakega pisma. Ne ve, kako naj napiše. Upira se ji, da bi pismo začela z ljubi Franc. Tudi Dragi Franc se ji zdi da bo lagala- Celo samo začetek: Franc! se ji zdi, da ga ne bo zmogla napisati; Franc v resnici ni bil nikoli njen, kaj šele, da bi bil ljubi Franc ali Dragi Franc. To ime jo moti in muči. Tako nekako mora začeti in nasloviti pismo. A kako? Da, kako? Kar brez imena ali naslova se vendar ne začne nobeno pismo. Če bi ga naslovila Spoštovani, bi bilo smešno, a Dragi ali Ljubi ali samo Franc bi bila laž. Franc zanjo ni več ne to ne ono. Ni njen prijatelj, niti njen znanec. Neznanec je, tujec, ki ga ni poznala, čeprav je živela z njim in ji je bil celo mož, ki ga imajo drugi še vedno za njenega moža, le sama ga ne more imeti več. Tako se muči pred praznim papirjem. Ura je že čez polnoči, ko se naposled odloči, da ne bo napisala ne tega ne onega, marveč bo prostor pod datumom pustila prazen in začela pismo brez naslova. Šele zdaj ji pero steče: »Tvojih pisem nisem prejemala, čeprav pravi tvoj oče, da si mi pisal. In tudi ko bi jih, ne vem, ali bi ti nanja odgovorila. Našla sem neka pisma skrita v vdolbini v zidu za najino poročno sliko. Slika je po naključju padla na tla in se razbila. In prav tako po naključju sem našla pisma, ki so razbila utvaro, ki sem jo imela o tebi. Če je zdaj to, kar sem nekoč čutila do tebe, razbito, nisem kriva jaz. Do teh pisem sem verovala v tebe in tvojo ljubezen Pisma pa so mi odkrila, da je bila tvoja ljubezen laz in samo mo a utvara. Samo tega ne razumem, kako si mogelit^oj* ^rtvatt. da ljubiš drugo. Povedal bi mi in jaz, čeprav z bolečino, b sc spn-jaznla z usodo, ti pa, ki me-nisi ljubil, bi se rešil trpljenja m pretvarjanja pred menoj, čeprav bi me bolelo bi te vseeno se vedno Shranila v svojih mislih kot poštenega človeka ki me je ste*Razočara! toda bil je toliko pošten, da mi je odkrito povedal, da me ne ljubi Toda ti si skrival, da ljubiš drugo, Živel z menoj in z njo ter tako varal ne samo mene, marveč tudi njo, ki si jo ljubil m vsa leta najinega zakona begal za njo. Torej si bil obema nezvest, ' Nimam namena, da bi te bremenila z očitki, niti te ne bom prosila da se mi opravičiš in mi odkriješ, ker si se osem let skrival pred menoj. Če nisi čutil do mene ljubezni, mi je tudi tvoje usmiljenje da bi še živel z menoj, nepotrebno. Živeti od usmiljenja take vrste je poniževalno. Če mi nisi mogel vračati iskrene ljubezni, bi mi tudi ne bi bilo treba dajati umazane miloščine. Sprijaznila sem se z utvaro, ki sem jo živela. Ne bom obupala zaradi tega Imam sina, za katerega moram živeti m ga vzgojiti v človeka On je prvo, a jaz šele drugo. On je vse. On mora postati človek Kar zadeva mene, nimam nobenih zahtev do tebe. Vseeno ti ne želim nesreče. Želim ti, da bi se srečno prebil skoz! nevarnosti in da bi se vrnil živ in zdrav ter si ustvaril po svoji želji novo življenje. Te pozdravlja ...« _'■" štefi se podpiše, zgane svoje pismo, nato pa vzame Sllavkovo, da bi ga zganila in vtaknila skupaj s svojim v kuverto. Ne prebere ga, samo otrokovo skrbno pisavo opazuje. Pismo je že zvečer prebrala. »Žalostni smo, ker nam me ne pišeš. Toda zdaj imamo tvoj naslov. Zato smo veseli, mama, ded in jaz. Ded me ima zelo rad. Hodiva se kopat. Počitnice so. A kmalu bo šola. Šel bom v tretji razred. Rad bi tudi, da bi bil pri nas. Kdaj bo konec vojne? Mi vsi si želimo miru. Potem ba se ti vrnil in vsi bi bili veseli in srečni. Te pozdravlja in poljublja tvoj Slavko. Slavko ga ma rad. In rad ima njo. »Otrok veže. Otrok rešuje zakone, ki so že v rasulu ..-.« Ji ni nekaj takega ali podobnega govorila Else. Else? Nocoj je pozabila iti k njej. In Else jo je zaman čakala, da bi nalepila odrezke krušnih nakaznic. Morda jih je nalepila sama? »Samo to pismo je krivo.« Jutri se mora Elsi opravičiti. Else jo vendar za to delo plačuje in nagrajuje s kruhom! Jutri? Pa saj je »jutri« že danes. Do jutra bo spala samo štiri ure Ob osmih bo vstala. Toda Slavko jo zbudi že prej in jo vpraša, če je napisala pismo. Seveda ga je. Po Prešernovih stopinjah Francoske vojne Te utrdbe s številnimi podzemskimi kazematami je v dneh 14. do 17. aprila 1809 branil avstrijski stotnik Hen-sel s 300 Hrvati-Ogulinei (iz Vojne krajine). Skoro vsi do zadnjega so padli v bitki s " Francozi. Njihov podkralj Ev-gen Beauharnais, ki je vodil napad na utrdbe, je vprašal ujetega vojaka-Hrva ta: ,»Lo kako ste se drznili, upirati se naši mogočni armadi?« Vojak pa je odgovoril: »Junaku je v mislih le zmaga, ne vdaja!« V istih dneh, od 16. do 18. aprila 1809, so tudi na Predelu Francozi premagali avstrijsko vojsko. Tamkaj se je ustavljalo francoski premoči le 220 Hrvatov iz Slunja pod vodstvom stotnikov Vitkoviča in Jainkoviča. Vsi so padli, tako priča spomenik, njim v čast... Vojna sreča pa je opoteča. 2e 1. 1813 so bili Francozi prav pri Naborjetu odločilno premagani. Ko smo že pri spomenikih in utrdbah, povejmo še, da je sedaj sleherno fotografiranje prepovedano, kar povedo svarilne table z italijanskim, nemškim, angleškim, francoskim in — slovenskim besedilom. Ker pa je to hkrati tudi edini javni slovenski napis v Kanalski dolini, naj ga tudi zapišemo, četudi je sestavljen v bolj borni slovenščini: »Zabranjeno je slikanje, filmovanje, mestni ,in panoramski načrti in uporaba kukala in dal-nogleda polek navedene cone. Prekrševalci ...« Omenimo še, da je bilo v Naborjetu nekoč razvito železarstvo, da je še 1. 1889 tU župni koval Slovenec Ivan Lo-be in da so blizu trga mineralni izviri. Prav po teh izvirih, ki so tako hladni, da so pitni, slove1 bližnje Lužnice (nem.: Luissnitz). Tu je tudi urejeno hidroterapevtično in klimatsko zdravilišče z dokajšnjim Obiskom tujih in domačih gostov. A napotimo se dalje, proti zapadu, po lepi cesti ob šumeči Beli! Na |ez;kovni Kmalu pridemo v vasico z izrazito slovenskim imenom, ,v Lipaljo ves (ital.: San Leo-poldo!). Nekdaj, še pred 1. J.910, je to naselje veljalo za Rtkoro popolnoma slovensko. Statistika iz 1. 1846 je naštela med 419 prebivalci 419 Slovencev! L. 1880 je njihovo število rahlo padlo. V vasi so našteli že 21 Nemcev, Slovencev pa je bilo še vedno 366. L. 1921 pa je število Nemcev naraslo že na 203, Slovencev je bilo le še 61, toda k Italijanom se je že prištelo 60 prebivalcev. V nekdanji slovenski vasi najdemo danes le še dve hiši, kjer se glasi naša mila govorica . . . Na koncu poti po Kanalski dolini smo! Le še Pontabelj je pred nami. To je večji kraj na nekdanji koroško-furlan-ski meji, ki pa je bila hkrati tudi avstrijsko - italijanska. Zato je kraj postal na tem bregu izrazito nemški, Pon-tebba na oni strani mejnega mostu čez Studeno (Ponte-bana) pa italijanska. Vendar pa se je Pontabelj v zgodovinskih virih iz 1. 1611 imenoval še VVindisch Pontafel! čeli na zimo 1. 1963. Kar spodobi se zato, da se malo oddahnemo vsi, pisec in bralci. Vsake pesmi bi moralo biti enkrat konec. Ce je le predolga, ni več lepa — mi bo pritegnil čemernež. Kramljanje o Prešernovih poteh in njegovih življenjskih rečeh — pa zares ne more in tudi ne bi smelo biti čutečemu rojaku nikoli odvečno, dolgočasno. Trudil sem se v teh letih, da pripoved nikoli ni bila enolična, nikoli pusta. Sicer se mi je utrujenemu dostikrat zahotelo napraviti piko in končati s pisanjem. Toda tolikeri topli stiski rok na cesti, tolikera bodreča pisma in srečen občutek ob zavesti, da nas je toliko iskrenih pre-šernoljubcev — vse to mi je dalo znova pobude za popotovanja in za iskanje. Le kako je to mogoče, da so moja pisanja o Prešernu ugajala, tako preprostim kot učenim Njegovih ljubljanskih dni se nismo še niti dotaknili. Tudi študija in življenja na Dunaju ne. Nismo še šli s Prešernom, Crobathovim koncipien-tom iz Ljubljane v Stično, kjer bi naleteli na živ spomin na nekdanjega cisterci-janskega meniha Antona Tomaža Linharta; nismo še šli s pesnikom v Bistro pod Krim, tudi v Moravče ne in ne na Savo pri Litiji, k stricu njegovemu, Francu Prešernu. Ničesar še nismo povedali o skupnih pćteli . mladega Franceta in Mihe Copa na Bled in k slapu Savice. Caka nas še romantična zgodba o Dolenčevi Zaliki, ki ji je Prešeren napisal »Povodnega moža«, v grenak spomin, ker »Prešerna se brani«. V prvem na tisku balade še ni bilo Uršike, pač pa Zalika! O njej bomo zares morali še pisati — saj je na jesen svojega Nekdanji Slovenski Pontabelj (563 m) Kraj na drugi strani reke, pa VValsch (t. j. furlanski) Pontafel. L. 1921 so našteli v Pontablju le še 6 Slovencev spričo 352 Nemcev in 315 Italijanov. Tako smo prišli po kakih 32 km hoje prav do obale našega jezikovnega območja, segajočega tu tako daleč na zapad. Videli smo prelepe kraje in srečali mnogo dobrih ljudi. Ob pesmi smo se pridružili številni druščini domačinov v Prešernovi gostilni sredi Ukev... Živo se bom vedno spominjal njihovih žarečih oči, ko jim je moj popotni tovariš deklamifal Prešernovo »•Zdravljico«. Oddih na poti Zdaj je že četrto loto, kar hodimo po Prešernovih stopinjah. Popotovanja smo pri- ljudem? Stari zenički na Mi-šačah prav tako kot vseuči-liškemu profesorju v Zagrebu, tovarniškemu vratarju na Jesenicah tako kot zdravniku na Bledo, šolski snažilki enako kot profesorju — slavistu! Odgovor je mogoč en sam: pesnik nam je vsem tako blizu, tako ljub. Pogovarjanje o Prešernu je vsem Slovencem tako milo že več kot sto let in bo tako gotovo ostalo, dokler bo živel naš rod! Sleherna generacija Prešerna po svoje ljubi. Nam je blizu še prav posebno zato, ker so ideje njegove »Zdrav-ljice« bile zapisane na vihra-jočih zastavah našega boja za narodno in človeško svobodo. Novi načrti Zato ta oddih dO jesenskih dni ne sme biti tudi konec naših romanj po Prešernovih stopinjah. Saj je še toliko snovi za- naša kramljanja o pesnikovih človeških poteh. življenja bila v Kranju; tu je tudi 1. 1886 umrla in bila pokopana na starem pokopališču, nedaleč od Prešerna. In v koroški Stebenj pri Velikovcu tudi še nismo šli — bržčas je Fraince v času svojih celovških dni obiskoval svojega ljubega starega strica župnika Antona Mu-hovca, kjer spi svoj "večni sen moder mož, ki je v rodovini prvi spoznal, da nečak njegov ni rojen za duhovna. In kaj potem, ko obrede-mo vse poti in povemo vse, kar lahko zvemo na romanjih po Prešernovih stopinjah? Potem nas še čakajo kramljanja o prvi dami starejše slovenske literature, o lepotici s Turnske graščine v Preddvoru, Josipini Urbanči-čevi-Turnograjski. Pa še o poslednjem Iliru Lovru Pin-tarju, fajmoštru preddvor-skemu. In žalostna zgodba o pisatelju Valentinu Maindelj-cu, rojaku iz Kranja, nas tudi še čaka! Pogovoriti se moramo prav natanko o Matiju Valjavcu s Srednje Bele, resničnemu bardu slovenske ljudske pripovedke. In o kranjskih letih častitljivega literarnega nestorja doktorja Janeza Mencingerja nismo še nič povedali. • In končno: letos bo poteklo 60 let, odkar je utihnil goriški slavček Simon Gregorčič. To leto bo dobil na Vršnem svoj spominski muzej. V Kranju pa se nežnega pesnika tudi moramo spomniti. Saj je prihajal, ko je živel na počitnicah pri prijatelju Hribarju na Strmolu pod Krvavcem, čestokrat v Kranj na obisk k svoji častilki in prijateljici Ani Ornersa. Čeravno je bila med njima skrajno čista, platonična nagnjenost, je vendarle vredno ob imenu kranjske Gregorčičeve znanke, pogovoriti se o tej pesnikovi čustveni epizodi. Snov se, kot vidimo, kar kopiči, človekovo življenje pa je zares prekratko, da bi se moglo docela izpovedati. Zato tako hlastamo, hitimo ... In čemu naj služi vse to naše pisanje? Radi bi današnjo generacijo spomnili na vrle ljudi naše preteklosti. Spomin nanje in na njihovo kulturno delo ne sme umreti! Zlate črke Govorimo, govorimo! Pišemo in le pišemo! Ali pa smo tudi kaj stvarnega, konkretnega napravili v počastitev pesnikovega spomina? In v Čast Prešernovega Kranja. Naj sledi poročilo! Seveda, začasno! Uvidevnost vodilnih kranjskih občinskih mož je omogočila realizirati nekatere stvari, ki so dolga leta čakale na. rešitev. j \ Pozlačene (s 15-letno garancijo!) so zdaj črke na pesnikovem nagrobniku. In ne le črke, pač pa tudi lira in venec. — Pesnikov grob je označen z vzboklino v robniku — doslej je bilo to zasuto. — Prvi grob« Prešernov (od 10. 2. 1849 do srede junija 1852) je sedaj obeležen z ustrezno ploščo in nssadom cvetja. — Na spomeniku pred gledališčem je vklesano pesnikovo ime. — Na hiši, v kateri je Prešeren umrl, je s&-daj vzidana plošča, ki mimoidočim pove, da je tu urejen pesnikov spominski muzej. — Stvari so se torej zares premaknile v dobro. Naši generaciji ne bo treba zardeti, če jo bo bodočnost vprašal*, kako smo ljubili Prešerna. ČRTOMIR ZOREČ Speedway tekme z mopedi v Kranju Mopedisti pod Šmarjetno goro Največji uspeh so poželi tekmovalci iz Šenčurja najboljši čas, a zaradi okvare motorja ni mogel nastopiti v finalu. AMD Kranj je lahko nadvse zadovoljno z nedeljskimi speed-way tekmami z mopedi. Zadovoljni so lahko tako zaradi lepih in atraktivnih borb, kot tudi zaradi velikega števila gledalcev (okoli 5.000). 8 Nastopilo je 53 tekmovalcev na netekmovalnih mopedih. Na ta način so bile vožnje precej izenačene, kar je dalo prireditvi še poseben čar. Bilo je precej padcev, vendar ni bilo nobenega s težjimi posledicami. Najne-srečnejši tekmovalec je bil vsekakor Tržičan Pivk, ki je postavil v predtekmovanju ^ V petem kolu slovenske ženske košarkarske lige so Kranjčanke v Kranju premagale Maribor 66 s 56:38 (26:17). S to zmago so ostale same v borbi s Slovanom za prvo mesto. V moški ligi sta oba predstavnika doživela poraze. Vodilne Jesenice so izgubile srečanje z Ljubljano (tekma je bila v Ljubljani v največji vročini — ob 16. uri) s 85:60 (45:31), Triglav pa z Mariborom na domačem igrišču z 80:64 (36:30). Na pionirskem prvenstvu z MK puško so bili doseženi naslednji rezultati: Ekipno: 1. Maribor Tabor, 2. Kranj II, 3. Kamnik, ... 5. Kranj I; Posamezniki: 1. Namestnik (Mb-T), 2. Stebe (Kamnik). Stebe je dosegel isto število krogov kot prvoplasirani, vendar je imel manj zadetkov v center. V gorenjskem derbiju slovenske odbojkarske lige so Jeseničani doma premagali Kamnik s 3:1 (5:15, 15:9, 15:9, 15:6). S to zmago so Jeseničani ostali na drugem mestu v lestvici. V tekmovanju za slovensko prvenstvo v odbojki za ženske, ki je bilo v Kamniku, sta doživela gorenjska predstavnika same poraze. Jese-ničanke so izgubile s Sladkim vrhom s 3:2, Ljubljano 3:0 in Mariborom s 3:0. Kam-ničanke pa so bile poražene v dvoboju z Branikom s 3:0, Sladkim vrhom 3:0 in Brestanico s 3:2. V zaostali tekmi slovenske nogometne lige so igrali igralci Triglava v Mariboru neodločeno z domačim Branikom 2:2 (0:0). Na tekmovanju v slalomu, ki ga je priredilo turistično društvo iz Kranjske gore pod Prisojnikom so zmagali: Ml. mladinke: Gazvoda (Kr. g.); «t. mladinke: Pirnar (Br); ml. mladinci: Sevčnikar (Br); 61, mladinci: Gazvoda (Br). REZULTATI: 1. Puhar (Šenčur), 2. Markič (Kranj), 3. Hribernik, 4. Bizjak (oba Šenčur), 5. Hafner (Kranj), 6. Sodja (Bohinj), 7. špendl (Kamnik), 8. Pivk (Tržič) itd. pc 200 tekmovalcev na atletskem prvenstvu Jubilejno pnenslvo Gorenjske Jubilejno deseto prvenstvo Gorenjske v atletiki, ki je bilo v soboto in v nedeljo na kranjskem stadionu, je prineslo 53 novih gorenjskih prvakov v članski (člani in starejši mladinci) ler mladinski konkurenci (mlajši mladinci in pionirji). Na letošnjem prvenstvu je sodelovalo v obeh dneh tekmovanj kar okoli 200 tekmovalcev in tekmovalk iz desetih gorenjskih klubov in športnih aktivov. Najve: uspeha so imeli po pričakovanju zastopniki domačega Triglava, ki so osvo- Kaže, da so v nedeljo na dirkališču v Stražišč.i mopedi odprli novo stran v zgodovini moto športa v Kranju. Navadni stroji so z drznimi tekmovalci nudili lep športni užitek. — Foto Franc Perdan Mladinsko prvenstvo Slovenije v rokometu Mladinke Selc prvakinje Slovenije Mladinci iz Dupelj so v Slovenj Gradcu osvojili četrto mesto V Selcah in Slovenj Gradcu je bilo v nedeljo končano mla- i 6:3 (4:2) Slovan : Brežice 7:4 dinsko prvenstvo Slovenije v rokometu za mladinke in mladince. Mlade igralke Selc so na tekmovanju na domačem igrišču dosegle svoj največji uspeh, saj so prvič postale republiške prvakinje. 0 SELCA. Na igrišču v Poljanski dolini so nastopile tri ekipe: področni prvaki. Učenke trenerja Cudermana so na čelu z najboljšo strel- ko Čufarjevo premagale oba nasprotnika. REZULTATI — Selca : Slovan 9:4 (2:0), Selca : Brežice Spet nesreča v martinaroi V nedeljo ob 10.30 uri je bil v martinarni jeseniške železarne hudo ranjen delavec Franc Dežman iz Most pri Žirovnici. Zerjavovodja D juro Ostran je z žerjavom nesel preko livne jame 38 kilogramov težko kovinsko škatlo. Ko jo je nesel preko jame, se je škatla odpela in padla Dežmanu na nogo ter mu jo zlomila in poškodovala koleno. Vzrok nesreče še raziskuje posebna komisija v železarni. 6:3 (4:2) Slovan (2:2). VRSTNI RED: 1. Selca, 2. Slovan, 3. Brežice. # SLOVENJ GRADEC. V konkurenci šestih ekip so mladinci iz Dupelj osvojili četrto mesto. V predtekmovanju so premagali Slovana z 11:7 in izgubili s Celjem z 9:11. V odločilnem srečanju za tertje in četrto mesto so po dramatični borbi izgubili z Olimpijo s 14:13. Tekma se je v regularnem času končala neodločeno 13:13. VRSTNI RED: 1. Slovenj Gradec, 2. Celje, 3. Olimpi-ja, 4. Duplje, 5. Slovan, 6. Koper. Vinjen motorist V nedeljo ob 21.25 je peljal po cesti III. reda iz Kranja proti Smledniku z motorjem NSU Maks LJ 20-749 35-letni Janez Ciglarič iz Moš pri Smledniku. Ker je bil vinjen, ga je v Trbojah zaneslo v desno in je padel z motorjem. Bil je laže ranjen in so ga odpeljali na odvzem krvi v zdravstveni dom Kranj. Po slovenskem tudi državno prvenstvo V nedeljo so bila zaključena zadnja tekmovanja v okviru tekmovanj v državnem prvenstvu v kegljanju. Kranjčani so dodali naslovu slovenskega prvaka še nov uspeh — osvojili so naslov državnega prvaka. Vrstni red: 1. Triglav, 2. Branik, 3. Grmoščica. Istočasno je zaključeno tudi tekmovanje za žensko prvenstvo Jugoslavije v Zagrebu. Prvi je bil Medved-ščak s 4730, drugi pa Triglav s 4703 podrtimi keglji. Zanimivo je, da Kranjčanke sploh niso računale na tako visok plasma, saj so nastopile brez obolele Žvnn-rove, z njo pa bi prepričljivo osvojile naslov državnih prvakinj. Kranjski kegljači so na ta način najlepše proslavili 15. obletnico obstoja svojega kluba. Več o prvenstvu bomo objavili v naslednji številki. •— pc jili skupno kar 40 naslovov. Organizacija tekmovanja V rokah ObZTK Kranj je bila vseskozi zelo dobra. Kljub izredno vročemu in soparnemu vremenu ter trdi stezi so nastopajoči dosegli nekaj odličnih rezultatov; omenimo predvsem F. Hafnerja v teku na 1000 metrov in Sraja v teku na 2000 m ter 1500 m zapreke. Največ uspeha med člani je imel Tone Kaštivnik, ki je osvojil pet naslovov, med članicami je bila najuspešnejša Mohoriče-va z istim številom prvih mest, med mladinci oziroma mladinkami pa so bili najboljši Žumer, D. Prezelj, Vi-dovičeva in Branka Šolar. Novi gorenjski prvaki za leto 1966 so postali: ČLANI — 100 m: Kuralt (Tr) 1J.8, 200 m: F. Fister (Tr) 23.6, 400 m: Kaštivnik (Tr) 52.0, 800 m: F. Hafner (Tr) 2:00.8, 1500 m: M. Hafner (Z?.bnicr.) 4:22.0. 3000 m: Sitar (K. gorica) 9:26.8. 5000 m: Sitar (K. gorica) 16:20,6, 110 m ovire: Kaštivnik (Tr) 17,4. 400 m ovire: Kaštivnik (Tr) 57.8. 1500 m zapreke: Rožič (Tr) 4:48.5, hoja 5 km: Cvirn (Tr) 27:66,8, 4x100 m: Triglav I. 4o,2, 4\<»00 m: Triglav I. 3:38.6, višina: Kuralt (Tr) 165. daljina: Stro-jan (Tr) 621. troskok: M. Fi-ster (Tr) 12,21, krogla: Satler (Tr) 14.30 (slovenski rekord za starejše mladinec), disk: Satler (Tr) 39.23, kopje: Peljan-šek (K. gorica) 5L"0, kladivo: Satler (Tr) 35.000; MLAJŠI MLADINCI — 100 m: Pori (Tr) 11.7. 300 m: Zumer (Tr) 38.9. 1000 m: F. Hafner (Tr) 2:37.8, 2000 m: Sraj (Tr) 5:44.6. 110 m ovire: Tepina (Tr) 20.6. 300 m ovire: 2umer (Tr) 45.6. 1500 m zapreke: Sraj (Tr) 4:30.6. 4x100 m: Triglav I. 47.6, 4x300 m: Triglav I. 2:44,0. višina: D. Pre-zjelj (Tr) 160, daljina: Pori (Tr) 596, troskok: D. Prezelj 11.91.palica: D. Prezelj (Tr) 290. krogla: N. Šolar (Ljubno) 10.40; ČLANICE — 100 m: Moho-rič (Tr) 13.1, 200 m: Mohorič (Tr) 28.1. 800 m: Rožič (Ljubno) 2:39,5. 80 m ovire: Mohorič (Tr) 15.1. 4x60 m: Triglav 34,6, 4x100 m: Triglav 54.4, višina: Salmić (Tr) 135, disk: Prezelj (Tr) 26.85; MLAJŠE MLADINKE — 60 m: Jenko (Šenčur) 8.5, 100 m: Vidovič (Tr) 14.2, 400 m: Jerico (Šenčur) 1:08,6, 80 m ovire: Vidovič (Tr) 15.4, 4x60 m: Triglav 35.8, 4x100 m: Triglav 54,6, višina: Šolar B. (Podnart) 135, daljina. Šolar B. (Podnart) 4.44. krogla: Keržan (Pred tvor) 7.03. Matjaž Kuralt Prodam Prodam tovarniško nov »Ami«. Ponudbe poslati na ogl.odd. »Ami« 2886 Prodam zazidljivo parcelo, elektrika na parceli, voda v Delavska univerza »TOMO BREJC« Kranj razpisuje v šolskem letu 1966-67 vpis kandidatov v naslednje izobraževalne oblike: A. ODDELKI ZA ODRASLE 1. Srednja tehniška šola (elektro in strojna smer) L, II. in III. letnik 2. Poklicna šola (elektro in strojna smer) I. letnik 3. Poklicna gostinska šola (za poklic kuharja in natakarja) I. in II. letnik 4. Osnovna šola I. tečaj (5. in 6. razred) II. tečaj (7. in 8. razred) B. CENTER ZA IZREDNI ŠTUDIJ NA VTŠ MARIBOR: elektro smer I. in II. letnik strojna smer I. in II. letnik C. TEČAJI 1. Stenografski tečaj (I. in II. stopnja) 2. Tečaj tehniškega risanja (I. in II. stopnja) 3. Intenzivni začetni, nadaljevalni in konverzacijski jezikovni tečaji za odrasle: angleščina nemščina francoščina italijanščina 4. Jezikovni tečaji za otroke od 4.—10. leta: angleščina nemščina Rok za prijave v oblike pol A in B je 30. junij 1966. Informacije v zvezi z vpisom lahko dobite na Delavski univerzi Kranj, Cesta Staneta Žagarja 1 vsak dan od 7. — 14. ure in ob sredah od 14. — 17. ure osebno ali telefonično na telefon št. 21026, 21243 DELAVSKA UNIVERZA »TOMO BREJC« KRANJ bližini. Naslov v oglasnem oddelku 2865 Nov pralni stroj superav-tomatik Soppas 3—5 kg prodam. Kranj Ljubljanska c. 27 2866 Prodam alkoholometer s termometrom. Jotič c. 1 avgusta * Kranj 2867 Prodam fiat 600 in leseno garažo. V. Kejžarje 25. Jesenice 2868 Predam kozo dobro mle-karico. Cegelnica 10, Naklo 2869 Prodam strešno opeko (bo-brovec) Bajžclj Antonija, Britof 85, Kranj 2870 Prodam fiat 750 ali zamenjam za gradbeni material. Naslov v oglasnem oddelku 2871 Prodam roza sobno opravo 7. dvema posteljama in zimnici. Kranc Ivan, Planina 27, Kranj 2872 Poceni prodam dobro ohranjen levi vzidljiv štedilnik. Trebeč, Kranj Kajuhova 2 2873 Predam skoraj novo športno rogovo kolo s prestavami. Tomažcvič Milan, Zg. Besnica 60 2874 Prodam vprežne grablje in elektro motor 9 KM Rade Končar. Skok Franc, Roprc-tova 25, Mengeš 2875 Prodam kuhinjsko kredenco. Naslov v oglasnem oddelku 2876 Prodam stoječo travo (seno) do 3000 kg. Puštal 17 šk. Loka 2885 Ostalo Sever Peter Kranj Planina D4 izjavljam, da nisem plačnik moje žene, za dolgove, ki ZAHVALA Ob tragični smrti naše ljube mamice Štamfelj rojena Prešeren se iskreno zahvaljujeva vsem vaščanom Lipic za darovano cvetje in denarno pomoč. Iskrena hvala kolektivu železarne, stanovalcem Samskega doma Javornik in vsem, ki so nama ob teh težkih dneh kakorkoli pomagali, ji darovali vence in jo spremili na njeni zadnji poti. Še posebna zahvala najbližjim sosedom za nesebično pomoč, pevcem, duhovščini in pogrebni službi Jesenice. Še enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoči: sinova Nejko in Janko, mama, brat in ostalo sorodstvo Lipice, Slov. Javornik, Kranj, 10. 6. 1966 Individualni graditelji! Pri gradnji stanovanjskih hiš se za opaženjc poslužite naših kvalitetnih trislojnih opaznih plošč v dimenzijah: 500 X 1.000, 500 X 1.500, 500 X 2.000, 500 X 2.500, 500 X 2300, v debelini 23 in 27 mm. Velik prihranek na času in denarju, lepši izgled betona. Obrat »Tomaž Godec« Boh. Bistrica in nudita v neomejneih količinah plošče v plačilu dnevne obrabnine. Gradite hitreje, ceneje in kvalitetneje. Zahtevajte informacije. obrat Rečica posojilo proti Sporočamo žalostno vest, da je nenadoma preminil v 18.letu starosti plemeniti član našega kolektiva Janez Papp natakar v hotelu Grad Hrib, Preddvor Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 15. 6.1966 ob 16.30 iz Gramoznice Police pri Kranju. Dobrega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu. Delovna skupnost ln sindikalna podružnica gost. In trg. podjetja »Central« Kranj bi jih naredila Sever Frančiška stanujoča isto tam 2877 Mirna uslužbenka išče opremljeno sobo po možnosti v centru mesta Kranja Ponudbe poslati pod »zagrenjena« 2878 Nujno rabim 5000 N din posojila za obrt. Dam 35 % obresti. Ponudbe poslati pod »Garancija« 2879 Zamenjam komfortno dvosobno stanovanje v Kranju za večjega isto v Kranju ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku 2880 Prosim vsakogar, ki bi karkoli vedel o ženski, ki je v petek 10. 6. 66. povzročila nesrečo pri tov. Savi Kranj z okenskim steklom, da sporoči Korošec c. Kokrškega odreda 42, Kranj 2881 GASILSKO DRUŠTVO STRAŽIŠCE priredi v nedeljo dne 1*. 6. 66. VRTNO VESELICO na Pantah. Zabavali vas bodo veseli plan* šarji Vabljeni! 2$ Vzamem otroka v varstvi' na dom. Naslov v oglasne^ oddelku 2$ Podpisani Mesec Albin i* Golice — Rastovke preklicu' jem vse besede, ki sem jib izrekel dne 27. 2. 66. na zbe ru volivcev »Pri Grogcu« 0 Bajtu Stanetu kot popolno* ma neresnične in se mu iX hv al j u jem za poravnavo 288* Dva mizarska pomoćni** za stavbena in pohištven* dela sprejmem takoj. Plač* po dogovoru. Stanovanje «° hrana preskrbljeno. Petef* nelj Jože strojno mizarstv"' škofja Loka J Kadrovska komisija \ GOZDNEGA GOSPODARSTVA * KRANJ J razpisuje: C 1. ponovno delovno mesto pravnega referenta t 2 vodji gozdnih okolišev Kranj a in Velesovo l 3 snužilko na upravi podjetja t Pogoji: » Pod točko 1 pravna fakulteta II stopnje t Pod točko 2 končana srednja gozdarska šola \ Osebni dohodki po pravilniku OD J Stanovanj ni na razpolago ' Rok za sprejem prošenj je vključno 25/6-1366, katere \ * pošljite na naslov Gozdno gospodarstvo Kranj, Ce- ( J sta Staneta Žagarja 27 a, f Važno epozerilo Društva za varstvo živali SRS Zadnje čase se dogaia, da obiskovalci gozda in gozdn'n obronkov nalete na povsem iznemogle mlade srnice. Hot1^ jim pomagati, jih odnašajo na svoje domove, kar pa je vsem nepravilno. »Iznemogle« srnice so namreč novo roje^ srnice, ki jih je pred nekaj urami skotila in jih tam pust''3 srna, ker jih pač ni mogla odnesti. • Priporočamo vsem ljubiteljem živali, da srnice pustijo jih ne odnašajo domov. Novorojene srnice si kmalu opoifl^ rejo in kmalu jih poišče njihova mati ter skrbi zanje ^ odnašanjem srninih mladičev iz «ozda prizadevajo taki »lj"" bitelji« živali skotnim srnam velike bolečine, ki jih povzrot* vime, napolnjeno z mlekom, katerega nima kdo izprazniti # mladiče odnašamo iz gozda. Za odgoj novorojene srnadt marsikdo nima niti znanja n"1' potrebne hrane, zaradi česar mlade srnice poginejo, kar P3 ni v interesu ljubiteljev živali in gospodarstva. DRUŠTVO ZA VARSTVO ŽIVALI SRS LJUBLJANA POSREDUJEMO PRODAJO KARAMBOLIRANIH VOZIL: 1. MOSKVIC 407, leto izdelave 1961, s prevoženimi 61.000 km. Začetna cena N din 10.000.— ■ Ogled vozila je možen pri Avtopromct »Gorenjska« Kranj — obrat Laborc vsak dan od 7. do 14. ure. 2. ZASTAVA 600 D leto izdelave 1961, s prevoženimi 53.000 km. Začetna cena N din 4.500,00. Ogled vozila je možen pri Zavarovalnici Kranj vsak dan od 8. do 14. ure. Pismene ponudbe sprejema Zavarovalnica Kranj do petka, dne 17. 6.1966 do 12. ure. ZAVAROVALNICA KRANJ RADIJSKI SPORED Poročila poslušajte vsak dao ob 5., 7., 8., 10. 12. 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri tei radijski dnevnik ob 1930 uri Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. In 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. SREDA — 15. junija 3.05 Glasbena matineja 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb 9.10 Naši mladinski zborovodje 9.30 Godala v ritmu 10.15 Pojeta sopranistki Olga Jež in Vera Klemen šek 10.45 Človek in zdravje 10.55 Glasbena medigra 11.00 Turistični napotki za tuje goste 11.15 Nimaš prednosti 12.05 Prizor treh vprašanj iz opere Turamdot 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 »-O kresu« priljubljene slovenske pesmi 13.30 Priporočajo vam SREDA — 15. junija RTV Ljubljana 17.35 Poročila 17.40 Tik tak 17.55 Pionirski TV studio 18^5 TV obzornik 18.45 Opera skozi stoletja 19.15 Filmski pregled 19.40 Cik cak 19.54 Intermezzo RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 30.30 Odlomki iz opere Lucia di Lamermoor 21.30 Kulturna panorama 22.30 Zadnja poročila Drugi spored + RTV Zagreb 18.25 Včeraj, danes, jutri RTV Ljubljana 18.45 Opera skozi stoletja KINEMATOGRAFOV Kranj »CENTER« 15. junija francoski film GERMINAL ob 16., 18. in 20. uri 16. junija francoski film GERMINAL ob 16. in 18. uri 17. junija gr*ki film RDEČE SVETILKE ob 15.30, 18. in 20.30 uri Kranj »STORŽIC« 15. junija angl. fikn ZMAGOVALCI ob 17. in 20. uri 16. junija franc. barv. CS« Sto KAPETAN FRAKAS ob 18. in 20. uri 17. junija amer. barv. CS film MORGANOVI GUSARJI ob 16., 18. in 20. uri Stražišče »SVOBODA« 15. junija nemški film ZLOČIN V PENSIONU ob 20. uri Jesenice »RADIO« 15. junija švedski film DEVIŠKI VRELEC 14.05 Za šolarje 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.20 Zabavni ir.tcrmczzo 15.30 Igra pihalna godba Martin Gould 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Slovenski reproduktivni glasbeni umetniki 18.00 Aktualnosti doma in po svetu 18.15 Iz studia 14 18.50 Naš razgovor 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Don Kihot — opera 22.10 Melodije za lahko noč 22.50 Literarni nokturno 1 23.05 Skladbe Atija Sossa in Jožeta Privška igra plesni orkester RTV Zagreb 19.15 TV pošta RTV Ljubljana 19.40 Cik cak RTV Beograd 1S.45 Lahko noč, otroci 20.00 Spored italijanske* TV ČETRTEK — 16. junija RTV Beograd 11.00 Angleščina RTV Ljubljana 16.05 TV v šoli 16.30 Prenos športnega dogodka RTV Ljubljana 18.25 TV obzornik RTV Beograd 18.45 Po poteh Jugoslavije 16. junija amer. barv. CS film UPOR NA LADJI BOUN-TY 17. junija madžarski film MILIJON IN POL Jesenice »PLAVŽ« 15. junija amer. barv. CS film UPOR NA LADJI BOUN-TY 16. — 17. junija japonski CS film HARAKIRI ČETRTEK — 16. junija 8.05 Glasbena matineja 8.55 Za šolarje 9.25 Podoba s trdnjavskega napisa 9.40 Lahka orkestralna glasba 10.15 Naši pevci pojo popularne operne arije 11.00 Turistični napotki za tuje goste 11.15 Nimaš prednosti 12.05 Iz makedonske, srbske in hrvatske ansambeLske glasbe 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Cez hrib in dol 13.30 Priporočajo vam 14.05 Orkester RTV Ljubljana vam predstavlja 14.40 »Enajsta šola« 15.20 Zabavni intermezzo 15.30 S pihalnimi godbami v ritmu valčka 15.40 Literarni ^prehod 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Turistična oddaja 18.00 Aktualnosti doma in po svetu RTV Ljubljana 19.10 Slovenska popevka in vi 19.40 Brez parole RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.20 Aktualni pogovori o kooperaciji RTV Beograd 21.10 Narodna glasba RTV Zagreb 21.20 TV magazin' RTV Beograd 22.20 Poezija Vladislava Petkoviča RTV Beograd 22.30 Zadnja poročila Žirovnica 15. junija franc. barv. CS film OBRAČUN V BANGKO-KU Dovje-Mojstrana 16. junija franc. barv. CS film OBRAČUN V BANGKO-KU Kranjska gora 16. junija švedski film DEVIŠKI VRELEC 18.15 Odskočna deska 18.45 Jezikovni pogovori 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 21.00 Večer umetniške besede 21.40 Glasbeni nokturno 22.10 Glasbena poezija Vitezslava Novaka 23.05 Plesna glasba PETEK — 17. junija_ 8.05 Operna matineja 8.55 Pionirski tednik 9.25 Domače viže — domači ansambli 9.35 Pet minut za novo pesmico 10.15 V skladateljski delavnici Ferda Juvanca 10.35 Novost na knjižni polici 10.55 G'.asbena medigra 11.00 Turistični napotki za tuje goste 11.15 Nimaš prednosti 12.05 Iz oper Ambrosia Thomasa 12.30 Kmetijski nasveti IJA Drugi spored RTV Zagreb 18.25 Včeraj, danes, jutri RTV Beograd 18.45 Po poteh Jugoslavije RTV Ljubljana 19.10 Slovenska popevka in vi RTV Zagreb 19.40 TV prospekt RTV Beograd 19.54 Lahko r.oč, otroci 20.00 Spored italijanske TV PETEK — 17. junija_ RTV Zagreb 18.00 Mali svet RTV Ljubljana 18.25 TV obzornik 18.45 Človek in proizvodnja 17. junija franc. barv. CS film OBRAČUN V BANGKO-KU Kamnik »DOM« 15. junija ruski film ŽIVE- 12.40 Slovenske narodne I pesmi s solisti in ansambli 13.30 Priporočajo vam 14.05 Za šolarje 14.35 Izraelske narodne pesmi 15.20 Napotki za turiste 15.25 Zabavni intermezzo 15.30 Od vasi do vasi 15.45 V svetu znanosti 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Petkov simfonični koncert 18.00 Aktualnosti doma in po svetu 18.15 Plesni' zvoki 18.50 Kulturni globus 19.05 Glfisbene razglednice j 20.00 Lepe melodije 20.20 Tedenski zunanjepolitični pregled 20.30 Glasbena umetnost češkega klasicizma 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.10 Za ljubitelje jazza 22.50 Literarni nokturno 23.05 Iz opusa Andrea Jul i veta \ %.-»V-*.-»»*^*.-^-^*.'^-^-**fc'-»»4.-«»^«« RTV Skopje 19.15 Žetev žela, pesem pela RTV Ljubljana 19.40 TV akcija RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 Preživel sem svojo smrt — češki film 22.05 Glasbeni magazin 23.45 Zadnja poročila Drugi spored RTV Zagreb 18.25 Včeraj, dahes, jutri RTV Beograd 18.45 TV tribuna RTV Skopje 19.15 Žetev žela, pesem pela RTV Zagreb 19.40 TV prospekt '> RTV Beograd 19.54 Lahko noč, otroci 20.00 Spored italijaaske TV LA STA DEDEK IN BABICA ob 20. uri 16. junija ruski film ŽIVELA STA DEDEK IN BABICA ob 17.15 uri Podjetje LTH škofja Loka, komisija za sprejem na delo pri svetu DE KOMERCIALA, razglaša prosto delovno mesto VODJE IZVOZA Pogoj: višja ali njej enaka šola z diplomo, dokončana I. stopnja visoke šole ali priznana visoka strokovna izobrazba. Od strokovne izobrazbe se zahteva 5-letna praksa v komercialni stroki z zunanjetrgovinsko registracijo. Ponudbe sprejema kadrovsko socialna služba podjetja LTH do 30. 6. 1966. ŠOLSKA MLADINA! NABIRALCI BOROVNIC! V petek, 17. 6. v večerni uri bomo pričeli z odkupom borovnic, in sicer: — v zadružnem domu v Žabnici, — pri Aliču v Zgornjem Bitnju št. 69, — v zadružnem domu v Besnlci, — pri Krču v Predosljah St. 33, — pri Žibert Alešu, Srednja Bela št. 31. Odkupna cena bo za 1 kg borovnic I. vrste 2,80 N din , 1 kg borovnic II. vrste 250 N din želimo vsem nabiralcem dosti uspeha in se priporočamo! Kmetijska zadruga »SLOGA « Kranj TELEVIZ Občinski odbor RK je v svojih akcijah od leta 1954 zajel že 4520 različnih krvodajalcev (nekateri so dali kri Po večkrat). Za letošnje leto planirajo, da bo dalo kri 1300 ljudi. Organizirali bodo . dve akciji. Ena bo v pa v decembru. avgustu, ena P. Čolnar Nagrajeni krvodajalci v Škof ji Loki 18 zlatih krvodajalskih značk V soboto so podelili značke v Gorenji vasi — 1317 krvodajalcev v občini V soboto so v Gorenji vasi pri »Anšku« podelili krvodajalske značke krvodajalcem na področju Poljanske doline. Podelili so 6 zlatih (Janko Oblak, Franc Kavčič, Franc Polajnar, Lado Jamar, Miro Eržen in Marija Peternelj) in 57 srebrnih značk. V Gorenji vasi je bila zadnja podelitev krvodajalskih značk. Prej so jih že podelili v škofji Loki (8 zlatih in 69 srebrnih) in v Selški dolini (4 zlate in 44 srebrnih). V preteklem letu je v občini oddalo kri 1317 krvodajalcev, kar pomeni, da so 2 odstotka nad republiškim povpreč-kom (1120 jih je dalo kri v redni akciji, 197 pa v dveh izrednih). Zanimivo je, da v loški občini ne vozijo krvodajalec na odvzem krvi v Ljubljano. V občini imajo tri centre za odvzem krvi, (škofja Loka, Železniki in Gorenja vas), kar omogoča krvodajalcem, da oddajo kri brez prevelike izgube časa. Sprehod po Selški dolini • V delu TD Selca je v zadnjem času precejšnje mrtvilo. Kaže, da se novo vodstvo ne more dobro razživeti. Turistični problemi se v Selcih že nekaj časa ponavljajo — ni lokala, kjer bi se gest lahko hranil. TD je pričelo z akcijo za olepšavo kraja. Zanimivo je, da so olepšave potrebne v prvi vrsti javne stavbe (občinska stavba, mladinski dom). 0 Na zadnjem občnem zbotu TD Železniki je bilo v novi UO izvoljenih precej novih članov. Sprejeli so obsežen program dela. Glavna naloga je organizacija čipkarskega dne, ki bo letos 16. julija. Da bi bil ta dan čim uspešnejši bodo poskušali urediti prostor pred plavžem in postojanko na hribu nad »Iskro«. Posebno pozornost so posvetili nagrajevanju najlepših vrtov, pri tem so se posebno zavzeli za ureditev stare »Jegorove« vile, ki je imela pred časom tako lep vrt, da je bil vsem v ponos. Upajo, da bodo skupno s krajevno skupnostjo in DPD Svobodo uspeli obnoviti nekdanjo privlačnost. I S 1. majem so dobili v zadružnem domu na Soric| težko pričakovani gostin^" obrat. Čeprav je cesta do va" si še vedno slaba, so nare^ turistični delavci že nove na* črte za razvoj kraja. Bolie nameravajo vzdrževati »Gr0* harjev muzej«, v načrtih P4 imajo tudi, da bi uredil' * izviru Sore camping. pose'5' nost predstavlja v Sorici L''0* strojska postojanka »Sor^ planina«, kjer so prenočil ne zmogljivosti izkoriščene'e 15%. V načrtu imajo, da bl zgradili v prihodnji zims^ sezoni vlečnico, ki bi v ve^1 meri privlačevala goste, ven' dar za to nimajo investitor P. Čolna' Smrtna nesreča v Kovorju Vse večji promet po cesti od Cerkelj proti krvavški žičnici le povzročil zadnja leta mnogo upravičenih pritožb prebivalcev vasice Grad Razen nevarnosti za otroke in stalnega nemira le ljudi zlasti motil prah, ki se je dvigal iz neurejene makadamske ceste. Zato so te dni ljudje zadovoljni, ko so prišli delavci Cestnega podjetja s stroji, da bodo asfaltirali to cesto od Cerkelj do Grada. — Foto Perdan Voznik Markič obležal poleg avtomobila in kmalu po nesreči umrl V nedeljo ob 19.40 uri se je na cesti I. reda v Kovorju smrtno ponesrečil Anton Markič iz Podbrezij. Do nesreče je prišlo takole: prvi v koloni je vozil Franc Klemenčič, z osebnim avtomobilom LJ 61-58, za njim pa voznika Anton Markič in Franc Markelj. V trenutku ko je Markelj prehiteval Marki-ča, je ta nenadoma zavil v levo in nameraval prehiteti ! prvi avtomobil — Klemenčiča. Markelj in Markič sta trčila, pri čemer je avtomobil Mar- Dopolnilna prometna vzgoja uporabnikov cest V križišče enakovrednih cest vozijo: tovornjak s prikolico, osebni avtomobil in rešilni avtomobil, ki daje signale za nujno službeno vožnjo. Vozila morajo dati prednost rešilnemu avtomobilu, šele potem nadaljujejo vožnjo skozi križišče. Po desnem pravilu odpelje za rešilnim prvo tovornjak s prikolico/ ki vozi naravnost, zadnji pa je osebni avtomobil. — Upoštevajmo posebne zvočne signale vozil na nujni službeni vožnji s tem, da zmanjšamo hitrost, se umaknemo na skrajno desno stran in po potrebi ustavimo vozilo! KOLESARJI! — Uporabljajte vedno le urejeno kolo in vedite, da je življenje dražje, kot oprema kolesa! Lažia nesreea v Iskri Preteklo soboto, 11. junija, dopoldne je v tovarni kontak-torjev Iskra (bivši Spik) v Kranju prišlo do lažje obratne nezgode, ki bi sc lahko tragičneje zaključila. Zaradi še nepojasnjenega razloga se je pri varjenju vžgal plin v jeklenki. Saša Vagaja in Mirko Siler sta se pri tem laže zastrupila, vendar sta bila še toliko prisebna, da sta jeklenki odnesla v drug prostor in preprečila morebitno eksplozijo. Vagajo in Silerja so odpeljali v zdravstveni dom, kjer sta dobila prvo pomoč, vendar sta že isto popoldne zdravstveni dom zapustila. Ta nesreča naj bo ponovno opozorilo vsem organizatorjem proizvodnje, da je pri delu s plinom treba biti pre- vidnejši. To poročilo objavljamo tudi zato, da bi preprečili najrazličnejše govorice o »težki nesreči«, ki so se po naši lepi navadi spletle takoj po dogodku. S. Šolar Otrok pred avto V nedeljo ob 18.05 je na cesti II. reda v Studenem pri Železnikih 37-letni Franc Zupane -iz Dražgoš zbil z osebnim avtomobilom KR 24-35 štiriletnega Jožeta Nastrana. Otrok je nenadoma prečkal cesto, tako da voznik osebnega avtomobila nesreče ni mogel preprečiti. 4-letni Jože Nastran je bil jb-uje ranjen. Ima zlom roke in rane po glavi. Gostje iz Beograda KRANJ: revijski orkester in zbor doma JNA iz Beograda v dvorani kina Center — Za ljubitelje zabavne glasbe bo v četrtek, 16. junija ob 20.15 uri v dvorani kina Center izredna priložnost poslušati naš najkvalitetnejši veliki zabavno-re-vijski orkester s solisti in zborom doma JNA iz Beograda. Peli bodo Marjana Deržaj, Anica Zubovič in Milan Subota. Umetniški ansambel, ki šteje sto članov in ki se je pravkar vrnil z uspele turneje po inozemstvu, bo pod vodstvom dirigenta Bojana Adamiča posredoval zabavne in revijske kompozicije za orkester, za soliste in za zbor. Za ta koncert zabavnih melodij so vstopnice že v prodaji v glasbeni šoli v Kranju; kiča odbilo v spredaj vo^1 >+iiat«, ki ga je vozil menčič. Od tam ga je zanesl° najprej v desno, nato P* ' levo drsno ograjo, kjer se prevrnil preko nje in je aV" obstal na strehi. Voznik ^ar* kič je obležal poleg avt°nl0' bila in kmalu za tem umrl' S. 5. VLOGA KREDIT STAN OVArfjl Iščemo osebo, ki bi b'!3 sposobna prevzeti prodaJ° časopisa v kiosku. V P0" štev pridejo oni, ki i"13' jo stanovanje v Kra^i11' Dober zaslužek. PismelU' ponudbe sprejema ^ Delo, podruž. Kranj. IN URADNI VESTN1* GORENJSKE izdaja in tiska ČP ^ renjski tisk« Kranj, Rof0' ška cesta S. Naslov uredništva: Kranj, Cesta st*' neta Žagarja 27 in upr»v*: Kranj, Koroška cesta Tekoči račun pri SDK * Kranju 515-1-135. Telef°oi redakcije in ekonort»s,s/ propagande 21-835, 22-15;' naročniški oddelek tiskarna 21-190, 21-4^ 21-897. Naročnina letna novih dinarjev (n. d.) v 2.000 starih dinarjev (s. *}' mesečno 1.70 n. d. ali s. d. Cena posamez0' številk 0.40 n. d. ali 40 5-"' Mali oglasi za naročd**' 0.40 n. d. ali 40 s. d., p. nenaročnike 0.50 Q. d. 50 s. d. beseda. Neblaca*' oglasov ne objavljam0