Leto LXVm., št. 1)6 Ljubljana, ponedeljek 17. junija 103$ Cena Din 1.- -zn&ja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — —BBtt 00 M petlt »rat a Din 2.-, do 100 vrat a Din 2.50. od 100 do 300 vrat a Din večji mserati petit /rata Din 4.-. Popust po dogovoru, lnseratm davek posebej. — >Slovenskl Narod« »elja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo UREDNIŠTVO Di UPBAVN1STVO LJUBLJANA, Knafl jeva nttca štev. 5 Telefon: 8122, 3123, 3124, 3125 to 3126 Podružnice: MARIBOR Strossmayerjeva 3b. — NOVO MESTO. Ljubljanska c, telefon' St. 26. — CELJE: ceiisko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon st. 65 podružnica uprave: Kocenova alica 2, telefon St. 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 101 Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.351. Kitajska zagonetka Borba za posest Kitajske se razvija v pravo mednarodno tekmovanje, ki mn se ni videti konca — Japonska je že zamudila ugodni trenutek — Kdo bo prej izkrvavel: Kitajska ali njeni osvajalci Pariz, 17. junija, c Na Daljnem vzhodu so se zaradi nove poostritve japonsko kitajskega spora začeli znova zbirati temni oblaki. Mednarodna diplomacija ima zopet velike skrbi. 2e nekaj let sem je zaposlena s kitajskim vprašanjem, ki se vse bolj pretvarja v nerazrešljiv problem Azije, problem, ki more iz navidezno neznatnih vzorokv zapaliti nov svetovni požar, čegar glavno ognjišče pa bi bila vzhodna Azija. Nasprotujoči si interesi, spon in konflikti se vedno bolj kopičijo in vre bolj postaja jasno, da mora nekega dne priti do odločitve. Nejasno pa je, kako bodo takrat razdeljene vloge. Ali bosta ŠH Rusija in Japonska skupaj proti vsem ostalim, ali pa bo Japonska izzvala ves svet in se spustila v vojno, ki ji more prinesti popoln poraz, kakor ga je doživela leta 1918 Nemčija ali pa neizmerne koristi-Zato tudi Evropo v veliki meri zanima razvoj dogodkov na Daljnem vzhodu tem bolj, ker so tu neposredno prizadete Anglija, Francija in še druge evropske države, ki imajo svoje kolonije. Tudi Nemčija zna igrati v tem obračunavanju veliko vlogo V bistvu pa gre v tem problemu za Azijo. Pred par tedni je zavladalo veliko razburjenje zaradi vzhodno-kitajske železnice. Seveda je bil to le navidezni vzrok in povod. Enak izgovor in povod so ribiške koncesije v ruskih vodah in petrolejska polja na Sahalinu. To^so namreč zelo dragocene in strategično važne stvari: železnica, petrolejska polja in cenene ribe. Toda vse to so v primeri s celotnim problemom le malenkosti. V stvari gre samo za to, da oni, ki sestavljajo tu svoje račune zadenejo pravi trenutek, trenutek, ko je napadalec najmočnejši in napadeni najslabši. Zdi pa se, da so sicer gibčni Japonci, ki jim je vse do konca svetovne vojne šlo vse po sreči, pravi trenutek že zamudili. Ta trenutek je bil takrat, ko je bila Rusija še docela osamljena, ko je Mandžurija brez vseh formalnosti postala japonska kolonija, ko na meji Mongolije še ni bilo ruskih čet pod komando generala Blucherja in ko Vladivostok še ni bil najmodernejšo zgrajeno oporišče ruske mornarice. Od takrat pa se je že mnogokaj izpremenilo: kapitalistična Amerika je ponudila roko in podporo komunistični Rusiji, da bi imeli drugo roko svobodno proti Japonski; na evropskem kontinentu je bila med tem sklenjena cela mreža pogodb m paktov, ki so močnejši in bolj razprostrti kakor je vzhodno-kitajsko železniško omrežje, ki zadaje Japoncem toliko skrbi in posla. Vstop Rusije v Društvo narodov neposredno po izstopu Japonske je situacijo še bolj spremenil inv poslabšal za Japonsko. Podoba je, da je zaenkrat Rusija vsaj na diplomatskem polju dobila vojno. Ima pa še drugo, mnogo dragocenjšo prednost: ilegalno miniranje Japonske in Mandžurije. Preko mandžurskih utrdb in južne Kitajske so prodrle med delavstvom komunistične ideje tudi v Osako in Kobe. To v veliki meri pojasnjuje naglico, s katero se japonska vlada pripravlja na vojno. Z vsakim dnem napreduje »komunistična bolezen«, ki se v začetku še da ozdraviti, pozneje pa ne več. V oficielnih notah, ki jih izmenjavata Japonska in Rusija, o tej podzemski borbi seveda ni govora. Zdi pa se, da bo ta borba mnogo važnejša in odločilnejša za zmago, kakor pa cela 1726 km dolga vzhodno-kitajska železnica in napada banditov na nedolžne potnike. Vse to pa je samo en del borbe, borbe na azijskem kontinentu. Drugi važnejši del se odigrava na Tihem oceanu. Ko bo končan ta del borbe, potem bo morda Tihi ocean spremenil svoje ime. Kdor čita ruske vesti, dobi utis, da je konflikt na Daljnem vzhodu docela japonsko-ameriška zadeva. To pomeni vojno v zraku in na morju. Japonska nima za vojno dovoljno sirovin, razen tega pa je obkoljena z obročem otokov, ki so v posesti Amerike in drugih napram Japonski enako nerazpoloženih velesil. Filipini in Haway so ameriški. Zaradi tega je Japonska na Marijanskih in Karolinških otokih, ki leže med Filipini in Ha-wayjem, zgradila moderno utrjeno luko za svojo vojno mornarico. Na Borneu in Sumatri je vse urejeno tako, da upravljajo prostrane plantaže japonski vojaki, ki se v eni uri lahko spremene iz poljskih delavcev v najmodernejše otoku Makao se širi japonski vpliv z enako naglico kakor na Sahalinu, ki je do polovice že v japonskih rokah. Pri vsem tem pa ostane Kitajska, ki je postala zenica Azije, nerazrešljiva zagonetka. Tam varajo napovedi in računi najboljših poznavalcev vzhodno azijskih prilik. Ljudje, ki so skoro vse svoje življenje prebili na Kitajskem, ne vedo odgovora na vprašanje, kaj bo s Kitajsko. Saj niti centralna kitajska vlada v Nankingu ne ve, kaj se dogaja na Kitajskem. Komunistične vstaje in krvave borbe med roparskimi generali, čijih karijera se naglo menja, za Kitajsko niso dogodki posebne važnosti, čeravno gre mnogokrat za desettisoče ljudi in za ozemlja, ki so mnogo večja kakor vsa Srednja Evropa. Toda kaj pomeni to za cesarstvo, staro 4000 let! Kitajska ostane nadalje zagonetka, ogromno telo brez živčnega sistema moderne države, čeravno si nankinška vlada mnogo prizadeva, da bi konsolidirala politične in gospodarske prilike. Toda razmere so sedaj, ko se je začela vmešavati Japonska, takšne, da nankinška vlada orga-nično nima več v oblasti ne Mandžurije, ne Mongolije, ne prostrane £betske pokrajine. Kaj bo s Kitajsko, Jto je sedaj vprašanje, ki zanima mnogo bolj druge, kakor pa Kitajsko samo. Ali bo komunistična ali japonska? Možno pa je tudi še nekaj kar trenutno nihče ne misli. Zgodi se namreč lahko, da si bodo ob Kitajski zlomili zobovje vsi, ki se je žele polastiti, kajti Kitajska je za vsakogar neprebavljiva. Kdor bi si jo skušal osvojiti, bo na njej izkvavel, izkvavel predvsem materielno. Neurejenost tega ogromnega ozemlja povzroča napetost na Daljnem vzhodu in ustvarja nesigurnost vseh. Rusija, Kitajska, Anglija, Japonska, Tihi ocean, Amerika, Južno morje, Filipini, vse to tvori zaenkrat nerazrešljivo zmedo in zagonetko, pravi gordijski vozel, ki čaka svojega Aleksandra Velikega, da ga preseka. Intervencija velesil? Na pobudo Anglije bodo velesile skupno z Ameriko prijateljsko intervenirale v Tokiju zaradi postopanja Japonske na Kitajskem London, 17. junija, z. Glede na im tervencijo Kitajske pri vladah, ki so podpisale mednarodno pogodbo o nedotakljivosti in samostojnosti Kitajske je sedaj Anglija sprožila akcijo za skupno intervencijo velesil in ostalih prizadetih držav v Tokiju v korist KU tajske. Ta intervencija bi ne imela značaj demarše, marveč samo prija* teljskega nasveta Japonski. O tem so se že začeli razgovori med Londonom, Parizom in Washingio*.?oni. Kakor za= tr ju je jo poučeni londonski krogi, je Amerika pristala na tako akcijo, srna* tra pa, da bi morala biti izvedena v dokaj energični obliki, ker sicer ne bo imela uspeha. Ameriške kroge akcija Japonske na Kitajskem zelo vznemiri ja in žele zaradi tega čimprejšnjega in složnega nastopa vseh zainteresiranih držav. ■^■■■um- Atentat na Hitieria? Po informacijah angleškega lista je ostal Hitler nepoškodovan, njegov spremljevalec pa je Ml hudo ranjen London, 17. junija, r. Berlinski dopisnik londonskega lista »Exange Tele-graph« poroča svojemu listu, da mu je uspelo dognati podrobnosti o atentata, ki je bil poizkašen na nemškega kancelar ja Adolfa Hitlerja za časa njegovega nedavnega bivanja v njegovi vili v Berchtesgadenu. Hitler je pri tem odnesel zdravo kožo, njegov spremljevalec pa je bil težko ranjen. Nemški uradni krogi so to vest takoj demantirali, toda dopisnik navaja obširne podrobnosti, ki s« ne dajo z lepa zanikati. Nemškim listom je strogo zabranjeno poročati le besedico o tem dogodku. V javnosti pa se je opazilo, da so izdani glede osebnega varstva Hitlerja zelo strogi varnostni okepi. Predvsem je povečana njegova telesna straža, v kateri so dodeljeni najzanesljivejši člani hitlerjevskih napadalnih oddelkov. Italija ne bo popustila Priprave za vojno z Abesinijo se nadaljujejo — Italijani morajo do 15* julija zapustiti Abesinijo — Zaščita ino- zemcev bo zelo težavna London, 17. junija, z. »Times« poroča, da Italija mrzlično nadaljnje svoje vojne priprave v vzhodni Afriki, iz česar se da sklepati, da nikakor ne misli popustiti ter pristati na mirno poravnavo abesinskega konflikta. To domnevo še bolj potrjuje dejstvo, da so italijanske kolonijalne in konzularne oblasti v vzhodni Afriki dobile nalog iz Krna, naj pospešijo evakuacijo italijanskih državljanov iz Abesinije. Po teh navodilih mora biti evakuacija končana najkasneje 15. julija. Po informacijah lista prihajajo zadnje dni v francosko kolonijalno pristanišče v Ožibntijn neprestano Italijani iz Abesinije ter se vkrca vajo za Masano, odkoder jih bodo odpremili v Eritrejo ali Somalijo, v kolikor žele še nadalje ostati v italijanskih kolonijah, sicer pa jih bodo odpravili v Italijo. V Abesiniji živi okrog 15 do 20.000 Italijanov, ki se bavi jo po večini s trgovskimi posli. Glede na naraščajočo vojno nevarnost m vneli d^pkxual&ki TMtnpntH ▼ Addis A bebi zadnje dni skupno posvetovanje zaradi ukrepov v zaščito inozem-cev za primer, da pride do izbruha vojne, Amerika je sklenila, da bo ukinila svoje poslaništvo v Addis A bebi, ker v Abesiniji ni Američanov. V kolikor bi se kateri znašel na abesinskih tleh, bo prevzela njihovo varstvo Anglija. Ker smatrajo, da bo v kratkem prišlo do odkritih sovražnosti, so vsi inozemski zastopniki pozvali svoje državljane, naj se zberejo čimprej v Addis Abebi, da bi jih mogli z železnico odpraviti v francosko pristanišče, če pa bi bil promet na tej železnici zaradi vojnih dogodkov prekinjen, bi postal položaj inozemcev v Abesiniji skrajno neugoden. V največji nevarnosti so številni misijonarji, ki so razkropljeni v težko dostopnih pokrajinah in se ne bodo tako hitro mogli vrniti v Addis Abebo. Italija zbira srebro Rim, 17. junija, r. Italijanska vlada 1 je izdala odlok, po katerem se mora ne- mudoma umakniti iz prometa ves srebrni denar. Ta korak tolmačijo v zvezi z vojnimi pripravimi Italije v abesin-skem sporu. Srebrni denar je namreč edino plačilno sredstvo v italijanskih kolonijah Somaliji in Eritreji, ki mejita na Abesinijo. Italija se zaradi tega boji, da bi Abesinci začeli odvajati italijanski srebrni denar v svoje blagajne kar bi pomenilo za Italijo občutno škodo. Finančni minister je zaradi tega dobil pooblastilo, da zamenja denar s papirnatim. V poštev pridejo srebrni kovanci po 1, 2, 5, 20 in 50 lir. Mednarodni režim za Sueški prekop Rim, 17. junija, r. Predlogi, ki so bili v zadnjih dneh sproženi z raznih strani o tem, da bi morala Anglija v primeru vojnega konflikta med Italijo in Abesinijo zapreti Sueški prekop, so izzvali v rimskih vladnih krogih veliko vznemir- jenje. Ta ukrep bi onemogočil Italiji vsako zvezo z njenimi vzhodnoafriškimi kolonijami in zmaga italijanskih čet nad abesinskimi bi bila v takem primeru skrajno dvomljiva. Vsi listi pobijajo trditve, da ima Anglija pravico samovoljno izdajati ukrepe glede zapore Sueškega prekopa, a tudi vlada ^ama je v Londonu izročila protost proti morebitni taki nameri. Obenem razmišljajo v rimskih uradnih krogih o tem, da bi na prihodnjem zasedanju sveta Društva narodov sprožili vprašanje nove ureditve režima nad Sueškim prekopom in sploh načeli vprašanje vseh morskih ožin in morskih potov, ki so sedaj več ali manj odvisni od posameznih pomorskih velesil. Italija se bo zavzela za to, da se ustvari neke vrste mednarodni režim, ki bi onemogočil, da bi ena sama država odločala o prehodu skozi prekope in druge morske ožine. Novinarji grade mostove miru med narodi Predsednik češkoslovaške vlade Malypetr o važnostih novinarskega dela v mirovni politiki Praga, 17. junija. AA. Včeraj so se * Štrbskem Plesu pod Visokimi Tatrami sestali zastopniki zavezniških tiskovnih agencij na konferenco. Predsednik konference, ravnatelj češkoslovaškega tiskovnega urada Tvalužek je pozdravil delegate 25 držav, katerih zastave krase sedež konference v hotelu »Hviesdoslavu«. Predsednikov predlog, da naj zborovalci izvolijo za predsednika zasedanja ravnatelja Ha-vasove agencije M.aydauda, so vsi soglasno sprejeli. Mavnaud je nato povzel besedo in med navdušenim odobravanjem predlaga! pozdravno brzojavko predsedniku češkoslovaške republike Masarvku Opoldne je priredil predsednik vlade Malvpetr delegatom kosilo in je imel pri tej priliki tale nagovor: Srečen sem, da se mi je ponudila priložnost pozdraviti vas v imenu Češkoslovaške vlade v tej državi, ki je bila zmerom domovina idej, moralnih stru j in informacij. Ponosni smete biti. da zastopniki zavezniških agencij nikoli niso izgubili stkov z nepretrgano izmenjavo vesti, naj je bil politični položaj kakršenkoli; v naši poročevalski službi nam je bila resnica zmerom več kot katerakoli propaganda. To ni ena izmed najmanjših zaslug, ki so jo zavezniške agencije storile miru in zaupanju med narodi. Želim vam še večjo neodvisnost za vestno in odgovorno poročevalsko službo. Vaše sodelovanje je dokaz, da se zastopniki najrazličnejših držav lahko med seboj sporazumejo s popolnim zaupanjem. Vi pomagate graditi mostove med narodi, in to je najplemenitejša naloga v poročevalski Mehiška vlada odstopila Mexioo City, 17. junija, tr. Mehiška vlada je podala ostavko. Vzrok vladne krize je iskati v izjavi bivšega predsednika generala Callesa, ki je nastopil proti radikalnemu kurzu predsednika Cardenasa in mu očital, da pospešuje stavkovno gibanje. Cardenas izjavlja, da je sam povzročil odstop vlade, da bi dobil svobodne roke in mogel izvesti obsežno reorganizacijo državne uprave. Nova vlada bo sestavljena v par dneh. Strašno neurje nad Parizom Pariz, 17. junija tr. Včeraj se je razdivjalo nad Parizom in okolico strahovito neurje. Padala je toča, ki je dosegla debelost golobjih jajc. Posebno v predmestjih je neurje napravilo obilo škode. Voda je vdrla v kleti in mnoga pritlična stanovanja. Tudi v okolici Toulonsa je padala toča in napravila ogromno škodo na polju. Vzrok eksplozije v Reinsdorf u Berlin, 17. junija, tr. Strokovnjaki so mnenja, da je glavni vzrok strahovite eksplozije v Reinsdorfu v tem, da je tvornica prekomerno delala. V zadnjem Času so delal noč in dan, tako da so bili stroji naravnost pregreti in je najbrže zaradi tega prišlo do eksplozije. V nemali meri je iskati vzroka tudi v izmenjavi starih preizkušenih delavcev, ki pa so bili po večini socialisti, z novimi, mlajšimi in neizkušenimi, ki so prišli iz vrst hitlerjevskih delavskih bataljonov. Inozemskim novinarjem je dostop v Reinsdorf zabranjen, prav tako pa niso dovoljena nikaka privatna poročila o ne-• sreči. politiki. Češkoslovaška zna centri to nalogo, ker je njen glavni cilj ohranitev miru. Zato Češkoslovaška kar najlepše sprejema vse tiste, ki v službi miru beieži>o dejansko stanje takšno, kakršno je ▼ resnici, ne da bi ga pačili in zavijali. Ostanite zvesti resnici in zavedajte se, da tisti, ki jo prikriva zaradi začasnega uspeha, dela nepopravljivo škodo. Bodite dobro došli v naši republiki, ki ji stoji na čelu predsednik Masarvk, ki je zmerom poudaril geslo: Veritas vmcit! Naj postane to geslo last vseh, v prvi vrsti pa novi narjev. Predsedniku češkoslovaške v4ade se )e za njegov toplo pozdravljeni govor zafava-iii predsednik zasedanja Mavaud ter mu izrazil svojo zahvalo tem bolj, ker se predsednik Malvpetr ni strašil skoraj tisoč kilometrov dolge vožnje od Prage do prekrasnega kraja v Visokih Tatrah, vxtic važnemu delu spričo skorajšnje otvoritve zasedanja parlamenta samo za to, da je mogel pozdraviti delegate. Predsednik je dalje ugotovil da je Malvpetr izrekel Me stečo idejo, ko je dejal, da mora biti resnica najglavnejša opora tisku. Zavezniške agencije ne bodo prenehale pri svojem delu služiti resnici Ob koncu svojega govora je predsednik v imenu vseh delegatov predlagal med soglasnim pritrjevanjem izvolitev Malvpetra za častnega predsednika, nato je pa med navdušenimi manifestacijami izrazil visoko spoštovanje predsedniku Masarvku in mu želel srečo m zdravje. Oživljenje Ohridskega jezera Ohrid, 16. junija. AA. Danes ob pol 11. so slovesno krstili prve dirkalne čolne, ki jih je poklonil beograjski veslaški kfub $ Jug« svoji sekciji v Ohridu. Obenem sta bili izročeni sekciji dve zastavi. Prvo je daroval sekciji ohridski odvetnik Manevič, drugo pa matični klub. Svečanosti bo prisostvovali odposlanec Nj. Vel. kralja Petra H. polkovnik Milan Mašič, minister za telesno vzgojo dr. Auer, ban vardarske banovine Djordjevič, zastopniki mnogih kulturnih ustanov in oblastev. Slavnostni govor je imel polkovnik Todor Simič, ki je kot predsednik matičnega kluba želel sekciji najlepšo bodočnost. Za njim je govoru minister za telesno vzgojo dr. Auer o pomenu veslaškega sporta za vzgojo mladine. Vremenska napoved Dunajska opoldanska vremenska napoved za torek: Sprememba na slabše, v splošnem se bo pooblačilo, sicer pa še bolj vroče, Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize (z všteto premijo 36.5 odeto:.). Amsterdam 2366.73 — 2971.33, Berlin 1756.08 — 176S.95, Bruselj 73S.47 — 743.53, Ounih 1424.22 — 1431.29, London 215.13— 217.19, Newyork 4329.66 — 4365.98, Panz 287.S9 — 289.33, Praga 182.04 — 183.15, Trst 368.96 — 362.04. Avstrijski Šiling v privatnem kliringu 8.80 — 8.90 INOZEMSKE BORZE. C uri h. 17. junija. Beograd 7.—, I*ar i 20.215, London 15.14, Newyork 306X0, Bruselj 51.90. Milan 26.25, Madrid 41.90, Aim-stordam 207.60, Berlin 123.60. Dunaj 57.80, Praga 12.79, Varšava 57.80, Buka reSta 3. 06. Jtrma 2. »SLOVENSKI NAROD«, dne 17. junija 1935. 6t*V. 130 PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAV? vxeti ajntraj na prazen želodec časo Franz Joseffove *«*- Registrirano od ministrstva za soc. politiko m nar. zdravje 8. br. 15.485 od 25. V. 1935 Dr. Beneš v Moskvi Pričetek nove dobe v odnoša}ih med Sovjetsko unijo ter podunavskim! državami Potovanje zunanjega ministra dr. Be-neša v Rusijo je dogodek, ki mu ne posveča pozornosti le češkoslovaška ia^nost. marveč vsa politična Evropa, ki ve, da njegov namen ni bil zgolj formalna Omenjava ratifikacijskih listin za nedivno podpisani pakt v medsebojni pomoči, nego da je važen člen v verigi prizadevanja, da se mogočna vzhodna velesila trajno včleni v sistem evropske mirovne politike. V tem pogledu Benešovo potovanje po pomenu prav nič ne zaostaja za ..edav-nim Lavalovim. ima pa še svojo posebno važnost v tem, da približuje Sovjetsko Rusijo problemom srednje Evrope in gradi most za njeno sodelovanje v tem, za nas najvažnejšem predelu kontinenta. Zbližanje' s Sovjetsko Rusijo je za Češkoslovaško brez dvoma visoko aktivna in ena najvažnejših pridobitev njene srečno usmerjene zunanje politike. Minister Beneš je vedno zastopal tezo, da je Rusija potrebna Evropi prav tako kakor Evropa nji, posebno pa ga je vodilo preričanje, da je za varnost češkoslovaške republike in za zavarovanje njene definitivne pozicije v Evropi Rusija kot zaveznica nepogrešljiva. Z-ato je navzlic vsem nasprotujočim strujam dosledno vodil politiko, ki je pred letom dni dobila svoj prvi konkretni izraz v vzpostavitvi rednih diplomatskih odnošajev med Prago in Moskvo in ki je letos dosegla važno novo etapo s trgovinsko pogodbo z dne 25. marca in s paktom o vzajemni pomoči z dne 16. maja, ki jima je v začetku junija pridružil še finančni dogovor. S temi pozitivnimi točkami pa razvoj prijateljskega razmerja še ni dovršen in prav Benesev binkost-ni obisk v Moskvi je bil po njegovih lastnih besedah namenjen ojačenju medsebojnih stikov, ki naj ga poleg gospodarskega sodelovanja prinese še kulturna vzajemnost. Zbližanje obeh držav je bilo nedvomno močno olajšano z dejstvom, da med njima ni nobenih spornih vprašanj zunanje politike in tudi ne obstoji možnost ali verjetnost političnih konfliktov. Toda samo ta v bistvu negativna stran ne bi mogla povzročiti tako uspešnega razvoja v razmeroma kratki dobi, ko bi ne bilo pozitivnih momentov, ki ju takorekoč navezujejo druga na drugo. To so predvsem skupni interesi in skladni cilji velike mirovne politike. Obe stranki se zai'edata, da je treba za ohra-rafev evropskega ravnovesja in za obrambo svoje in splošne mednarodne varnosti več kakor zgolj platonskega izpovedovanja mironmih načel, da je treba proti združenim silam, ki ogrožajo mir, poseči po konkretnih in učinkovitih protiukrepih, po sankcijah, ki jih omogoča poleg nenapadanja še vzajemno pomoč. K tem splošnim pogledom na mednarodni položaj pa prihajajo še momenti rasne in jezikovne sorodnosti, ki so izvor medsebojnim simpatijam, olajšuj očim državniško in diplomatsko delo. Ni brez pomena, če v sedanjem trenutku prihajajo te ugotovitve baš s sovjetsko ruske strani in gotovo zasluži našo posebno pozornost, kar so ob tej priliki zapisala moskovska »Izvestija«: »če germanski fašizem v s vrh o zakrivanja svoje ekspanzijske politike postavlja teorijo, da so slovanski narodi zgodovinski anahronizem, sovjetska Rusija ne prikriva svojega staliiča, da je obramba ogroženih slovanskih narodov v enaki meri vredna podpore kakor na primer obramba Francije.« Seveda bi bilo zgrešeno, iskati v tej stvarni vzajemni politiki kakega megle-, nega slovanstva preživelih dob in strašila panslavizma, ki ga gotovi politiki skušajo ob tej priliki naslikati na steno, toda povsem zglrešen bi bil poizkus zastaviti pot naravnemu razvoju. Politika regionalnih zvez nima nobenih agresivnih ciljev in če se govori o panslavizmu kot smeri politične ekspanzije ali imperialistični miselnosti, je to zavestno pot\farjanje dejstev, zlasti v tem posebnem primeru. Niti sovjetska Rusija, še manj pa Češkoslovaška, nimata kakršnihkoli osvajal-nih namenov; to sta dokazali v vsej svoji dosedanji politiki, ki je v skladu z vodilnimi idejami Društva narodov. Zato njuna zveza ne izključuje nikogar od mirovnega sodelovanja in ni naperjena proti nobeni državi in proti nobenemu narodu. Gotovo pa je, da bo kulturna vzajemnost dveh bližnjih vej slovanskega drevesa rodila sadove, ki bodo povečali njuno notranje duhovno bogastvo in s tem prispevala k splošnemu kulturnemu razvoju, ki evropski pacifikaciji ne more biti v škodo. Dejali smo že, da ima politika, katere važen mejnik je moskovsko srečanje. 5e prav poseben pomen za srednjo Evropo. Preko Češkoslovaške je zgrajen most v Podunavje, kjer so na vidiku pomembne rešitve. Češkoslovaška republika ne vodi svoje zunanje politike na lastno pest, nego s pristankom in soglasjem zaveznic v Mati antanti. Vse tri zaveznice vedo pravilno ceniti pomen sovjetske evropske orientacije, pozdravile so njen svoječasni vstop v Društvo narodov in že prej sklenile ž njo pomembni pakt o definiciji napadalca. Češkoslovaška pogodbo o vzajemni pomoči je samo nadaljnja etapa na tej poti, izpopolnitev sistema varnosti v vzhodni Evropi, ki jo smatra Mala antan-ta za pogoj mirovne ureditve Podunavja. Zato je spremljala Benesev obisk v Rusiji s simpatijami in najboljšimi nadami, da prinese novo utrditev evropske mirovne fronte, nujno in važno v današnji dobi, v katero zanaša oživljeni borbeni imperializem rastoče vznemirjenje. Rudarski revirji v hudi negotovosti Redukcija naročil premoga v dravski banovini more v nevarnost tudi socialne ustanove v skih revirjih Ob koncu vsakega proračunskega leta, ko poteka pogodba med TPD in prometnim ministrstvom za dobave premoga državnim železnicam, se nahaja prebivalstvo rudarskih revirjev, zlasti pa naše rudarsko delavstvo v hudi negotovosti. Letos se je strah pred negotovo bodočnostjo premaknil od začetka aprila do junija, ker je vlada odložila pogajanja zaradi nujnih državnih poslov. Sedaj pa je prometno ministrstvo sklenilo urediti vprašanje premogovnih dobav iz privatnih rudnikov državnim železnicam tudi za prihodnje proračunsko leto. Stališče, ki ga zavzema prometno ministrstvo po vesteh iz Beograda, ni baš razveseljivo, saj se prav nič ne razlikuje od postopanja v prejšnjih letih, ko so se naročila premoga za državne železnice pri vsakoletnih pogajanjih krčila in cene našemu premogu prisilno zniževale, kar je padk) predvsem v breme našemu delavcu m nameščencu. Spričo takega stališča železniške uprave gji prebivalstvo rudarskih revirjev, zlasti pa naše ruadrsko delavstvo upravičeno bojazen, da se utegne položaj v rudarskih revirjih v bližnji bodočnosti še poslabšati, če se ne posreči odvrniti grozeče nevarnosti po prometnem ministrstvu napovedane redukcije naročil premoga iz naših rudnikov in znižanja cen premoga. Naši rudarji se upravičeno vprašujejo, a ta morajo baš naši poklicni rudarji, ki so navezana izključno na bori zaslužek 13 delovnih dni v mesecu, izpiti kelih trpljenja do dna? Vprašanje je, ali bodo prenesli naši rudniki še nadaljnje zniževanje naročil premoga brez katastrofalnih gospodarskih in socialnih posledic za naše delovno ljudstvo m vse preb+valstvo, ki že spričo dosedanjega zniževanja močno prizadeto. Saj je stalež delavstva v trboveljskih rudnikih padel od L 1929. do danes od 3184 na 4250, v tem času pa je železniška uprava vsako leto skrčila naročila iz naših rudnikov povprečno po 50.000 ton, kar pomeni, da so danes za okroglo 350.000 ton nižja, nego so bila v 1. 1929. Toda tudi cene premoga za državne železnice iz naših rudnikov so se znižale pri pogajanjih meseca aprila 1930 za 6 odstotkov aprila 1931 za 9 odstotkov, 1. 1932 za 13 odstotkov, aprila 1. 1933 za 7 odstotkov in lani aprila zopet za 5 odstotkov, po zanesljivih vesteh pa je fmelo prometno ministrstvo tudi letos v nacrtu 8 Jasno je, da bi tako znižanje katastrofalno vplivalo na že itak težavni položaj v rudarskih revirjih. Kaj pomaga na eni strani reševati brezposelnost z raznimi uredbami in podporami, če se na drugi strani s takimi ukrepi povečuje to zlo. Z raznimi uredbami skušajo sanirati tudi ogroženo starostno zavarovanje rudarjev, na drugi strana se pa z znižavanjem premogovnih naročil in cen kaos v starostnem zavarovanju rudarjev še povečuje, ker so baš redukcije naroči! in cen glavni povzročitelj današnjega težkega stanja pokojninskih blagajn bratovskih skladnic. Sedanje vsakoletno zniževanje naročil in cen promoga se ne bo moglo vsako letfo nadajevati. ker bi prišlo sicer sčasoma do tega, da bi morali delati naši delavci in nameščenci zastonj, kakor se je to v zadnjih letih v marsikaterih rudnikih na jugu dogajalo. NaSi rudarji in nameščenci so vajeni reda kot poklicni rudarji, ki jim ni vseeno, v kakem stanju so socialne naprave in druge ugodnosti, ki jih rudnik rudarjem nudi. Naši rudarji imajo kopalnice, čista stanovanja in ležišča, imajo socialno zavarovanje zoper bolezen, nezgode m starost in onemoglost, d oči m se rudarjem v mnogih rudnikih na jugu naše države o vseh takih m enakih socialnih in kulturnih ustanovah niti ne sanja, saj tudi ne čutijo nobene potrebe po takih ustanovah, ker delajo v teh rudni lah večinoma sezonski poljski delavci ali pa okoliški kočarji in mali kmetje, ki niso povsem odvisni od zaslužkov pri rudnikih, in ki ^m je torej tudi vseeno, aH nna rudnik stanovanja, kopalnice, starostno, bolniško tn nezgodno zavarovanje aH ne. Glavno jim je, da dobe vsaj nekaj zaslužka, ki jhn je v pomoč pri domačem kmetskem gospodarstvu. Naši poklicni rudarji ne morejo dopustiti, da se jim docela uniči vse njihove dosedanje pridobitve m da gre vse nase rudarstvo leto za letom rakovo pot. Treba bo za vsako ceno zaustaviti nazadovanje in postopno demontažo naših rudnikov, kar ni niti v narodno-gospodaTskem niti v državnem interesu. Ko je minister za promet ob priliki znižanja železniških tarif izjavil, da ne misli obenem tudi znižati cene premogu in dobave n riva t ni m železnicam, to se pri nas pojavile nasprotne govorice, ki jih je rudarsko glavarstvo v Ljubljani takoj z donisom na tukaiSnie načelstvo 11. skuoine Upamo, da se našim poslancem in vsem, ki jim je naš bedni rudar in prebivalstvo rudarskih revirjev pri srcu, vendarle posreči prepričati ministrstvo za promet, da utegne vedno zniževanje cen in naročil premoga is rudnikov dravske banovine prej aH slej docela uničiti vse rudarstvo na severu države, kar utegne imeti katastrofalne posledice za ves narod in državo. Tri žrtve avtomobilistov Ljubljana. 17. junija Včeraj se je zopet pripetilo, kakor je skoraj običajno v nedeljo, več hudih prometnih nesreč, katerih žrtve leže v bolnišnici. V Mednem sta po čudnem naključju prišla pod avtomobil kar dva pasanta. Snooi okrog 2*2. je s precejšnjo naglico vozil od Medvod proti Mednem neki avioro^biliet. Kc je prevozil železniško križižče se je nenadoma znašel pred neznancem, ki je baje precej na široko meril cesto. Avtomobili žara :i naglice ni mogel ustaviti voza, ki je neznanca podrl in na poškodoval na glavi, na no^ah in po roki. Bil je to 381etni čevljar Janez Jamnik iz Tacna, ki so ga morali naglo prepeljati v bolnico. Na isti cesti je bil povožen skoraj istočasno tudi ključavničarski pomočnik Alojzij Zaje, rojen 1. 1903. v Trzinu, ki ga je avto-inobil prav tako poškodoval na glavi in na rokah. I>oslej ni znano, kdo ga je povozil, domnevajo pa. da je prišel pod isti avtomobil. Franc Pucihar, Baletni posestnikov sin iz Studenca St. 94, občina Ig, je v petek popoldne na Ižanski cesti hotel ustaviti spla-senegu konja, nasproti pa mu je prišel mo-toctkliet. ki ga je podrl in t>oškodoval po vsem telesa, zlasti občutno pa na Jilavi. Hudo ranjenega Puciharia so prepeljali v bolnišnico in je nje*rovo stanje zelo kritično. Še dve nesreči Snoči so bili reševalci poklicani v &t. Vid, kjer je neka uradnica iz Ljubljane padla s kolesa tako nesrečno na glavo, da si je prebila lobanjo. — Se težja nesreča je pa doletela petletno mesarjevo hčerko Frančiško Paternoster iz Podgorice. Nu otroka se je zvalila težka t ruga naravnost na glavo. Deklico so prepeljali v bolnico, kjer še vedno leži v nezavesti. Žrtev ropa Pred dnevi je peljal posestnik Karel Čop, ro'en leta 1892. Ln stanujoč v Artičah moko proti Zogorju. Na cesti ga je ustavil neznanec ga pretepel in nato oropal. Čop je bil poškodovan po telesu in na desni roki in je moral iskati pomoči v ljubljanski bolnišnici. Za nasilnim napadalcem poizvedujejo orožniki. Zvočni kino Ideal Danes ob 4., 7. in 9% uri zvečer Pot v neskončnost Tragedija dekleta. Film napet in lep Vstopnina Din 4.50, 6.50 in 10.— Smrt voznika v Savi Radovljica, 17. junija. Na Savi pod Radovljico se je v soboto dopoldne pripetila strašna nesreča. Posestniški sin Janko Mlakar iz Radovljice je s proda ob Savi vozil v Begunje pesek. Pred 9. že je naložil prvi voz, nakar je drugič pripeljal z vozom k Savi pod mestom okrog 10.30. Na produ je bil tedaj popolnoma sam. Ko je hotel odpeljati, se mu j« iz nepoznanega vzroka najbrže splazil konj. ki ga je skušal Mlakar pograbiti za uzde. Zdivjana žival pa se je spustila po visečem bregu naravnost navzdol in planila v deročo reko. Potegnila je » seboj voznika in voz, na katerem je bila tudi zvrhana gramozna truga. Za nesrečo so v mestu zvedeli šele popoldne. Takoj so se odpravili k bregu Save številni reševalci, povečini člani gasilske čete. Gasilci so popoldne preiskali obalo nizdol Save in našli šele včeraj kos voza, ki se je odtrgal, odnosno so ga prelomile skale pri butanju vanje. Nedaleč od tam so našli tudi utopljeno žival, dočim truplo ponesrečenega in na tragičen način umrlega Janka Mlakarja njegovi tovariši - gasilci niso naSii. Reševalci so se še danes dopoldne trudili na vodi in ob bregovih, vendar brezuspešno. Se vedno narasla Sava je truplo najbrže tirala daleč s seboj, mogoče pa je tudi, da se je truplo vjeto kje v globini med skale. Tragična nesreča je v Radovljici kakor tudi v okolici zbudila globoko pomilovanje z nesrečno žrtvijo in z njegovimi domačimi, ki jim je bil sin najboljša opora. Pokojni Janko Mlakar je bil star šele 34 let ter je veljal za vzornega mladeniča. Bolgari v LjttMiani Jutri dopoldne ob 9.37 pride t Ljubljano skupina 60 bolgarskih železničarjev — V Sloveniji ostanejo dva dni Ljubljana, 17. junija. M^d Številnimi izletniki, ki so v teku zadnjega leta izmenjali obiske v Bolgariji odn. Jugoslaviji, pozdravljamo te dni nt naših tleh tudi zastopnike bratskih bolgarskih državnih železnic, ki obiščejo na 10-devni turneji vse znamenitejše kraje v naši državi. Organizacija njihove turneje ima povsem oficielni značaj, ker je glavna skrb za njihovo bivanje in potovanie nri nas prevzelo samo ministrstvo prometa odn. generalna direkcija državnih železnic, ki je v Beogradu in pri vseh oblastnih Fe'ez-ni^chh direkcijah imenovala posebne r*n-reditvene odbore. Razen njih pa so bile povabljene rudi vse železničarske stanovske organizacije, da zastavijo vse razpoložljive sile — in po možnosti rudi finančna sredstva — da bodo bratje Bolgar! s tega izleta odnesli domov res najlepše vtise in trdno prepričanje, da jim povsod po naši domovini bijejo nasproti bratska in ljubeča srca. V tem prizadevanju vsi naši železničarji — ne glede na kategorije, stroke in strokovna društva — kar tekmujejo med seboj, da bi ta turneja —- kolikor Je bo poteklo na področju ljubljanske direkcije — potekla čim lepše in s čim priiet-J nejšimi spomini za tovariše m brate Bolgare. Pri določitvi podrobnega sporeda za bivanje v Ljubljani in Mariboru je sprejemni odbor računal s kratko dobo njihovega obiska pri nas in zato izkoristil skrajne možnosti, da bi nudil tovarišem iz Bolgarije čim več. kar more v naravnih krasotah in ostalih zanimivostih pokazati najsevernejši del naše domov;n« Spored je prirejen prav železničarsko, po vzorcu voznega reda, od ure do ure. od nvnute do minute Kakor smo že poročali, pridejo bolgarski železničarji v Ljubljano z jutrišnjim beograjskim vlakom ob 9_37. Številni zastopniki ljubljanske železniške direkcije jih bodo najprej sprejeli z godbo in kratkimi pozdravi že v Zidanem mostu. Oficielni prvi pozdrav pa čaka bo'garske goste na Mubljanskiin glavnem kolodvoru, kjer bo med drugimi govor:! zastopn:k železniškega direktorja: urejeno ?e, da se bodo sprejema udeležili tudi predstavniki ostalih državnih oblasti, mesta in drugi Po sprejemu pojdejo gostje z gofbo »SL>-. ge* na čelu v pevorki po Ma.*arykovi rn i Miklošičevi cesti ter Pražakovi ulici do Ljubljanskega dvora kjer jim bo v spodnjih prostorih pripravljena mijhna zakuska. Pred obedom, ki ga bodo gostje imeli v kolodvorski restavraciji, je v sporedu še sprehod na Grad kjer bo kratko pre davanje o zgodovinskem razvoju Ljubljane. Na povratku / Grada poidejo gostie še na magistrat kratkem opoldanskem odmoru s' bodr Bolgari ogledali Narodni mu^ej ln Narod no galerijo, proti večera pa Tivoli in tud' BeHevue. našo drugo najlepšo razgledno točko. Večerja bo na vrtu restavracMe »Zvezda«, kamor so vabljeni vsi domin železničarji in tudi ostali prijatelji Bol^i-rov. Sreda 19. t. m. je določena za izlet na Gorenjsko. Gostje se odpeljejo s posebnim vlakom ob 5.20 do Lesce, kjer i;h čaka zajtrk, nato pa potujeio dalie do It vornika odn. Jesenic, kjer ri bodo 1: tovarne K!T~V ki iih ie oScnem poVj oila na obed. Kakor slišimo. <;e tudi niče živahno pripravljajo za sprejem brdskih gostov. Po obedu odpelje jv>sr<- nf>. seben vlak do Dobrave, nikoder pojde*0 peš skozi romantični Vintgar in se nato vrnejo k železnic! v Podhom ter nadsljtl jejo vožnjo do Bleda Tamkaj bodo '/letniki — kakor vsi tujci, ki lih pot za ioe v ta naš lepi kot — obiskali otok, pc nato s čolni peljali do ZdraviHikega doma in se odtod spet vrnili na posta in. sdk »det je okoli 17. določen novratek preko Jcsc me in Lesc v Ljubljano. Zvečer bo nato s pričetkom ob 21 svečana poslovilna ve čerja v spodnjih prostorih »Ljubljanskega dvora«, na katero so bili razen najvišjih železniških funkcionarjev in zastopnikov vseh žel. organizacij povabi jeni tud; predstavniki civilnih in vojaških oblastev, ju-goslovensko-bolgnrske bije, zastopniki tiska itd. Z nočnim brzim vlakom od srede na četrtek se bodo Bolgari odpeljali v Maribor, kjer bodo prebili še pol dneva, deloma na ogledu tovarne dušika v Ru^itn in elektrarne v Fali. deloma pa v Mariboru samem. Kakor se lahko sklepa po pripravah, bo ta obisk bolgarskih železničarjev lepa manifestacija bolgarsko-ju^oslovenske vzajemnosti m nov prispevek k skorajšnjemu popolnemu zbJižanju obeh bratskih narodov. Prepričani smo. da bo razen ožfrh stanovskih tovarišev-železničarjev posvetila gostom vso pozornost tudi ostala naša javnost ter z odprtim srcem in kot brate sprejela goste povsod, kjer se bodo ustavili. Tudi mi jih presrčno pozdravljamo in jim želimo čkn prijetnejše bivanje med nami t Plavalne tekme na Iliriji V okviru olimpijskega tedna 90 dre vi ob 21. v kopališču „Ilirije" ob svitu reflektorjev plavalne tekme, na katerih starta jo naši najboljši plavači in plavačice KOLEDAR. Ponedeljek, 17. jun. katoKčani: Adolf, Bodfn. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kk»o Matica: 30 dni je bSa princesa C9*via SLdnev). Kino Ideal: Pot v neskončnost. Kino Dvor: Za dolžino nosa. Kino Šiška: Begunec iz Cbicaga. pcvs)kl zbor Glasbene Matice, občni **>or ob 20. v Huoadovi dvoranfi. Slovenska Matica, občni zbor ob IS. v društvenih prostorih. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Dr. Kmet, Tvrševa 41, Trn-kočar ded., Mestni trg 4* Ust«r &eA&atnr-gova ulica 7. Pameten mož. — Povej mi no, kako si napravil, da imafi tako lepega fantka? — Zem sem neprestano zatrjeval, da dobiva punčko, ona pa stori vedno nasprotno, kar želim jaz. Razumljiv vzdih. Žena, ki ji je mož obljubil, da se bo kmalu vrnil: — 2e tri je ura, pa ga de ni domov. Če bi vedela, da mu ne storim velikega veselja, bi zbežala nazaj k ma- | teti. I Ljubljana, 17. Junija, SK DiTiJa, ki si Je iani priborila ponosni naslov državnega prvaka v plava -njn, se tudi letos z veliko vnemo pri-pravrja na sezono. Vodstvo se prav dobro zaveda, da je temelj napredka dober naraščaj in je zato pod vzelo veliko akcijo, da podobi čim več talentiranih fantov m deklet. Kakor zadnja leta, je tudi letos vzela Ilirija za trenerja Dunajčana l«*re-(Jija Salzerja. Simpatični Dunajčan vodi začasno ves trening, nato pa bo vadil samo waterpoliste, dočim bo trening ple-vačev prevzel prof. Drago Ulaga. Kratka ura v krasnem kopalld&a Ilirije na/m Je dala priliko, da vidimo, kako IKrijani vežbajo. Is vsega, kar smo videli, moremo sklepati le eno: uspeh je zagotovljen. Tu ni noč priganjanja- Vsi od najstarejšega do najmlajšega radi in t veseljem trenirajo. Pri poeameantfh te znanih tekmovalcih se že sedaj opaža, da bodo letos v prav dobri formrf in da bodo svoje lanske rezultate znatno Izboljšali. Izvrsten je naraščaj, med katerim je Ilirija odkrila nekaj novih zete nadarjenih piavačev. Kaj pravi trener Safzer Jutranji trening Je pravkar končan. Trener Salzer je na razpolago za kratek razgovor. Letos so vsi treningi v znamenju otlm-pijade. To daje tekmovalcem precejšnjo vzpodbudo. Popolnoma so se pocvefcth" napornemu treningu in z največjim razumevanjem posdnšajo navodila učitelja. S takim materijalom je kuhko deteti in kwr je najvažnejše, uspeh ne more izostati. Sedaj, ko se je sezona šele pričela, trenira vsak dan okrog 40 piavačev, po-«neje Jih bo 80. Večinoma samo fantje, deklet Je malo. Pretesno so mlaj«i letniki. To je tudi vzrok, da bo Ilirija letos poelala na tekmo sa državno prvenstvo »koro same juniorje, izmed starejših tekmovalcev pa le one z najboljšimi l7jgled:. Letos se bo drtavno prvenstvo zadnjikrat vršilo po tako zvani seri cevi tabeli. — Drugo leto bo način tekmovanja popolnoma iepremnjen, kar bo nemalo koristilo plavalnemu eportu. ^Mriji nI do tega, de bi tudi letos dosesrla prvenstvo. Senzorskega tekmovanja se bo udeležila le z najboljšimi, zato pa bo na juniorsko prvenstvo posala vse razpoložljive moči in upa, da «e bo ekipa vrnila kot prvak. Trenira se vsak dan. Tekmovalci ne plavajo na čas, temveč gledajo na pravim ost sloga. V«e delo je namišljeno In preračunano tako, da se bodo tekmovalci postopno izoblikovali m boljšali kondicijo, za časa prvenstva pa bodo v najboljši formi. Pri vežbanju pazimo, d« ne pretiravamo. Rejei bomo vadili dve leti, kakor da bi se preveliko gorečnostjo pokvarili mladino. Petri no viče v pokal je zakrivil, da so klubi gledali namo na točke in eo nekatere svoje tekmovalce preveč forsirali, da so Jim zdaj popolnoma odpovedaH. To je sedaj odpadlo in čeprav bodo morda nvedri podoben način tekmovanja, ITirija ne bo sledSla drugim klubom, temveč bo šla svojo Že začrtano pot-Kdor v vodi ni popolnoma doma, ne spada oa tekmovanje. Zato bo vodstvo pri- pustilo na start le piavače, ki so >£H«, kakor pravi strokovni izraz ln ne bodo i^gubih živcev, zaupajoč v svoje znanje. Danes velja načelo, da Je gledanje najbolje! trening. Tudi Ilirija je spoznala prednosti tega sistema. Trener pokliče plavače iz vode, da opazuje tovariše pri plavanj. Pri tem jim pokaže vse napake tn Jih na podSagl teh uči. I«to Je pri waterpom. IgTalcJ morajo vzeti sodmiflko piščalko m eodtti. Tako vidijo napake in ko se nato vrnejo v vodo, sknAajo, da se napak, kri so Jih vide« pri dragih, isoglb-ijejo. Trening waterpolistov se vr#i mešano. Mlajši igrajo vedno a BtarejBlml v totem moštvu in se tako najlažje prince razmrh > trikov«. Ob najmanjfti napaki ustavi trener igro In opozori i*rraV>e na poman jMJrvosti. Ptevaml trening Je pri vseh enakomeren. Pri BU-ija so v začetka preveč forsira*! crawi. Pri tem so pozabljali, da je bil morda slab erawljač dober prsni pia-vač. Sedaj tega ni več. V&i morajo enakomerno plavati crawJ. prsno ali hrbtno. Kdor kaže za ta ali oni način več nadarjenosti, g« speciaMzirajo v dotični panogi, ©totem po en teden crawla, teden prsnega in teden hrbtnesra plavanja se je is-kazal kot prav dober in Je pomagal odkriti obik> talentov. Pri treningu pomagajo pedagoflko starejši tekmovalci. Dečke vezba Puche, deklice pa Kramar. Pri pranem p* a vanju IMrije pridno vadi novi ameriški, tako zvani Butterflv slog, ki je mnogo httrejfei od sedanjega načir*a. Plavac mora potegniti roke skozi vodo in Jih nato po zraku presaditi pred glavo v vodo. Prej so bili vsD. M. 20. 5. 1934«, rjava žepna denarnica z vsebino 32 Din, rjava ženska torbica, denarnica v oblika podkve, v njej 10 Din, usnjena rjava žepna denarnica, poselska knjižica na ime Gruden Jakob, prometna knjižica na ime Renko Rajko, ključi, par belih rokavic iz Jelenje kože, 2 para ženskih nogavic, kuverta z raznimi potrdili na ime Kres Ignac, črn moški dežnik, majhna rumena papiga, star rjav dežni plašč, belo-rjava palca, ki elisi na ime Flora, pes rjave barve. — V železniških vozovih so bili najdeni naslednji predmeti: 31 moških dežnikov, 15 dam- Veselje, petje in smeh nam pokaže jutri DOGODILO SE JE NEKE NOČI skih dežnikov, 10 moških klobukov, 5 p*, lic 3 pavi damskih čevljev, 8 zavitkov. 9 aktovk, 6 čopfoev, 2 novi kolesni torbici, 4 damski pdasči, 2 nahrbtnika, 4 pari rokavic, 2 kovčega, usnjen suknjič, platnen suknjič, 2 fotoaparata, 4 volnene Jopice, 2 očali, črpalka aa kolo. kitara, stara moška obleka, nikeinaata žepna ura. —Ij Otvoritev otroškega Igrišča »Atene« v Tivoliju. Atena t odi i u je že več let otroško igrišče, ki razbremenjuje starše pri nadzorovanju otrok na prostem, otrokom pa nudi možnost, da se neovirano razgibljejo na svecem zraka, kar jim sicer na klopeh ob promenado! h potih nJ možno. V juniju se sprejema deca v spremstvu odrastlih proti mesečnemu prispevku 10 Din. V počitniškem času se pa sprejemajo otroci tudi brez spremstva in brezplačno proti enkratni vpisnini 10 Din za ves čas. Nadzorstvo nad mladino bo imela v tem času zaščitna sestra. Ob lepem vremenu se igra deca v kopalnih oblekah. Na razpolago Ji je v času, ko ni športnih treningov na igrišču, tudi teka-lišče in športno vezbaMšče, kjer lahko izvajajo razne telovadne in rajaine igre. V počitniškem času skrbimo tudi za to, da dobe otroci, kii so morda slabo hranjeni, brezplačen predjužnik. Vsi otroci se pred sprejemom zdravniško pregleda-jo in rentgenizirajo. Vpisovanje otrok od 4. do 12. leta je vsak dan do 20. t m. med 10. in 12. uro na igrišču in v pisarni v Prečni ulici 2. —lj Male mamice z vozički vabimo vse na spomladansko otroško slavje 20. Junija. Katera nima vozička, naj prinese samo punčko; voziček dobi na posodo. — Prijave k udeležbi sprejema »Atena« v Tivoldju vsak dan od 10. do 12.- —lj Brez vsakih popustov, a vendar najcenejše si nabavite moško in damssko perilo, nogavice itd. le pri M. PIRNAT. Sv. Petra cesta 22 in Poljanska cesta 1 (Peglezen). —lj štajerske črešnje! — Podružnica L6wy. Izlet SPD v Bolgarijo Sredi julija bodo naši planinci obiskali Bolgarijo ćez mesec dni bodo odpotovali naši planinoi v bolgarske gore in k črnemu morju. V večji skupini bodo posetili naš! turisti sredi julija bolgarske planinske tovariše ter si v njihovi družbi in spremstvu ogledali med drugimi lepotami tudi planino RiLp, se povzpeli na vrhunec Pi-rina in ob zelenih gorskih jezerih občudovali čar bolgarskih gora ter se končno odpeljali do Varne, kjer se bodo kopali v valovih črnega morja. Program izleta je sestavljen tako, da se ga bo lahko udeležil vsak povprečen planinec, ki je kolikor toliko vajen hoje po gorah. Dnevni pohodi bodo trajali 5 do šest ur, če so kateri daljši, se jim bo lahko izognil, komur bi bilo preveč. — Vzponi bolgarskih gora so zelo položn4., v splošnem lažji kakor pri nas. Za prenos prtljage bodo na razpolago mezgi. Kdor je že bil na Golici ali na Kamniškem sedlu, mu vzpon na Musalo (2925 m) in na El Tepe ne bo delal nikakih težav. Za sedaj določeni program izleta je naslednji: Ponedeljek 15. Julija: odhod iz Ljubljane z večernim vlakom ob 20; torek 16. julija: prihod v Sofijo ob 22.40: sreda 17. Julija: ogled Sofije; četrtek 18. julija: z avtomobilom Samokov, čamkorja in vzpon do koče Musala, 4 do 5 ur hoda. 2500 m, lahka bura; petek 19. julija: vzpon na vrh Mucale (292<6 m) in povratek na čam-korjo čez Sitnjakovo ter z avtobusom vožnja čamkorja — Samokov — Banja Separevo; sobota 20. julija: vzpon na kočo Skakavico, 4 ure, lahko ca. 2000 m. Sedmera jezera do 2600 m, Rilski samo- stan; nedelja 21. Julija: vožnja v Rilski samostan. Bansko, z avtobusom; ponedeljek 22. julija: pohod do koče Banderice v Pirinu, 4 ure, vzpon na BI Tepe, še nadaljnje 3 uj*o, povratek v kočo eno uro; torek 23. Julija: koča Banderica — Vasi-ljačka jezera, koča Damjanica, 5 ur; sreda 24. julija: koča Damjanica — Papaz-giol, povratek v kočo Damjanico, 8 do 9 ur (kdor noče, počiva v Damjanioi); četrtek 26. julija in petek 36. Julija koča Damjanica — Bansko, dalje t avtobusom čez Jundolo in z želenzico is Bjelova v Plovdiv ter vožnja Plovdiv — Trnovo — Vama; sobota 27. Julija Vama; nedelja in ponedeljek 29. Julija povratek preko Sofije v domovino. Vsak udeleženec mora biti član Slovenskega planinskega društva, ker se bodo poslužili izletniki olajšave na železnici na poJadra«eke plovidbe< je v luki, dokaz. da skrbe za dobre »veze z vsemi kraji. Nekaj lepih motivov iz Splita smo posneli, Marijana seveda n^smo izvzeli. Pod palmami je bil pravi direndaj. Skoro vsi potniki iz >Zagreba<, so se v cenci pakn ovekovečili. Prve palme, ni čuda. Bilo je »streljanjec vsevprek. Pa brez žrtev! Film prenese marsikaj. Po eni uri smo odpluli naprej. Vročina huda, domala neznosna in posledica: reporter je zaspal v kabini... Ej, veste, imel sem čudovite sanje, gupak) se je, doteo* <*olgo, od daleč se je čula pod-ba (igral je seveda le radio na ladji) in mislil sem, da sem na Kanarskih otokih. Stal vrh — nebotičnika (našega ljubljan- skega) is se prekucnil... Čudno je zaropotalo pod menoj, nakar je pa postalo vse mirno... In prav ta mir me je zbudil, planem kvišku, in glej vraga, v Makarski smo. Hitro v hlače, pa na krov. Pod nami pravi vrt ženskih cvetk, rjave, velike, male, debele in suhe, če še na vse lepe, pa vsaj čedne. Nova kolekcija pižam. In tako dalje. Po kratki vožnji proti Korčuh" nas kličejo h kosirTi. V lepem salami I. razreda ae je zbrala mednarodna družba. Prvo poznanstvo pri mizi. Stavbni velepodjetnik iz Beograda, simpatični gospod z lahkim ruskim naglasom. Uljudnostne formalnosti, ko se pojavi >glavnic, pa nas naprosi, naj oblečemo suknjiče! Pasja noga, vročina na taka, da je joj! No, naj bo, če je ie tako običaj. Res, bamat s francoskim jedilnim listom. Zraven dalmatinsko vino, pri katerem se je nama razvozljal jesik. Mojemu sosedu ae je včeraj rodila hčerka. Fanta bi rad, pa kaj se hoče, >bolje ista nego ništa«. Slavila sva nekako krstno slavo in moral tem sonet izpremeniti ©Hj vožnje. V Dubrovniku Ha pričakuje avto, nakar as odpeljeva v Ercegnovi. Pa ne takoj, v Dubrovniku ostanemo do noči. Korčula je nudilo prelepo *r>s*f dehdoBti fsjssjs.fifrJfr.ft« mmmGospava«. Je vsekakor brez skrbi, ne moremo mu uiti, vsaj do Dubrovnika ne, preje pa ne pristanemo. Kopitan in prvi častnik sta za vse informacije na razpolago, samo o avijonih nečeta ni? alićati. »Bože saćuvaj,« pravita, samo tja ne, ni sigurno! Sigurna je samo ladja. Da je sigurna, bo že res, samo zdi se mi, < i a ae Se vedno >ziblje«. Okrog Četrte ure je zopet v»i oživelo. Zadnja postaja ae bliže, še dobro uro in konec bo prelepe vožnje. V daljavi se že sveti od sonca ožarjen Dubrovnik, biser Jadrana. — Več prihodnjič. R. Kom Slovesna otvoritev mostu v Mednem Lepa ljudska proslava dela in požrtvovalnosti pod Šmarno goro LJubljana, 17. junija. Res je, da že nekaj mesecev hodimo čezenj, vendar je zasluzil, da smo ga včeraj slovesno blagoslovili in prav oficielno ter na svečan način otvorili novi most čez Savo pri Vikerčah pod Šmarno goro. V Mednem in onkraj Save v Vikerčah se je včeraj že dopoldne zbralo veliko število izletnikov in kopalcev, ki so čakali na slovesnost otvoritve mostu. Kotiček pod Šmarno goro je v znamenju tujskega prometa v ljubljanski okolici eden izmed najbolj pri-ljubljenejših in tudi najživahnejših. Slav-nost otvoritve visečega mostu se je pričela ob 16. popoldne in se je je udeležila naravnost ogromna množica. Prišli so Ljubljančani, pa tudi domačini z obeh bregov Save. Med drugimi odličniki so bili tam kumica ga. Novakova, bivši minister dr. Novak, sre-ski načelnik g. žnidaršič kot zastopnik bana, magistratni svetnik dr. Rupnik za mestno občino in ljubljanskega župana, predsednik zveze za tujski promet dvorni svetnik dr. Mara, župana iz St. Vida in Tacna gg. Babnik in Medved, bivši poslanec Ko-man ter drugi. Slavnost je otvoril dekan iz Št. Vida g. Valentin Zabret, ki je s kratkim nagovorom o simboličnem namenu mostu, ki veže oba bregova, blagoslovil mostili in one, ki bodo prehajali preko njega. Ker sta bila predsednik tujsko-promet-nega društva Medno-Tacen inspektor We-ster in tajnik dr. Treo zadržana, je pozdravil goste podpredsednik društva inspektor g. Knafeljc, ki je najprej izrazil obema zadržanima gospodoma toplo zahvalo za vse, kar sta storila, da je bil most zgrajen, nato pa obrazložil početke postanka mostu, če-gar glavni namen je, dvigniti in zboljšati turistični promet na obeh bregovih Save in vaseh pod šmarno goro, kamor prihajajo izletniki že od nekdaj ne samo ob nedeljah, marveč tudi v delavnikih. — Načrte za viseči most je izvršil prof. Inž. Dimnik, ki je znan strokovnjak, obenem pa ustanovni član društva. Občni zbor je oddal dela najugodnejšemu ponudniku, Ljubljanski gradbeni družbi. Podjetje je pričelo z delom takoj v drugi polovici avgusta lani, nastale so pa razne ovire, ki so ga zavlekle. Most je bil sicer izročen prometu že pred meseci, vendar se je šele sedaj našla prilika za njegovo slovesno otvoritev. Inspektor Knafeljc je v svojem govoru navedel še nekatere zadrege v zvezi z gradnjo mostiča, Zgradba je doslej veljala okrog 120.000 Din. S pomočjo podpornih in rednih članov tar požrtvovalnih domačinov in s podporami, ki so jih dale javne oblasti ter korporacije, je društvo plačalo že dobri dve tretjini investicij. Velika zahvala gre pri tem ministrstvu za promet, banski upravi, mestni občini, občinama St. Vid in Tacen, cestnemu odboru ljubljanske okolice in raznim posameznikom. Društvo ima še vedno dolga okrog 36.000 Din, potrebovalo pa bo za napravo strehe in dohodov na obeh straneh nadaljnjih 20.000 Din. Društvo zasluži podporo, saj most nima značaja zasebne špekulacije, ker služi vsej javnosti. Govor je zaključil inspektor Knafeljc z željo, da bi hodili preko mostiča vedno zadovoljni in dobri ljudje. Za, inšpektorjem Knafeljcem je govoril še kot zastopnik bana načelnik g. Žnidaršič, ki je poudarjal zasluge podjetnega odbora društva, zastopnik ljubljanske mestno občine dr. Rupnik, ki je izrazil veselje, da imamo v bližini mesta nov mostič, ki veže lepe kraje v bližnji okolici, bivši poslanec Ko man in pa župana Medved ter Babnik. V imenu vikerških domačinov je povzel besedo tudi član društva učitelj g. Vilko Mazi, ki ima v Vikrčah svojo prijetno letoviško hišico. Nato je godba zaigrala državno himno, gostilničarjev sin Cirmanov Franci pa je prav prikupno deklamiral prigodnico, ki Jo je zložila v ta namen vižmarska rojakinja Manica Komunuva. S tem je bila oficijelna slavnost končana in so se vsule ogromne množice preko mostiča na meden-sko stran, kjer je bila pri Cirmanu velika vrtna veselica. Na okrašenem vrtu se je razvilo najprijetnejše razpoloženje in rajanje, ki je trajalo pozno v večer. Tamkaj so se zasukala domača in mestna dekleta v prijetni harmoniji z izletniki v znak prijateljstva dežele z mestom Z' .zgradbo mostu bo promet v krajih pod Šmarno goro prav gotovo še narasel, saj imamo tamkaj res prelepe kotičke, ki so dosegljivi že po par-minutni vožnji iz Ljubljane. Za povzdigo prosvete v dolenjem Zasavju Krško, dne 17. junija. V soboto, dne 15. t. m. se je vršilo v letošnjem letu prvo zasedanje s reškega učiteljskega sveta v Krškem, kjer so bili zbrani v sokolski dvorani vsi učitelji, da so prisostvovalo izvajanjem sreskega šolskega nadzornika tov. Hrovata Ivana, ki je podal v kratkih obrisih svoja navodila ter pregled dela v tekočem šolskem letu. Toplo je pozdravil sreskega načelnika g. Tina CuSa, ki ga je sprejelo učiteljstvo z največjim odobravanjem, za kar se je g. načelnik toplo zahvalil in obljubil uciteljstvu vso svojo podporo. Predsednik učiteljskega sveta tov. Hro-vat je takoj po uvodnih formalnostih prešel na počastitev našega blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja ter v vznesenih besedah opisal Njegove nebroj-ne zasluge za Jugoslavijo. Pozval je učiteljstvo, da je počastilo Njegov spomin s tri-kmtnim »Slava!c Pozdravil je našega mladoletnega kralja Petra TJ. in ves kraljevski dom, čemur je sledil pozdrav vsega učitelj-stva s trikratnim »Zdravo!« Tov. Hrovat je podal referat ter navajal, da se bo moralo šolsko delo: način poučevanja m metoda preurediti v smislu zakona o narodnih šolah ter polagati več važnosti na samodelavnost učencev. V ta namen je dal učiteljem razne pedagoške knjige, zlasti take, kakršne se pogrešajo v s reski učiteljski knjižnici. Velika rana našega šolstva so zamude, zlasti neopravičene. Zato le apeliral na učiteljstvo, da opozori starše, oziroma roditelje, ki češče in neopravičeno ne pošiljajo svojih otrok v šolo. šolski vrt je važna vez med domom in šolo. Priporočal je mlajšim šolskim upraviteljem, da se intenzivno Davijo z vrtnarstvom, da se bodo kasneje kot strokovnjaki bavili z različnimi poizkusi, da bodo z odbiranjem semena gojili boljše zvrsti koristnih rastlin itd. Vsaka šola naj ima gnojno gredo. Z njega obdelovanjem naj se seznanijo učenci, ki naj poneso s šolskega vrta vse zgodnje sadike svojim staršem. Nadalje je priporočal, da si vsak šolski vrtnar nabavi kultivator, s katerim je možno hitro očistiti vrt plevela in druge navlake? Tudi psihrometer ne sme manjkati na nobeni šoli. Kot druga točka dnevnega reda je bil skrbno zasnovan referat tov. Debevca Borisa iz Kostanjevice. Referat »Narodna šola in njen odnos do vasi in domač Je bilo razdeljeno ▼ štiri poglavja, in sicer: Bistvo kmetske šole, učni načrt, učna metoda, šola in dom ter sklep, ki Je vzbudil med učitelj-stvom mnogo pozornosti ln veliko stvarne debate, v katero so posegli učitelji iz najrazličnejših krajev širnega krškega sreza. Tov. Debevc Je žel splošno priznanje ln po- hvalo, le žal da ni zajel referata bolj iz lastnega doživetja in ga nanizal kot učitelj-metodik v sprejemljivi obliki. Tovariš Zdešar Henrik iz St. Janža je obdelal referat »Izvenšolsko delo učitelja«, kjer je podal svoje lastno mišljenje, kako naj se učitelj udejstvuje med narodom. Tudi ta referat je vzbudil veliko debate, na katero je tov. Zdesar odgovarjal z njemu lastno stvarnostjo in lapidarnostjo. Za svoj trud je žel splošno priznanje in pohvalo. Za naslednje leto so se določile smernice učiteljskega šolskega dela. Po daljši debati je bil osvojen predlog nekega tovariša iz Skocjana, naj vsi šolski upravitelji sestavijo čez počitnice referat, kakšne uspehe dosezajo na šoli, kakšne so ovire in predloge za iste, kako bi se odpravile. V začetku šolskega leta se bo vršil pouk v elementarnem razredu, kjer se bo v prisotnosti vsega krožka zveze učlteljstva demonstriralo z najnovejšimi izsledki pedagoške vede, v smislu delovne šole. Tovariš Vanič je podal poročilo knjižnice iz krškega sreza. Knjižnica šteje 460 knjig pedagoške vsebine, 1196 knjig je leposlovnih in 822 pa ostalih. Knjižnica ne prejema v zadnjem času nobene podpore. V knjižnični odbor so bili izvoljeni novi člani. To so Vanič, Horvatič, Mikulič in Stupica, za namestnike Bitenc, Vutkovič in Bavdek, za preglednika pa Zorn in Burja. Po uradni konferenci, kjer je bilo zastopanih približno 180 učiteljev (-ic) se je vršilo zborovanje učiteljstva za krški srez. Predsednik društva g. Pečnik Ivo iz Radeč je podal svoje situacijsko poročilo. Temu je sledilo poročilo tajnika Frica Vidmarja iz Radeč, na kar so se sprejele razne resolucije ter bile odposlane na merodajna mesta. Za delegata v banovinsko in državno skupščino sta bila izvoljena tov. Ivo Pečnik in MikuliČ iz Leskovca. R. B. ŠAH — Zmaga ljubljanskih šahistov. V restavraciji »Zvezda« je bil v soboto šahovski dvoboj med celjskim in ljubljanskim šahovskim klubom. Turnir se je odigral na 12 deskah. Obe moštvi sta nastopili brez nekaterih najboljših igralcev. Zmagala je Ljubljana s 7 in pol : 4 in pol. Siko-3ek (L) j« premagal inž. Sajovica, Prein-falk (L) Oijana, Marck (C) Cibica, C. Vidmar (L) Petermana, Gabrovšek (L) Gra-šerja, Skitek (C) Šuštarja, inž. Pipuš (C) Majvonoviča, Kumelj (L) Diehla. Sever (L) Dobrajca. Kocmur (C) Verbiča, Ger-zinič (L) pa Lisko. Partija Lokovšek (L) : Modic (C) je bila remis. Revanžna tekma bo v Celju. Narod, kf pozablja brate v snžno-stt. tepta svojo čast! »Bran-1-bor« se briga zanje. Pristopajte! Stran €. »SLOVENSKI NAROD«, dne 17. junija 1935. Mev. 13* Ludvik \Volff: 29 i BOGINJA DOBROTE iroTfcinrii Zajtrkovala sta skupaj na balkonu in pred njima se je razprostiralo sinje morje. Solnce je z novo silo sipalo zlate žarke na lesketajočo se morsko gladino, napeta jadra so se še vedno upirala v steno modrikastega obzorja. Harland je opazil bledo in izmučeno lice svoje strežnice in vprašal jo je sočutno: Kaj se ne počutite dobro, gospo-diena? — Slabo sem spala. — Potolažite se, jaz pa sploh nisem spaL — Vročina je prehuda. Niti ponoči se ozračje ne ohladi. To podnebje mi ne ugaja. Neznosni se mi zde tudi ti ljudje, njihovo veselje, njihova godba in to sinje morje. — Ozrl se je na njo. — Nobenega človeškega obraza ne prenesem več, razen vašega, gospodična. Mar je to preteče znamenje ? — Ne, gospod Harland, — je odgovorila Ingelena in zardela. — Ne, jaz sem ponosna na to. — Ne vem, kaj bi počel, če bi me zdaj zapustili. » — Saj vas ne zapustim. Niti čez šest mesecev, za kolikor sem se zavezala. Harland se je otožno nasmehnil. — Ne smete se tako smehljati, — je prosila in glas se ji je treseL — Ne smete! Boriti se morate! Človek umre samo kadar hoče. — Torej jaz sploh ne bom u mrl. — Da, gospod Harland. Vedno in za vsakega napoči dan, ko je pripravljen umreti. Vam napoči ta dan šele čez mnogo let. Vem to. Harland je molče pil kavo. — Morava proč od tod, gospod Harland. — Da , tudi jaz imam ta občutek. — Se danes se vrneva v Florenco. — A potem? — Morda naju tam že čaka Muntwyl-lerjevo pismo. Če pa ne, odpotujeva v Engadin kar na slepo srečo. — V najbolj osamljeni kraj, gospodična, kjer ne bom videl nikogar razen vas, kjer bom zopet našel samega sebe. Popoldne sta zapustila Viareggio. pritiskala je huda vrx>čina. Ko sta prispela zvečer v Plorenco, je bila vročina še neznosnejša. Iz zidovja je kar puhtelo. Arno je tekel tako počasi, da se je zdelo, da se voda »sploh ne premika. — Najraje bi se odpeljal kar takoj naprej, — je dejal Harland med vožnjo v hotel. Hrepenim po zelenih, hladnih gozdovih z gorami v ozadju, kjer se še beli sneg. Toda to noč bi rad vsaj malo spaL V hotelu ni bilo še nobene vesti od Muntwyllerja. Harland je odšel razočaran v svojo sobo. Ko je pa odprl omaro in zagledal Okadersko Kvanon, ki se mu je prijazno smehljala, kakor da se veseli njegovega povratka, je bilo njegove slabe volje takoj konec. Vzel je boginjo v roke in jo laskavo pobožal. Ker te nisem vzel seboj, nisem mogel spati, kajne, mala Kvanon? Boginja se je smehljala, smehljala... Ta čas, ko se je igral z bronastim kipcem kakor otrok z lutko, je prinesla sobarica Muntwyllerjevo brzojavko. Harland jo je prečital in poklical In-geleno. — Vesela vest, Muntwyller je nama našel vilo v Samadenu. Poznate ta kraj? — Da. Leži blizu St Moritza in zelo lep je. — No, torej! To bi bilo imenitno. Munt-wyller bo naju čakal v Churu in odpelje se z nama v Samaden, da nama pokaže vilo. Kdaj bova v Churu? — Pogledati morava v vozni red. Ali hočete potovati direktno ali bi radi kje vožnjo prekinili? — Odpeljeva se naravnost v Ghur. Nimam sicer pojma, kje je to mesto, toda odpeljeva se naravnost tja. Italije sem sit. Ko je Ingelena odhajala, jo je zadržal in pokazal na svojo boginjo, rekoč: — Mar ni ta mala Kvanon drazestna? — Da, — je odgovorila Ingelena in pogledala boginjo s sovražiiim nezaupanjem. Njen lokavi smehljaj jo je napolnil z grozo. Zdrava pamet se je branila praznovernega strahu, toda kadarkoli se je Ingelen ozrla na Kvanon, ji je stopil pred oči kakor z gorečimi črkami napisan stih, ki ga ni mogla premagati: >Z nebeškim ognjem še gorje nam sveto pošiljajo bogovi na zemljo.« Ingelena je stala pred bronasto figuro kakor hipnotizirana. — Ali veste, kaj mi je manjkalo v Viareggiu? — je vprašal Harland. — Kvanon. Vem, da je to smešna trditev, toda ta japonski veiižnik je imel prav. Kdor ima enkrat Kvanon, se težko loči od nje. — Zasmejal se je. — Ali m morda to že blaznost? — Ne, sugestija, gospod Harland. Vstala je in stopila k vratom... še gorje nam sveto pošiljajo — je pel stih. Naslednjega dne pozno popoldne sta prispela Harland in Ingelena v Chur, kjer ju je sprejel Muntwyller, ki je mrk kakor pogrebec s svojim dolgim črnim plaščem takoj pregnal njuno veselo razpoloženje. Kako je bilo v Italiji? — je vprašal med potjo s kolodvora v hotel. — Neznosna vročina, dragi moj vse preveč umetnosti. — Toda ti ljudje delajo dobre kupčije z umetnostjo, — je odgovoril makler spoštljivo. — Z umetnostjo in z južnim sadjem. Sicer ste pa shujšali, gospod Harland. Ingelena se je vsa v skrbeh ozrla na svojega varovanca. — Italijanske parne kopeli, dragi Muntwyller. Zdaj pa povejte, kaj ste nama našli. — Mislim, da bosta zadovoljna. Vila stoji izven Samadena ob vznožju gore, ki se imenjuje Munterač. —Lepo ime, kajne, gospodična? Ingelena je prikimala. — Hišica je povsem opremljena in zelo udobna. Najel sem jo za leto dni od upravitelja zapuščine. Lastnica je namreč pred leti umrla Harland se je ustavil. — To je nasilje, Muntwyller. Kaj pa, če mi ne bo tam ugajalo? — Ugajalo vam bo. Harland se je smeje obrnil k Ingeleni. — Mar ne ravna z menoj kakor z otrokom? — Mislim, da se lahko na gospoda Muntwyllerja popolnoma zanesete. — Sicer sem pa najel vilo tako poceni, — je nadaljeval makler, — da bi izgubo lahko preboleli, če bi vam ne bila všeč. Saj ste bogati. —Res je. Kaj naj počne človek moje vrste s tolikim denarjem? — Iskal je Ingelenin pogled, ki se mu je pa umaknil. — Vendar se vam pa iskreno zahvaljujem za vaš trud, dragi Muntwyl-ler. Vaš trud zasluži nagrado in dobili jo boste. — Muntwyller je zrl mirno in resno predse. Ko so sedeli pozneje na senčnatem hotelskem vrtu, pri večerji, je Harland vzkliknil: — Gospoda, ne morem pomagati, toda Švica mi je tisočkrat ljubša od dežele makaronov. Tu se človek vsaj lahko nadiha poštenega zraka. Živeli Švicarji! Izpraznil je čašo do dna in Muntwyller je sledil njegovemu zgledu. — Tam gori v Samadnu se boste počutili še bolje. — Povejte mi, Mundwyller, ali se lahko takoj jutri vseliva v najeto vilo? — Seveda. Jutri tudi že lahko večerjata doma. Najel sem kuharico in sobarico, ki nastopita službo jutri zjutraj. I Kupuj domače blago! Tekma tenoristov Veliko poklicanih, malo izvoljenih V okviru slavnostnih tednov, ki so se letos sicer nekoliko zakasnili, je balo v Parizu nedavno svojevrstno tekmovanje. Gledališki last >Comedia« je razpisal nagradno tekmovanje za najboljšega tenorista Francije. Tekmovati so imeli samo amaterji v starosti od 20 do 35 let. Iz vse Francije so hiteli polni upanja da bodo morda odkriti kot znameniti pevci in da napravijo karijero. 165 se jih je zbralo in bilo je mnogo truda, da je posebno razsodišče, ki je poslovalo precej rigorozno, izbralo le najboljše med njimi, tako da jih je nazadnje ostalo samo 40 za slavnostni nastop v veliki operi. Naposled je napočil težko pričakovani dan nastopa. Velika opera je bila nabito polna mrzlično razburjenega občinstva, ki je radovedno čakalo na nastop izbranih pevcev. Po ložah so sedeli sami izvedenci, pevci, komponisti in pesniki. Tri ure je trajala skušnja. Občinstvo je moralo večkrat poslušati ene in iste arije. Bil je to čuden nastop, sedaj dolgočasen, sedaj zopet privlačljiv in razburljiv, komičen ali tragičen, često tudi tragikomičen, zlasti, če je kdo izmed pevcev rad gestikuliral. Občinstvo je sodelovalo, pokazalo svojo nevoljo, če mu pevec ni usraial, ali glasno anlavdi-ralo in navdušeno vzklikalo, če se je komu posrečilo, da je zapel visoki C. Večkrat je moral predsednik zvoniti, da je napravil red. Odigravali so se tudi razburljivi prizori, v operi je včasih divjal pravcati vihar. Več tenoristov, ki jih razsodišče ni pustilo peti, je glasno protestiralo, tu pa tam se je celo kateri oglasil z galerije. V dvorani je zavladal pravcati škandal, nekateri so divjali in dolgo je trajalo, preden so se polegli valovi razburjenja Izid tega tekmovanja je bil presenetljiv, vendar pa je odgovarjal pričakovanju. Pokazal je namreč, da kljub vsemu tarnanju tudi danes ne manjka lepih in pristnih tenorskih glasov. Deset aH tucat kandidatov lahko tekmuje z marsikaterim danes slavljenim opernim pevcem, nekateri so bili celo boljši. Toda v splošnem se je opazilo veliko pomanjkanje muzikalnosti, smisla za ritmiko in okus. Med 40 pevci sta bila samo dva, ki umetniško nekaj obetata. Prvo nagrado 1.000 frankov je prejel po soglasni oceni razsodišča, kritike in občinstva 25 letni zavarovalni uradnik Georges Nore, ki ima prekrasen, mehak glas in ki ga nedvomno čaka še lepa bodočnost, če bo le prišel v prave roke. Ko je pel, so mu sredi arije priredili navdušene ovacije. Ves Pariz je zadovoljen, da so odkrili vsaj enega znamenitega tenorista Letalske nesreče Pri Bukarešti sta v četrtek trčili skupaj dve vojaški letali. Katastrofa se je , pripetila v največji hitrosti nad letali- j ščem. Letali sta se vneli in treščili na I zemljo. Eno letalo je priletelo na samotno hišo in jo zanetilo. Dva letalca sta obležala na mestu mrtva, druga dva sta se pa hotela rešiti s padalom, pa se jima ni posrečilo in sta se prav tako ubila. Iz Pariza poročajo, da se je pri startu poškodovalo največje francosko vodno letalo »Lieutenant Pariš«, človeških žrtev ni bilo. Čedna vlomilska družba Mesto Oss na Holandskem je strahovala dolgo časa podjetna vlomilska in tatinska družba, na račun katere gredo tudi mnogi roparski napadi, požigi in pretepi. Policija tej družbi dolgo časa ni mogia do živega, ker ji je prebivalstvo iz strahu pred maščevanjem dajalo po-tuho in zaščito številnim njenim članom. Naposled se je tolpo vendarle posrečilo razkrinkati. Aretirali so okrog 60 njenih članov. Med njimi so nekatere naj-odličnejše osebnosti mesta, tako ravnatelj dirkališča, poslovodja neke eksportne tvrdke in drugi. Gangsterji kradejo tudi pse Kraja otrok, ki je bila zadnja moda ameriških gangsterjev, je zelo nevarna, saj kaznujejo to . nekatere države s smrtno kaznijo. Zato so se ameriški gangsterji lotili novega posla. Sedaj kradejo pse, za katere jim bogati last- j niki radi plačajo precejšnjo odkupnino. Pes je često ljubljenec in najboljši prijatelj ameriških milijonarjev. Kako se godi tem četveronožcem v Ameriki, priča več primerov. Tako je imela pokojna hčerka starega Rokefellerja v parku svoje palače malo belo hišico, kjer so stanovali samo njeni psi, ki so imeli na razpolago tudi služinčad. Psi so dobivali najboljšo hrano, ki se je sploh dala dobiti, in če je slučajno kak kuža zbolel, so poslali po najslavnejšega živino- zdravnika v državi. Če je psiček kijub skrbni negi umrl, so mu seveda priredili veličasten pogreb. Za take pse često bolj skrbe kakor rodbine srednjih slojev za svoje otroke. Zato ni čuda, da se gangsterji zanimajo za milijonarske ljubljenčke. Tujsko - prometna sezona v škof ji Loki Škofja Loka., 1K junija, še nikoli se ni škofja Loka za vse one, ki se bodo hoteli pod njenim okriljem od-počiti in osvežiti, pripraviia tako dobro, kakor letos. Po zaslugi mladega tujsko-prometnega društva, ki je že v prvem letu svojega gibanja pokazalo vsestransko, razveseljivo agilnost. Te rimi bodo izšle propagandne brošure v več tisoč izvodih, ki jih bodo razposlali po vsej Jugoslaviji, predvsem podružnicam »Putnika«. Tuj-sko-prometno društvo, ki se je fuzio-niralo e prejšnjim Olepševalnim društvom, je med tem lzvedflo tudi popis sob, ki jih je na razpolago točno JH5. Za leto-viščareko sezono je nadalje poskrbljeno, da bomo dobili tudi točno evidenco o številu letoviščarjev in prišlecev. Občina je posebej razglasila, da se morajo doseljenci prijaviti v teku enega dneva po prihodu v škofje Loko, vsak letovisčar pa bo obenem izpolnil tudi posebno prijavnico, kakor 'majo tudi drugod vpeljano. Poskrbljeno bo tudi za razvedrilo. Sredi vsakega tedna bo na Mestnem trgu promenadni koncert. Po mestu kakor tudi na periferiji so postavili klopi, obnovili in uredili so sprehajaliisčna pota, otvorjeno pa je tudi že kopališče, ki si je pridobilo svoj sloves že prejšnja leta zaradi krasne lege in tople vode. Kopalcev sedanje vro če dneve že itak ne manjka, saj ima voda podnevi nad 20 stopinj. Ko bo sezona v rolnem razmahu, bo slika kopališčnega vrvenja še popolnejša. Iz sredstev bed-nostnega sklada se postopno popravljajo in obnavljajo razni kanali in odtočni jarki, da se prepreči vsak smrad. Izgledi za letošnjo sezijo so zategadelj prav ugodni in ne dvomimo, da bo ena najboljših izmed poeiednjfih let. V škofjo Loko bodo prišli tudi ferijalci, ki bodo nastanjeni v šoli, kjer si bodo v suterenu uredili svojo kuhinjo. Mladina bo letos ločena tako, da bo ena skupina prav v mestu, druga pa v Ga brku. Kolporterjd(ko) sprejme takoj uprava „Slov* Naroda44 Danes, kakor pred desetletji UŽIVA ROGAŠKA SLATINA SVETOVNI SLOVES KOT NAJBOLJŠA NAMIZNA VODA, KI OBENEM PRIJETNO POSPEŠUJE PREBAVO. MALINOVEC pristen, naraven, s čistim sladkorjem v kuhan — se dobi na malo tn veliko v LEKARNI DR. 6. PICCOL1. LJUBLJANA, Tvrseva cesta 6 (nasproti Nebotičnika) 55/L ELEKTROMOTORJE EN VENTILATORJE za istosmerni tok 30O in 150 voltov prodaja Mestna elektrarna po zelo niglrih cenah. V Ljubljani nudi iste motorje na posojilo za zmerno mesečno odškodnino. Za vroči poletni čas izposoja ventilatorje za minimalno najemnino. — Pojasnila dobite pri ravnateljstvu, Krekov trg 10/TL 53/L ENTEL — AŽTTR — PLJSE izvrši ekspres MA TEK & MIKEš, Ljubljana (poleg hotela štrukelj) 54/L Tvrdlca A. & E. S KA BERNE Ljubljana — javlja, da jemJje do preklica v račun zopet HRANILNE KNJIŽICE prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov (Mestne hranilnice, Ljudske posojilnice itd. NOVOSTI ZA ZAVESE dobite v veliki izbiri v specijalni trgovini R U DOL F SEVER, Ljubljana Marijin trg ste v. z, kjei vam Jih tudi strokovuja-*ko izvrši 26/L Ia ŠPORTNE SUKNJIČE Din 98.-, pumparice Din 48.-, razno krasno perilo — dobite zelo poceni pri PRESKERJU, LJUBLJANA, Sv. Petra c 14 „MUZIKA", LJUBLJANA* Miklošičeva e. 4 (prej Knafljeva ulica štev. 4) Zaloga prvovrstnih klavirjev In najcenejša izposojevalnica. — POPRAVILA la OGLAŠEVANJA ae izvršujejo strokovnja- ako in poceni. _ Nizke cene; najmanjše obročno odplačilo! 467L Ob grobu starega Litijana Litija, 1 t. junija. Včeraj popoldne smo spremili na poslednji poti 731etnega Nikolaja Tirana, urareke-ga mojstra in upokojenega vodjo meroiz-kuspega urada ze litijski srez, ki ga je spoštovalo vse in s čeg ar Česbitljivo osebo so bile navezane mnoge mične anekdote. V poslednjih desetletjih prejšnjega stoletja je bil Niko Tiran središče lih*jake družbe m pobudnik najštevilnejših dogodovščin. Bil je med ustanovitelji Strelskega društva, ki je bilo v Litiji prvo društvo. Ob sodelovanju Tirana so gradili na Grbini strelišče, kjer so bili redni nedeljski sestanki z domačimi prireditvami. Niko Tiran je kuhal guljaž, vrtel jance na ražnju in zabaval s evojim zdravim humorjem vse. Današnji litijski in okoliški gospodarji, ki se že primikajo v desetletje Abrahama, se spominjajo kaj radi na svoja šolska leta, ko so jim vrli mladraoljubi na pobudj takratnega šolskega upravitelja Bernarda An-doljška. okrajnega glavarja Grila m ob šega vih aranžman i h Tirana prirejali v Švar-čevi bosti šolske veselice, pri katerih se je v krogu najmlajših Litijanov razigralo vse, šolarji pa eo bili obdarovani. Tisti časi, ko je bil Tiran središče litijske družbe, žive še danes živo pred očmi naših Lttljanov. Zato so se ob pogrebu strnili vsi s hvaležnim srcem in spremljali starega moža na solnčno Frtico. V poslednjih letih je postal tudi Tiran žrtev gospodarske krize. Urarstvo mu ni prinašalo več dosti dela, pa ga je tudi starost precej oslabela. Prijateljem, ki so ga povpraševali, kako mu gre, je rad potožil o slabih časih, ki tepejo vse obrtnike, zlasti na še ura rje. — >Saj imaš danes že na vsakem vogalu javno uro, točen čas ti napoveduje radio in ljudje s tem samo škodujejo ararjem. Na prste lahko eestejes ljudi, ki hnajo dandanes lastno uro v žepu. Pa tudi kavalir ji so se povsem izpremeoili. Svoj čas so dajali fantje svojim dekletom zlat« za- pestnice, broške, uhane in druge raznovrat ne zlatnine, sedaj pa so vsa ta darila minila in lantje potolažijo svoje izvoljenke s komadom Čokolade ali pa z vstopnico ia kino, vse na škodo urarjev ia zlatarjev.c Tako je godrnjal šeg a vi mož o današnjih težkih razmerah in je imel pravi Poslednji Čas ga je napadla bolezen, pa svojih vsakdanjih sprehodov ni opustil. Za vsakogar je imel še prijazno besedo in duhovit dovtiip. Litijanu iz stare garde bomo ohranili prijazen spomin. 2alujočima, gospe vdovi in nečaku učiterju in pisatelju g. Erneatu Tiranu naše iskreno sozalje! Iz Celja —c VeMaika tekma rta Savinji. V nedeljo dopoldne je bfla na Savinji od moškega kopališča do kapucinskega mosta na 1 kan d otpi progi ob navzočnosti ve Hke mmoAice gledalcev prva veslaška tekma Jadranske straže. Starta lo je 9 ju-ndorjev in 5 seniorjev. zfirijrt po tvorili člani mornarske sekcije JS Rezultati to biti naslednji: Juniorjl: I. Franc Krivec 4:16, n. VaJter Ervorak 43:30. III. Bojan Medved 4:46. Seniorj*: Riko Prešinem r 4:10, n. Alfred Cebular 4:13. ITI. Ivan Umek 4:16. Prt skupoH tekmi je privolil prvi na cilj Prane Krivec v času 4:30, zadnji pa Hinko Svarc. Fresinger je dobil uro, Krivec lepo sliko, Čebula r nalivno pero, Dvore a k veslo. Krivec veetk). Svarc šah, vsi tekmovalci pa poučne in zabavne knjige. Med tekmo je igrala godba iz Trnove! j. —c Nogometni brzoturnir v korist LN P je bil odigran v nedeljo popoldne na GMa ziji. Kot prvi par sta nastopila Atlet:K in Ofimp. Igra se je končala neodločen-v razmerju 0:0. Druga tekma mod mla dino SK Cerja in prvim moštvom SK Jugoslavije se je končalo tudi v ras merju 0:0 Nato sta bila kot premagam i izžrebana SK Olnmp in SK Jugoslavija OMmp je zmagal v razmerju 1:0. v tekni zmagovalcev pa so Atletiki premaga) mladino SK Ceija v razmerju 2:0. Prvo li tretjo tekmo je sodil g. Jegrisnik, drugo in četrto pa g. Veble Navzečnih je bilo okrog 300 gledalcev. —c Veslaška tekma na Savinji. Km jevni odbor Jadranske straže v Celjm so priredil v nedeljo dne 16. t. m. ob M. do poldne I. veslaško tekmo na Savinji me.! moSkim kopališčem Ln kapucinskim m< e tom. Nad 20 tekmovalcev se bo borilo za tri lepe nagrade. Tudi vsi ostali tekmovalci bodo dobili primerne nagrade. Na tej tekmi bo skupna tekma vseh prijav rjencev. Nagrado dobi najhitrejši in naj-počasnej&i veslač. Razdelitev nagrad bo po tekmi na cilju pri kapucinskem mostu. Med tekmo bo promenadni koncert. —c Zid na se ver nam delu okoliškega pokopališča, ki ga je spomladi porušil vihar, bo dala okoliška občina obnoviti in pregledati tudi ostali zid. —c V celjski bolnici jc umrl v četrt | 621etci vojni invalid Jakob Rratusa 1« Dornave pri Ptuj«, na hribu sv. Jožefa 42 pri Celju pa 4&to«ni delavec MoJsiJ Va novstfk. —c Glede državne ceste v Gaber ju SO okoliSka občina intervenirala pri pristojnih člniteljlh, da bi se ta zanemarjena in izredno trekventirana cesta iz gospodar skih, zdravstvenih in varnostnih razlogov Uakovala odnosno asfartirala Iz Trbovelj — Odlikovanje predsednika Rdečega križa. Letos je poteklo 10 let. odkar je vodstvo občinskega odbora Rdečega kri ža v Trbovljah prevzel nčitelj g. Karel Omerza. Delovanje društva je tesno zve zano z osebo g. predsednika Omerze, k! je s svojo vztrajnostjo in požrtvovalnostjo pripomogel, da je društvo v zadnjih letih tako lepo uspevalo. Zato pa ima dru šive danes že prav lepo število članstva in Je po veliki večini pod njegovim vodstvom s sodelovanjem odt>ora in Damskega komiteja izvršilo že velik ded e*vo>ih nalog na humanitarnem in socijalne m polju. V znak posebnega priznanja za lOletno požrtvovalno delovanje je sedaj Glavni od bor RK odflikoval g. Omerzo z zlato ko lajno, ki mu bo izročena na svečani dm Štveni sejn 19. junija ob 17. v rudniški re starracfjl na Vodah. K odJIkovanjo za «1 ii ž nem« predBedndk« g. Omeraf Iskreno čest it amo. % Jesenic Opozorilo. Nekdo pobira po Jesenicah dobitke za strelsko tekmo jeseniške strelske družine. Javnost se opozarja, da jeseniška st reska družina doslej ni nikogar za to pooblastila ter prosi, da zlorabe prijavijo. Proračun mestne občine potrjen. Kraljeva banska uprava je odobrila proračun mestne občine za 1. 1935736 v isti visini kakor je bil predložen. Ciganska nadloga. Na Jesenice in v bližnjo okolico se je v zadnjem času nateplo toliko ciganov, da ne vemo kam z njimi. Poleg družin Rejhardov, Hudorovičev in Brajdičev, ki se z malimi presledki drže v tukajšnjem okolišu že nekaj let, smo dobili v zadnjim mesecih mnogo ciganov tudi lz drugih delov države. Nekateri tabore tu, drugi zopet drugje, za njimi pa ostajajo strgane cunje, razbita posoda. Blato na vseh koncih ln krajih in tudi mrčes. Mestna uprava se je odločila da bo vse tuje cigane izgnala iz mestnega okoliša, onim ciganom pa, ki so v občino pristojni, pa bo odkazala stalen prostor, katerega naj si urede kakor vedo tn znajo. Kumite domaće Maso! Urejuje Josip Zopandc. — Za »Narodno — Za uoravo ln me Oton — vsa w