se
68
dni
12 . maraton
Staro mestno jedro PTUJ www.polimaraton.si
14. JUNIJ
Štajerski
z novim, pogledom na dogajanje
STAJERSKI TEDNIK dostopen tudi na internetu.
istrii ijte se run wwWofeidmfcoii
Aktualno Sp. Podravje •
Obisk bibliobusa iz leta v leto raste
O Stran 3
Ptuj, torek, 8. aprila 2014 letnik LXVII • št. 28 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,10 EUR
Štajerski
RADIOPTUJ
89,8»98,e»l04!3 www.radio-ptuj.si
Šport Nogomet •
Zavrčani do prve spomladanske točke O Stran 11
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Spodnje Podravje • Dobrodelna akcija za ptujsko bolnišnico
Pižame in klimatske naprave za otroški oddelek
Slovenske zdravstvene ustanove so v hudi krizi, predvsem bolnišnice, pri čemer ptujska ni nobena izjema.
Tenis • V prid gostom v Portorožu odločila igra dvojic O Stran 13
Naložbe, od prostorskih do aparatur, večinoma ostajajo na plečih bolnišnice in lokalnega okolja oz. njegovih dobrotnikov. Zmanjkuje pa jim tudi že za drobne stvari. S kar 110 tisoč evri so ptujski bolnišnici pri nakupu novega digitalnega mamografa pomagale članice Soroptimist kluba Ptuj. Ob koncu prejšnjega leta je v organizaciji podjetja JS Ptuj potekalo več dobrodelnih dogodkov, na katerih so zbirali denar za nakup novih pižamic za potrebe otroškega oddelka ptujske bolnišnice. Svečano so jih sklenili 4. aprila s predajo 150 otroških pižamic in treh klimatskih naprav. Pobudo mladih staršev, Evelin Podvršek Masten in Mihe Mastena, je najprej podprlo podjetje JS, ki je organiziralo dobrodelne dogodke. Pridružili so se pevski zbori osnovnih šol, vrtci, številni domači oz. slovenski estradniki, folklorne skupine, podjetja in posamezniki, ki so se povezali za dober namen.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Boks •
Od Ptujčanov državna prvaka Lazar in Jabločnikova
O Stran 15
Okoljevarstveno soglasje za Gajke
Spodnje Podravje • MO Ptuj je po dolgih in zapletenih poteh le uspelo. Te dni je postalo pravnomočno okoljevarstveno soglasje za Gajke. Pridobivanje tega dovoljenja je trajalo celih sedem let.
Foto: Črtomir Goznik
Odprta je pot za nadgradnjo CERO Gajke.
Okoljevarstveno soglasje se nanaša na nadgradnjo regijskega centra za ravnanje z odpadki, ki vključuje višanje odlagalnega polja I., izgradnjo odlagalnega polja II., izgradnjo mehanske biološke obdelave odpadkov z izrabo plina, vzpostavitev sistema predčiščenja odpadne vode, dodaten zbirni bazen za izcedne vode in rekonstrukcijo plinske črpalke z obstoječo baklo za sežig odlagališčnega plina. Ptujski župan Štefan Čelan je po pridobitvi okoljevar-stvenega soglasja povedal: „Okoljevarstveno soglasje pomeni, da so sedaj izpolnjeni vsi tisti pogoji, ki so
potrebni za uporabo deponije, skladno z vsemi zakonskimi in podzakonskimi predpisi. To pa pomeni tudi, da so izpolnjeni tudi vsi drugi pogoji, ki so potrebni za iskanje evropskega in državnega denarja za izvedbo projekta nadgradnje deponije oz. njeno tehnično in siceršnjo izpopolnitev. Na podlagi okoljevarstvenega dovoljenja bomo nemudoma začeli aktivnosti za pridobitev teh sredstev. Dobili smo eno pomembno bitko, vojna pa še ni dobljena. Čakamo še na IPPS-dovoljenje, ki pa si ga mora pridobiti izvajalec."
MG
2 Štajerski TEDNIK
Aktualno
torek • 1. aprila 2014
Spremembe zakona bodo vplivale tudi na dijake, ki bivajo v dijaškem domu, vendar v manjšem obsegu. Vsi tisti, ki bivajo v študentskem domu, bodo torej ostali brez dodatka za bivanje. Izogniti se ukrepu in bivati v študentskem domu je praktično nemogoče. V študentskih domovih namreč lahko bivajo tisti, ki izpolnjujejo pogoje za subvencioniranje bivanja (imajo status študenta, povprečni bruto dohodek na člana družine v preteklem letu ne presega 150 odstotkov povprečne bruto plače na zaposlenega v RS, imajo stalno prebivališče oddaljeno najmanj 25 km od kraja študija ...). Posledično vsi ti posredno prejmejo tudi državno subvencijo, ki znaša 19,5 evra na študenta in je že obračunana v neekonomski stanarini oziroma znesku na položnici. Odpovedati se subvenciji in
bivati v študentskem domu po ekonomski ceni oziroma tržni ceni, ki pa je vsaj enkrat višja od tiste, ki jo sicer plačujejo
študentje, pa je mogoče šele, ko ni nobenega študenta na čakalni listi, torej v poletnih mesecih.
»Saj imajo subvencioniran prevoz,« se zagovarja ministrstvo
Dodatek za bivanje je pri državni štipendiji v preteklem mesecu uveljavljalo 8.713 štipendistov (1.865 dijakov in 6.848 študentov), dodatek za bivanje pri Zoisovih štipendistih pa je uveljavljalo 4.036 štipendistov (585 dijakov in 3.451 študentov) v višini 85 evrov. Letno to skupaj znaša 12.481.200 evrov.
Spremenjen Zakon o štipendiranju je bil sprejet lani
junija in je v veljavi od letošnjega januarja, pri oblikovanju slednjega pa je sodelovalo pristojno ministrstvo in tudi predstavniki študentov: Študentska organizacija Slovenije in Mladinski svet Slovenije. In koliko bo država privarčevala na račun spremembe zakona in ukinitve dodatka za bivanje? MDDSZ nima odgovora. Ampak glede na številke lahko sklepamo, da zagotovo več milijonov. Ob tem pa ministrstvo opozarja, da so z uveljavitvijo subvencije prevoza dijakov in študentov obojim skupno namenili več sredstev.
Skozi mesec z nekaj več kot 100 evri
Kako bodo prihodnje leto študentje preživeli mesec (tisti, ki so po prvem januarju za-
prosili za štipendijo, so že brez tega dodatka), ministrstva ne zanima. Zoisovi štipendisti bodo imeli za pokritje mesečnih stroškov na voljo 140 evrov, državni štipendisti pa od 70 do 190 evrov, odvisno od povprečnega mesečnega dohodka na osebo in od neto povprečne plače. To pomeni, da bodo morali svoj denarni kolaček razdeliti med plačilo za bivanje (cena študentskih domov za dvoposteljno sobo je od približno 46 evrov pa do 126 evrov), prevoz (subvencionirana vozovnica deset voženj - 20 evrov in še mestna
Uvodnik
vozovnica), da ne govorimo o hrani, stroških telefonije in literature. Odgovora na vprašanje, kje naj študent pridobi teh izgubljenih 80 evrov mesečno, na MDDSZ ne vedo. Prav tako ne študentje.
Prisotnost na predavanjih je že na veliko programih obvezna, ob tem pa je tudi ponudb za študentsko delo vse manj. A položnica za plačilo doma bo prišla. Posledično bo študij ponovno postal privilegij bogatejših in tistih, ki živijo v univerzitetnih mestih.
Zadržani do ukinitve dodatka za bivanje so tudi v zavodu Študentski dom Ljubljana. »Menimo, da bo ukrep študente prizadel. Bivanje izven kraja stalnega bivališča ne prinese samo stroškov za stanarino. Upoštevati je treba tudi posredne stroške, ki so posledica bivanja izven stalnega bivališča. Vožnje domov ob vikendih, prehrana in vse drugo, kar še sodi zraven. Vse to bi morali pri oblikovanju štipendijske politike upoštevati. Seveda lahko to vpliva tudi na interes študentov za subvencionirano bivanje v ŠDL,« je pojasnil Igor Brlek s sektorja za študentske zadeve.
Mojca Vtič
Volitve za evropski parlament v Štajerskem tedniku in na Radiu Ptuj
Skladno s 5. členom zakona o volilni kampanji Štajerski tednik in Radio Ptuj objavljata pogoje in način predstavitve kandidatov za poslance v evropskem parlamentu. Uredništvi si bosta v skladu z zakonodajo in s svojo uredniško politiko prizadevali za enakopravno in uravnoteženo predstavitev list in kandidatov. O obsegu in vsebini prispevkov odločata uredništvi samostojno, v skladu z uredniško politiko.
Volilni oglasi
Štajerski tednik in Radio Ptuj vabita vse kandidate, politične stranke, liste kandidatov, volilne štabe in organizatorje kampanje, da svoja sporočila za javnost objavijo kot oglas v časopisu oziroma po radiu. Pri oglasih ne postavljamo posebnih vsebinskih omejitev, razen v primerih, ko bi z vsebino kršili zakon oziroma neutemeljeno diskreditirali posamezne kandidate ali politične stranke. Ob tem poudarjamo, da je skladno s 6. členom zakona o volilni kampanji v objavljenem oglasu obvezna navedba naročnika ter da je skladno s 50. členom zakona o medijih za resničnost in točnost navedb v oglasu odgovoren njegov naročnik, za skladnost oglasa z zakonom in s programsko zasnovo pa izdajatelj.
Novinarji kandidati
Štajerski tednik in Radio Ptuj svojim novinarjem in urednikom ne odrekata pravice, da kandidirajo za poslanca evropskega parlamenta, vendar pa kandidati od uradne vložitve kandidature do izvedbe volitev v informativni redakciji ne bodo opravljali novinarskega in uredniškega dela.
Pritožbe
Pritožbo na izvajanje teh pravil lahko vložijo kandidati ali njihovi zakoniti predstavniki, novinarji ter bralci in poslušalci. Pritožba se naslovi v pisni obliki na odgovornega urednika časopisa oziroma radia. Odgovorni urednik mora na pritožbe pisno odgovoriti najkasneje v dveh dneh po prejemu pritožbe. Kandidatom, ki menijo, da njihove pravice niso bile spoštovane, je v skladu z zakonom zagotovljeno tudi sodno varstvo.
Ptuj, 8. aprila 2014
Simona Meznarič, odgovorna urednica Štajerskega tednika Anemari Kekec, odgovorna urednica Radia Ptuj
Bivanje v dijaškem domu ni subvencionirano na enak način kot v študentskih domovih, saj imajo pravico do sofinanciranja oskrbnine starši, ki imajo v dijaškem domu hkrati vključenega več kot enega otroka, in sicer za drugega in naslednje otroke. Subvencija se prizna v višini celotne mesečne oskrbnine, kar dejansko pomeni, da drugi in naslednji dijak iz iste družine bivajo v domu brezplačno, zato do dodatka slednji ne bodo upravičeni. V letu 2014 je v dijaških domovih bivalo okoli takih dijakov 400, so pojasnili na sektorju za srednje šole z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Medtem ko bo tistim dijakom, katerih skrbniki ne prejemajo celotne mesečne oskrbnine (torej če zgolj en otrok iz družine biva v domu), priznan dodatek v višini 80 evrov. Že sedaj pa je zasedenost dijaških domov nizka. V ptujskem dijaškem domu je od 186 postelj zasedenih zgolj 53.
Slovenija • Država varčuje, študent se bo že znašel sam
S sto evri naj si študent plača dom, hrano, literaturo ...
Študentje štipendisti, ki bodo v naslednjem šolskem letu bivali v študentskem domu ali pri zasebniku in za bivanje prejemali subvencijo, bodo ostali brez dodatka za bivanje, ki znaša 80 ali 85 evrov mesečno. Razlog za spremembo je preprečitev dvojnega financiranja, so pojasnili na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ).
Bo študij ponovno postal privilegij bogatejših in tistih, ki živijo v univerzitetnih mestih?
FOTO: Mojca Vtič
Aprilsko preigravanje in kalkulacije
Prvi aprilski teden je že za nami, V majhni podalpski deželici je bil kot po navadi zelo nemiren, poln obračunavanj, preigravanj, predvsem pa kalkulacij, ki se predvidljivo izidejo samo za vladajoče. Za večino je najnovejša kalkulacija, ki ni nič drugega kot to, kako se obdržati, novi udarec. Njen žep bo še bolj prazen, kot je že. Navidezni balon sreče in uspeha sicer še drži, a je samo vprašanje časa, kdaj bo počil. Ko bo počil, bosta nasmeh in igno-ranca zelo hitro izginila. Čarobnih paličic v tem trenutku nima v rokah nihče ali jih ni sposoben nakazati. Za zamegljevanje stanja so bolj kot kadarkoli priročne igrice in rešitve, ki se vsakič razblinijo kot milni mehurčki. Nastavljajo se kadri, za katere se dobro ve, da ne bodo vzdržali, tudi zaradi tega, ker nimajo politične kilometrine, ki jo mora imeti vsak, ki želi uspevati v nemirnih vodah slovenske politike. Predvsem pa mora biti namazan z vsemižavbami, da o sposobnostih spre-obračanja in vrtičkarjenja niti ne govorimo.
Slovenci imamo radi vrtičke, ker na njih raste zdrava hrana. V teh kriznih časih so za marsikoga tudi pomemben preživitveni vir in obenem naložba v zdravje. Slovensko zdravje je tako in tako že načeto na celi črti, najbolj pa smrdi v samem sistemu, ki naj bi varoval narodovo zdravje. Samostojni podjetniki in družbe z omejeno odgovornostjo so veliko zlo tega sistema, četudi ga na neki način rešujejo oz. rešujejo ljudi pred dolgimi čakalnimi dobami. Tisti, ki so tako zelo ščitili elitnost ene same zdravstvene fakultete v državi, so že vedeli, zakaj je to dobro. Slovensko obrobje je zmoglo postaviti drugo fakulteto. Zdaj naj bi bilo zdravstvenega kadra dovolj, a ni denarja zanj, ker ga spretneži prefinjeno odlivajo v druge sfere. Zdravstveni sistem na leto napiše milijone receptov za več zdravja, svojega pa še ni napisal. Verjetno ga v vsej godlji ne poznajo niti več zdravniki, še manj pa politiki, ki bi sicer na prvo mesto morali postaviti zdravje ljudi, ker se bo brez zdravih ljudi tudi njim zdravstveno stanje močno poslabšalo.
Majda Goznik
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljane, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc, Patricija Kovačec. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02 ) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 110,10 EUR, za tujino v torek 109,20 EUR, v petek 100,80 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
torek • 8. aprila 2014
Aktualno
TEDNIK 3
Ptuj • Bibliobus - knjižnica na kolesih
Kljub drugačnim trendom obisk iz leta v leto raste
Potujoča knjižnica oziroma bibliobus je že stalnica ptujske knjižnice. Zametki zanj segajo v petdeseta leta prejšnjega stoletja. Bibliobus, kot ga poznamo danes, pa svojemu namenu služi od leta 2003. Kljub občasnim pomislekom svetnikov občin soustanoviteljic o ekonomičnosti tovrstne izposoje knjižničnega gradiva pa podatki kažejo vse večji obisk in izposojo.
Knjižnica Ivana Potrča Ptuj s sedežem na Prešernovi ulici na Ptuju je osrednja območna knjižnica. Izposoja knjižničnega gradiva je na omenjeni lokaciji možna v mladinskem, študijskem in domoznanskem oddelku, lani je desetletnico delovanja praznoval tudi bibliobus kot potujoča enota ptujske knjižnice. Sicer pa začetki potujoče knjižnične enote segajo veliko dlje v preteklost.
Ideja že davnega leta 1958
»Idejo za potujočo knjižnico je leta 1958 dobil bibliotekar Andrej Kovač, ki je kaj kmalu začel pripravo na realizacijo. Šola za lesarske vajence je izdelala dva kovčka, prirejena za hrambo knjig, in le-ta sta še istega leta 'odpotovala' v Vitomarce ter nato v Naraplje.
To sta bili prvi postajališči potujoče knjižnice na Ptujskem, ki sta se selili od vasi do vasi. Leta 1972 je delo v Potujoči knjižnici zastavil višji knjižničar Simon Petrovič, saj so bila to še leta, ko je po vaseh, predvsem v kulturnih domovih, domovalo kar nekaj knjižnic. O prvi pravi potujoči knjižnici lahko govorimo od leta 1996 naprej, ko se je oddelek preselil na Prešernovo ulico, nabavljen pa je bil tudi bibli-okombi. Sodobna zgodovina potujoče knjižnice se začenja z nakupom bibliobusa v letu 2003,« je o zgodovini potujoče knjižnice v pogovoru za naš časopis povedal Matjaž Neudauer, direktor Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. K nakupu je tri leta po preselitvi iz minoritskega samostana na novo lokacijo v malem gradu takrat pristopilo 13 občin, tri
Obisk in izposoja gradiva na Bibliobusu v zadnjih petih letih
Leto	Aktivni člani	Obisk	Izposoja
2013	1.623	11.226	91.246
2012	1.569	11.124	90.114
2011	1.621	10.911	78.704
2010	1.648	10.681	75.218
2009	1.827	11.021	73.841
Vir: Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
»V letu 2013 smo zabeležili najvišjo izposojo in najvišji obisk v zadnjih letih, rast pa beležimo tudi pri številu aktivnih članov,« pojasnjuje Matjaž Neudauer, direktor ptujske knjižnice. Kot je razvidno iz tabele, se je izposoja v zadnjih petih letih povečala za več kot 17.000 izvodov knjižničnega gradiva.
Število članov po kategorijah v letu 2012
Člani	Število
Predšolski otroci	760
Študenti	1.363
Srednješolci	1.384
Zaposleni	2.559
Osnovnošolci	3.042
Ostali	3.637
SKUPAJ	12.745
Vir: Ajpes	
Celoten obisk, vezan na izposojo v letu 2012
Oddelek	Obisk
Študijski oddelek	111.556
Mladinski oddelek	34.896
Potujoča knjižnica	11.124
Domoznanski oddelek	580
SKUPAJ	158.156
Vir: Ajpes	
Foto: Črtomir Goznik
Bibliobus, ki je lani praznoval desetletnico delovanja, štiri dni v tednu omogoča izposojo na različnih lokacijah.
so se pridružile kasneje. V letu 2008 sta se namreč pridružili še občini Zavrč in Juršinci, po odcepitvi od občine Gorišni-ca pa še občina Cirkulane.
Investicija, »težka« več kot 200.000 evrov
Nakup sodobnega bibliobu-sa je leta 2003 preračunano v evre znašal 202.437,08 evra. Sredstva so zagotovile občine upravne enote Ptuj ter Ministrstvo za kulturo. Danes bibliobus stoji na 51 postajališčih v 16 občinah, in sicer v Cirkula-nah, na Destrniku, v Dornavi, Gorišnici, na Hajdini, v Juršin-cih, Kidričevem, Majšperku, Markovcih, Podlehniku, Ptuju, pri Svetem Andražu v Slovenskih goricah, v Trnovski vasi, Vidmu, Zavrču in Žetalah. Bibliobus po vnaprej določenem razporedu obiskov vozi štiri dni v tednu, od ponedeljka do četrtka. V petek menjavajo gradivo, urejajo naročila ter drugo administracijo.
Kot nam je povedal direktor Neudauer, oddelek Potujoče knjižnice po podatkih na zadnji dan lanskega leta razpolaga s 50.728 enotami gradiva, od tega je 47.484 enot monografij, 3.063 enot neknjižnega gradiva in 181 enot periodike. »Zbirko Potujoče knjižnice letno dopolnjujemo s približno 2.700 enotami novega gradiva. Z bibliobusom na postajališče pripeljemo približno 6.000 enot gradiva.« Sicer pa si lahko člani naročijo tudi gradivo, ki je na voljo v drugih enotah, kot sta na primer mladinski ali študijski oddelek. Na voljo je namreč medknjižnična iz-
posoja, kar pomeni, da imajo uporabniki potujoče knjižnice poleg gradiva, s katerim razpolaga bibliobus, možnost izposoje praktično tudi vsega drugega gradiva iz knjižnice.
Kot smo izvedeli, si na bi-bliobusu daleč največ gradiva izposojajo osnovnošolci, nato sledijo zaposleni, predšolski otroci, upokojenci in brezposelni. Teh je po besedah Neu-dauerja vse več.
Za delovanje letno namenijo več kot 10.000 evrov
»Letno za delovanje biblio-busa namenimo 10.841 evrov, pri čemer gre za podatek iz lanskega leta, v kar pa nista zajeti plači dveh zaposlenih v oddelku Potujoče knjižnice, ki se financirata s postavke za plače,« pojasnjuje Neudauer. Za kolikšna zneska letno gre, nismo uspeli izvedeti, direktor nam je povedal le, da sta delovni mesti bibliotekarja in knjižničarja-voznika bibliobusa umeščeni v 38. in 28. plačni razred.
»Stroške financirajo vse občine ustanoviteljice in pogodbenice v enakem deležu kot druge postavke,« pove Neudauer, ključ za financiranje de-
V Sloveniji 13 bibliobusov
Po podatkih Centra za razvoj knjižnic, ki razpolaga s statističnimi podatki o knjižnicah, na območju 212 slovenskih občin deluje 58 splošnih knjižnic z 265 izposojevališči in 13 bibliobusov, ki se ustavljajo na 673 postajališčih v 580 krajih.
javnosti splošnih knjižnic na celotnem področju Slovenije je namreč število prebivalcev občine. Potujoča knjižnica, ki je lani zabeležila 11.226 obiskovalcev, ima po podatkih iz lanskega leta 1.623 aktivnih članov, ki so si lani izposodili kar 91.246 enot gradiva. Kolikšna je bila izposoja po posameznih občinah, ni znano, saj knjižnica skladno z usmeritvami NUK o vodenju statističnih podatkov zbira zgolj skupni obisk in izposojo v posameznih oddelkih.
Ponekod dvomijo v ekonomičnost bibliobusov
O kakršnem koli zmanjšanju števila postajališč na Ptujskem doslej še niso govorili, čeprav sta v nekaterih mestih po Sloveniji tako kriza kot napredek informacijske tehnologije že terjali svoj davek v smislu ukinjanja nekaterih postajališč. Svetniki nekaterih občin izražajo dvom v
potrebnost in ekonomičnost bibliobusov glede na obisk in izposojo. Po pisanju časnika Delo se je takšna debata na začetku letošnjega leta razvila med murskosoboškimi svetniki. Tamkajšnja potujoča knjižnica namreč obiskuje 79 krajev v 12 občinah in naj bi beležila okoli 2.000 aktivnih članov. Čeprav naj bi se obisk iz leta v leto večal, pa svetniki menijo, da bi si lahko uporabniki gradivo izposojali kar neposredno v knjižnici. Čeprav so podatki o izposoji in obisku murskosoboške potujoče knjižnice dokaj primerljivi s ptujsko, je zanimiv podatek, da po pisanju časopisa Delo v Murski Soboti za delovanje potujoče knjižnice letno namenijo kar 58.000 evrov.
Nekateri so manjši obisk in izposojo napovedovali tudi z razvojem elektronskih knjig, a kot trdijo poznavalci in kot vse kaže, to naj ne bi bistveno vplivalo na delovanje knjižnic.
Patricija Kovačec
Proračun, »težak« več kot milijon evrov, od tega manj kot desetino ustvarijo sami
Knjižnica Ivana Potrča Ptuj je po podatkih iz Ajpesa v letu 2012 zabeležila prihodke iz poslovanja v višini 1.061.939 evrov, kar je 10.000 evrov več kot leto prej. Od tega so prihodki občin soustanoviteljic znašali 880.191 evrov, njihovi lastni prihodki pa 75.782 evrov.
Za nakup gradiva so v letu 2012 od občin soustanoviteljic ter Ministrstva za izobraževanje prejeli 239.182 evrov. Tega leta so opravili za 217.141 evrov nakupov novega gradiva, približno 22.000 evrov so prenesli v naslednje leto.
4 Štajerski TEDNIK
Spodnje Podravje
torek • 8. aprila 2014
Ptuj • Obnova Mestnega trga
Naložbe, ki zahtevajo strpnost in potrpežljivost
Vsaka rekonstrukcija je povezana tudi s težavami, še posebej pa, če je povezana z osnovnimi življenjskimi dobrinami, med katere zagotovo sodi tudi vodooskrba. Četudi se njen dotok prekine zaradi nujnih vzdrževalnih del oz. obnove za kratek čas, smo tako rekoč izgubljeni. Zdaj se to dogaja v starem mestnem jedru zaradi obnove Mestnega trga, ki zajema tudi obnovo vodovoda in kanalizacije.
„Že lani sem na vseh srečanjih z našimi občankami in občani opozarjal na vso kompleksnost, ki nas bo doletela ob prenovi Mestnega trga. Na tem mestu bi se želel javno zahvaliti za ves trud, ki ga vlagajo zaposleni v Komunalnem podjetju Ptuj. Vsak, ki se vsaj malo spozna na tovrstne prenove, dobro ve, da je naloga vse prej kot enostavna. Kanalizacijsko, vodovodno, električno in še kakšno omrežje je izjemno dotrajano in skrajni čas je že bil, da smo se lotili te prenove. Vse, ki živimo in delamo v neposredni bližini Mestnega trga, pa prosim za razumevanje. Posamezni odklopi elektrike, kanalizacije in vode so nepomembni, če vemo, da bomo imeli vsaj za nekaj generacij ponovno mir in skrbno urejeno infrastrukturo. Da bi bilo čim manj slabe volje zaradi slabega informiranja, je v vseh projektih, ki jih sofinancira Evropska skupnost,
Foto: Črtomir Goznik
Na območju starega mestnega jedra, kjer zamenjujejo vodovodne cevi, je bil vodovod zgrajen še za časa Marije Terezije. Danes bodo potekala glavna dela, zato bo na tem območju čez dan motena oskrba z vodo.
treba na javnem razpisu izbrati podjetje, ki je zadolženo za obveščanje javnosti. V našem primeru je bilo na javnem raz-
V torek motena oskrba z vodo
Danes (v torek) bo motena oskrba z vodo v starem mestnem jedru od 7.30 do 17.30 v Ulici Heroja Lacka, Vodnikovi, Vo-šnjakovi, Zelenikovi, Dravski, Jadranski, Murkovi, Krempljevi, Miklošičevi, Slomškovi, Cankarjevi, Prešernovi, Cafovi, Grajski, Raičevi ulici in Ulici Viktorina Ptujskega ter na Minoritskem trgu, Mestnem trgu, Novem trgu, Slovenskem trgu, Ob Grajeni in na Tihi poti. Mnoge je „panika" zajela že takoj po prejemu obvestila Komunalnega podjetja Ptuj, saj gre za zelo občutljivo območje tudi v poslovnem delu, tu so mestni hoteli, prenočišča, šole, vrtci, najrazličnejši lokali, lokalna in državna uprava.
pisu izbrano podjetje Altius, ki je dolžno o vsem obveščati naše občanke in občane," na vprašanje o tem, ali so občani MO Ptuj dovolj informirani o infrastrukturnih projektih, ki trenutno potekajo na območju MO Ptuj, nekaterih ČS in starem mestnem jedru, povedal ptujski župan Štefan Čelan. Kljub temu imajo nekateri občani še premalo informacij oz. so nezadovoljni s samim potekom informiranja, ki da ni bilo pravočasno, da bi se znali organizirati tako v zasebnem kot poslovnem življenju. Tudi zato se je rodila nova civilna iniciativa v Žabjaku.
Destrnik • Podpis pogodb
330.000 evrov vredni investiciji
V četrtek je destrniški župan Vladimir Vindiš v Volkmerjevem domu kulture podpisal kar dve pogodbi. Prvo s predstavnikom Cestnega podjetja Ptuj za ureditev infrastrukture v naselju Janežovski Vrh ter drugo s predstavnikom podjetja GP Project ing, ki bo izvedlo energetsko sanacijo šole. Vrednost obeh investicij skupno znaša več kot 330.000 evrov.
Osnovni namen energetske sanacije je zagotoviti večjo energetsko učinkovitost stavbe Osnovne šole Destrnik. Z investicijo želi občina povečati energetsko učinkovitosti stavbe, kar bodo dosegli z
izolacijo fasade ter zamenjavo ostrešja in kritine. Bistveno naj bi izboljšala izolativnost stavbe, kar naj bi pripomoglo k večji kakovosti izvajanja izobraževalne dejavnosti v objektu. Vrednost projekta je sicer
Foto: Arhiv občine Destrnik
Destrniški župan Vladimir Vindiš s predstavnikoma podjetij, ki bosta izvajali projekta, Martinom Turkom in Antunom Daljavcem.
ocenjena na dobrih 183.000 evrov, Občina pa je z izbranim izvajalcem, GP Project ing, sklenila pogodbo za okoli 8.000 evrov manj. Predvidena višina sofinanciranja znaša 109.365 evrov, Občina naj bi zagotovila približno 74.000 evrov.
Druga naložba, za katero so podpisali pogodbo s Cestnim podjetjem Ptuj, je ureditev infrastrukture v naselju Jane-žovski Vrh, ki zajema izvedbo gravitacijske komunalne kanalizacije, rekonstrukcijo javne poti, izvedbo optične kanalizacije v okviru obstoječe kategorizirane javne poti. Vrednost investicije znaša 155.920 evrov, od tega bodo prejeli 104.676 evrov sredstev, 51.244 evrov pa bodo zagotovili sami.
Patricija Kovačec
Informacij ni nikoli dovolj
„Moram priznati, da sem bil zelo presenečen, ko so me predstavniki civilne iniciative Žabjak v ČS Rogoznica obvestili, da so o projektu prenove kanalizacijskega sistema slabo informirani. Priznam, da sem verjetno nepravični sodnik v teh primerih, ker za ta projekt garam že sedem let in ga sanjam vsako noč. Od leta 2007 pa do danes smo opravili mnogo pogovorov z mestnimi svetnicami in svetniki, ob tem so bili v delu na terenu vključeni tudi svetniki in svetnice četrtne skupnosti. O poteku tras je potekla javna obravnava, na katero so bili vabljeni vsi zainteresirani. Res pa je, da si najboljšo predstavo lahko ustvarimo šele takrat, ko se dela izvajajo na terenu. Hvaležen sem, da se je oblikovala civilna iniciativa v Žabjaku, ki
nam bo pomagala odpravljati vse nesporazume, ki se pojavljajo ob tako zahtevni investiciji. Ob tej priložnosti pa je vendarle treba povedati, da nas je državna birokracija potisnila v nezavidljiv položaj. O projektu, ki bi ga država morala revidirati in potrditi že v letu 200,7 so odločali celih sedem let. V lanskem decembru pa so nam izdali sklep in zahtevo, da moramo projekt polaganja kanalizacije končati v septembru 2014. Če želimo doseči ta nerazumno kratek rok, smo morali dela začeti stihijsko. Vse prizadete občanke in občane lepo prosim za razumevanje. V kratkem bodo natančno informirani o vseh načrtih in možnih zapletih pri dokončanju tega projekta," dodatno pojasnjuje ptujski župan.
Najprej so težave, ko projekti nastajajo, nekateri, kot
kanalizacijski, so stari desetletja, zdaj pa so težave, ker dela ne potekajo tako, kot so si jih zamisli občani, ki pričakujejo, da bodo izvajalci na terenu 24 ur na dan in da z ničemer ne bo prizadet njihov dosedanji življenjski in delovni ritem.
„Vsi tisti, ki so me na mnogih mojih javnih nastopih pozorno poslušali, so vedeli, da nas čaka izjemno zahteven projekt, ki se ga preprosto ne da izvajati brez motenj v vsakodnevnem življenju in delu. Z mnogimi izvajalci je dogovorjeno, da dela izvajajo preko rednega delovnega časa. Žal pa je narava dela takšna, da se to ne da vedno in povsod organizirati. Prav tako smo zaradi izjemne časovne stiske mnogokrat prisiljeni improvizirati. Prepričan pa sem, da se bodo tudi vsi ti zapleti hitro pozabili, ko bo kanalizacija pod zemljo in cestišča urejena. Zato še enkrat prosim vse prizadete za razumevanje in medsebojno pomoč, " poziva ptujski župan, ki tudi pove, da so preučili tudi možnosti dela ponoči, a se je pokazalo, da je že zaradi strokovne in varne izvedbe del bolje, da se dela opravijo podnevi.
MG
Alternativna dobava le v primeru 24-urnega izpada
„Na Mestnem trgu gre za rekonstrukcijo oz. obnovo vodovodnega omrežja in kanalizacijskega sistema. Kanalizacija je v pretežnem delu že končana, obnova vodovodnega omrežja pa bo končana v zadnjem tednu aprila. V začetku maja sledi izvedba zgornjega ustroja s tlakovanjem.
Delo je organizirano skrajno racionalno in optimalno, saj smo izvajalci na gradbišču deset ur dnevno, tudi ob sobotah. Delo smo torej organizirali tako, da bi ga čimprej končali in bi bili s svojo prisotnostjo čim manj moteči. Tovrstno delo v nočnih urah ni izvedljivo, saj je vnaprej treba poskrbeti za varno delo izvajalcev. Tudi sama kakovost dela ob neustrezni osvetljenosti bi lahko bila vprašljiva. Javnost je bila pravočasno in na krajevno običajen način informirana o moteni dobavi vode na Mestnem trgu oz. na območju ulic in trgov starega mestnega jedra. Alternativno dobavo vode bi moral izvajalec obvezne gospodarske javne službe zagotoviti, če bi izpad trajal več kot štiriindvajset ur. V primeru elementarnih nesreč pa je organizacija in obveznost izvajalca drugačna," je o današnji (torkovi) moteni oskrbi z vodo v mestnem jedru povedal direktor Komunalnega podjetja Ptuj Janko Širec.
Hajdina • Podpis pogodbe
Za ureditev infrastrukture
Po veliki noči bodo v štirih naseljih občine Hajdina začeli urejati komunalno in prometno infrastrukturo.
Gre za dobrih 1300 metrov kanalizacijskih vodov in nekaj manj kot 1500 cestišč, od tega
skoraj tisoč metrov lokalnih in manj kot 500 metrov javnih poti. Za to investicijo v vre-
Foto: Črtomir Goznik
dnosti 450 tisoč evrov so pridobili 280 tisoč evrov državnega denarja iz ukrepa Razvoj podeželja - vaška jedra.
Dela je na javnem razpisu pridobilo Cestno podjetje Ptuj. Pogodbo sta 3. aprila podpisala župan občine Hajdina Stanislav Glažar in predsednik upravnega odbora CP Ptuj Martin Turk, ki je obljubil, da bodo skušali dela izvajati tako, da bodo čim manj moteča za občane. Končali jih bodo do prve polovice septembra letos.
MG
torek • 1. aprila 2014
Oglasi in objave
Štajerski TEDNIK 5
Ptuj • Peti Dan za spremembe
Ptujski zelezniski podhod v novi podobi
Na Ptuju so peti Dan za spremembe, ki ga koordinira Slovenska filantropija, Združenje za promocijo prostovoljstva, sklenili na najlepši možen način, z novo podobo, stenskimi poslikavami in grafitoma z železniškimi motivi v železniškem podhodu Jožeta Majcna, ki je bil odprt leta 2007, da bi skrajšal pot oz. omogočil varno pot od Osojnikove do Rogozniške ceste.
Škoda le, da so njeni snovalci pozabili na mamice z vozički in tudi na kolesarje, poskrbeli pa so za dvižno ploščad, ki omogoča uporabo podhoda tudi invalidom.
Ob zaključku akcije so se prostovoljci, skupaj s svojimi podporniki iz ustanov, institucij, društev in drugih, veselili, da so uspeli v še enem projektu prostovoljstva v korist lokalnega okolja. Projekt je potekal v organizaciji ptujskega CID kot nosilca akcije (Aleksander Kraner in Jurij Šarman), Društva za šport invalidov Most Ptuj (Silva Razlag), ki se ukvarja s promocijo športa med ljudmi, ki jim življenje ni prizaneslo, in ČS Center (Branka
Jože Majcen o ureditvi železniškega podhoda
Veliko, če že ne največ zaslug, da se je ptujski železniški podhod zgradil, da se je še podaljšal do Rogozniške ceste in se ni končal na peronih, ima dolgoletni, sedaj že upokojeni vodja Železniške postaje Ptuj Jože Majcen. „Človek je lahko samo vesel, ko vidi pravo umetnost in ustvarjalnost vseh, ki so sodelovali v urejanju železniškega podhoda kot prostovoljci. Opravili so resnično dobro delo, od pleskanja do grafitov z železniškimi motivi, ki sta delo mladega mariborskega umetnika in dijakov EŠ Ptuj. Samo želim si lahko, da bi v takšni podobi zasijala tudi druga polovica podhoda. Ponosen sem, da prvi ptujski železniški podhod nosi moje ime. Veseli me, da bo z rekonstrukcijo železniške proge pridobil tudi Ptuj, da bo železniška proga elek-trificirana, da bodo skozi Ptuj vozili modernejši vlaki kot danes. Pričakujem pa, da se bo uredilo tudi osrednje postajno poslopje, ki v zdajšnji podobi ni v ponos Ptujčanom."
Foto: Črtomir Goznik
Pri barvanju železniškega podhoda je sodelovalo več kot 80 prostovoljcev, sedemmed njimi jih je sodelovalo vse dni akcije od 1. do 5. aprila (Jure Šarman, Silva Razlag, Branko Goričan, Aleš Go-ričan, Irena Mihalinec, Gregor Samastur, Marjeta Moran in Mirko Moran).
Bezeljak). V letošnji akciji so ga olepšali do polovice, kot kaže, pa ni daleč dan, ko bo v celoti zasijal v novi podobi. Prostovoljci so s svojim delom in prispevkom pomembno prispevali k novi podobi mesta, ki jo bodo še najbolj opazili potniki, ki prihajajo na Ptuj in odhajajo iz njega, je prepričan Gregor Samastur, vodja VDC v Budini-Brstju. Logotip letošnjega Dneva za spremembe je riba. Na stene podhoda so zato narisali 66 ribic, več kot 500 pa so jih kot simbol letošnjega
invalidov Most Ptuj, Slikople-skarstvo Branka in Aleša Go-ričana, OŠ Olge Meglič in OŠ Ljudski vrt, EŠ Ptuj z aranžer-skimi tehniki in Marka Gaveza Kolariča, mladega mariborskega umetnika, ki so ustvarili dva odlična grafita, JS Ptuj, MO Ptuj, Vrtec Ptuj, Sladki bu-tik, Slovenske železnice, Dom upokojencev Ptuj in sodelavce CID. Šarman se je zahvalil tudi družbi Radio-Tednik za medijsko podporo pri letošnji akciji Dneva za spremembe.
Še veliko možnosti za prostovoljce
Prostovoljcem se je za njihovo izjemno delo v železniškem podhodu na Ptuju zahvalil tudi ptujski župan Štefan Čelan. MO Ptuj je k sodelovanju že
povabila vse ptujske umetnike, ljubitelje grafitov, da polepšajo še kakšen del Ptuja, kot sta betonski zid ob Dravi in betonski zid ob potoku Grajena. Ptujski župan upa na posnemovalce, da bodo tudi trenutno še pusti betonski zidovi lahko nekoč pripovedovali lepšo zgodbo, kot so neprimerne besede in izjave. Z delom prostovoljcev je zadovoljen tudi direktor CID Ptuj Aleksander Kraner, ki je še posebej ponosen, da so se lahko s tem projektom izkazali tudi kot akterji medge-neracijskega projekta. Na podobne projekte računa tudi v prihodnje. V imenu ČS Center se je vsem zahvalila tudi predsednica sveta ČS Branka Beze-ljak, ki je izrazila tudi upanje, da bodo s podobnimi akcijami lahko nadaljevali.
Posebno presenečenje pa so pripravile članice Soroptimist kluba Ptuj: prinesle so torto, ki jo je spekla njihova članica Valerija Rižnar. Razrezali so jo najmlajša članica Društva za šport invalidov Ptuj Hana, ptujski župan Štefan Čelan, Jože Majcen in Valerija Rižnar.
MG
Dneva podelili. Izdelali so jih v Zavodu dr. Marijana Borštnar-ja, VDC Ormož, Univerzi za tretje življenjsko obdobje pri LU Ptuj, Domu upokojencev Ptuj in OŠ Ljudski vrt.
Jurij Šarman, koordinator mladinskih projektov v CID Ptuj, se je na sobotni slovesnosti ob dokončanju barvanja železniškega podhoda zahvalil vsem, ki so sodelovali v tem projektu, izpostavil pa je VDC Budina-Brstje z vodjem Gregom Samasturjem in njegovimi uporabniki, Društvo za šport
Foto: Črtomir Goznik
Na petem Dnevu za spremembe na Ptuju so preizkusili tudi delovanje dvižne ploščadi v železniškem podhodu Jožeta Majcna. Preizkusil ga je Branko Emeršič, odličen šahist iz Zavoda dr. Marijana Borštnarja Dornava.
Ptuj • Predaja pižam in klimatskih naprav otroškemu oddelku
Povezali so se za dober namen
Četrtega aprila se je s predajo pižam in klimatskih naprav otroškemu oddelku ptujske bolnišnice slovesno končala dobrodelna akcija zbiranja sredstev za ta nakup. Skupaj so donatorji zbrali 5.272,51 evrov za nakup 150 pižamic in tri klimatske naprave ob pomoči podjetja Eldar.
Akcijo je izvedlo občinsko podjetje JS Ptuj s svojimi zaposlenimi, njena pobudnika sta bila Evelin Podvršek Masten in Miha Masten, ki sta ob bivanju svojega malčka na otroškem oddelku opazila, da so pižame, v katere so oblečeni mali bolniki, že zelo iztrošene, denarja za nakup novih pa tudi ni bilo.
V okviru dobrodelne akcije za zbiranje sredstev so Javne službe lani izvedle tri koncerte, za dober namen so kuhali obaro, dobrodelno noto je imela tudi prireditev ob odprtju drsališča pod naslovom Zadrsajmo z dobrodelnostjo v Veseli december. Nastopili so otroci iz Vrtca Ptuj in Vrtca Juršinci ter otroški pevski zbor ptujskih in osnovnih šol iz okolice: OŠ Ljudski vrt, OŠ Grajena, OŠ Hajdina, OŠ Olge Meglič, OŠ Majšperk, OŠ Videm, OŠ Cirkulane Zavrč
in OŠ Markovci. Ob odprtju drsališča so denar pomagali zbirati Natalija Verboten, ki
se je udeležila tudi predaje pi-žamic in bo tudi v prihodnje pomagala, ansambel Navihan-
ke, ansambel Vagabudni, rock zasedba Cvetličniki, Kvinton, kantavtor Tadej Vesenjak in
Foto: Črtomir Goznik
S predaje pižam in klimatskih naprav otroškemu oddelku ptujske bolnišnice. Pobudnika akcije zbiranja sredstev za nakup sta bila Evelin Podvršek Masten in Miha Masten.
rock punk zasedba Niet ter združene folklorne skupine Spodnjega Podravja. Sodelovali so tudi nogometaši prvoli-gaša Zavrč, ženski nogometni klub Ptuj, rokometaši ptujske Drave in boksar Dejan Zavec, ki so v licitacijo ponudili drese in boksarske rokavice, ki pa še čakajo kupca.
Zbrana sredstva so zadostovala za nakup 150 pižam, 30 za dojenčke do šestih mesecev, 50 za otroke do prvega leta starosti, 50 za otroke do drugega leta starosti in 20 za otroke do četrtega leta starosti, ter treh klimatskih naprav, ki bodo bistveno izboljšale pogoje dela na otroškem oddelku. Otroški oddelek je bil namreč en od redkih oddelkov ptujske bolnišnice, ki še ni imel klimatskih naprav. Kot je ob predaji pižamic povzel Miha Masten, so pri pripravi dobrodelnih prireditev za nakup pižamic in klimatskih naprav pomagali še številni različni izvajalci s svojimi storitvami. Klicu dobrodelnosti so se odzvala tudi nekatera podjetja in posamezniki.
Direktor ptujske bolnišnice Andrej Levanič se je za podarjeno najprej zahvalil mamici Evelin Podvršek Masten in za-
tem očetu Mihi Mastenu ter vsem, ki so se odzvali: „Zaznali so potrebo našega okolja po pomoči in trud, ki ga vlagamo v zdravljenje otrok našega območja. Tovrstni prispevki so v današnjem sistemu dobesedno nuja.«
Direktor JS Ptuj Alen Hodnik je dejal, da ni bilo nobene dileme, da se ne bi vključili v to dobrodelno akcijo, katere pobudnika sta bila mlada starša. To pa predvsem iz razloga, ker so videli, da lahko na konkreten način pomagajo otrokom, ki so najmanj krivi za stanje, v kakršnem je danes Slovenija. Še kako pa so se pri tem zavedali stanja, v katerem so bolnišnice; ptujska pri tem ni nobena izjema. Ta dobrodelna akcija je pokazala, da lahko strnejo vrste tudi v javnem sektorju, da niso samo porabniki javnega denarja in da znajo stopiti skupaj in narediti nekaj pozitivnega. Izkoristili pa so tudi potencial dominikanskega samostana ter druge vire in tako pokazali, da jih lahko izkoriščajo v skupno korist, tudi za dobrodelne aktivnosti. V podjetje JS Ptuj bodo podobne akcije nadaljevali, postale naj bi stalnice njihovega dela.
MG
6 Štajerski TEDNIK
Spodnje Podravje
torek • 1. aprila 2014
Ptuj • Zbor članov Medobčinskega društva slepih in slabovidnih
Tudi kriza ne more biti ovira
Člani Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj so se 27. marca sestali na rednem letnem zboru. Na njem so pregledali delo v letu 2013, predstavili finančno poslovanje ter sprejeli program dela s finančnim načrtom za letos.
MDSS Ptuj ima status invalidske organizacije, deluje od leta 1947 in ima 213 članov. S svojim delovanjem pokriva 19 občin na Ptujskem in Ormoškem. Lani je izvajalo šest posebnih socialnih programov za slepe in slabovidne osebe ter njihove družinske člane.
V letu 2013 so prihodki Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj znašali nekaj manj kot 120.000 evrov, odhodki nekaj manj kot 119.000 evrov. Lani jim je uspelo pridobiti tudi investicijska sredstva za nakup avtomobila. Po pokritju vseh stroškov jim je ostalo 1.021 evrov. »Delali smo dobro, tudi v prihodnje računamo na čim širše vključevanje slepih in slabovidnih s Ptujskega in Ormoškega, da se bomo medsebojno spoštovali, si pomagali in bomo resnični
Foto: Črtomir Goznik
Predstavnika Lions kluba Ptuj, predsednik Samo Ekart in Janko Bohak, poverjenik za slepe in slabovidne, sta Poloni Perger izročila skener, za nakup katerega so denar zbrali v Lions klubu Ptuj s pomočjo donatorjev 9. Obarjade.
prijatelji,« je v svojem pozivu k sodelovanju pri uresničevanju programov dela med
drugim poudaril Janez Solina, predsednik MDSS Ptuj. Tudi letos bo glavni pouda-
rek v delovanju v izvajanju posebnih šestih socialnih programov, v okviru katerih
je najpomembnejši in najzahtevnejši, tudi zaradi sredstev, program osebne asistence slepih in slabovidnih, ki zajema pomoč pri premagovanju gibalnih in komunikacijskih ovir, pri reševanju osebnih stisk, negi, vzdrževanju bivalnih prostorov in drugih opravilih. V tem programu so zaposlene tri delavke, ena je trenutno v bolniškem dopustu. Jože Šibila je bil ob tem jasen: "Tretjega asistenta potrebujemo, hočemo in ga moramo imeti." V odgovor je Anton Žerak povedal, da imajo zaposleni svoje pravice, da društvo mora spoštovati delovno-pravno zakonodajo in zaposlenim nuditi vse, kar iz tega izhaja. V društvu se zavedajo odgovornosti do članov, zato tudi sodelujejo v programu osebna asistenca. Slepi in slabovidni želijo biti enakovredni državljani.
Letošnji prihodki so ocenjeni na okrog 120.000 evrov. Sredstva za delovanje bodo bolj kot v prejšnjih letih skušali pridobiti na različnih razpisih, če bodo želeli še naprej izvajati posebne socialne programe v enakem obsegu kot v prejšnjih letih
Markovci • Občinski svet
Zatišje pred nevihto?
Seje sveta občine Markovci so bile v tem mandatu običajno zelo razgrete. Predzadnja 19. in zadnja 20. redna seja pa sta minili v povsem mirnem, spravljivem vzdušju. So morda razlog za to bližnje lokalne volitve in je opozicija zaradi »všečnosti« zaigrala na bolj umirjene note?
Sejo so svetniki pričeli s točko Pobude in vprašanja. V nadaljevanju so razpravljali o Odloku, ki bo podlaga za podelitev koncesije za izbirno gospodarsko javno službo upravljanja z vstopno-izstopnimi mesti na Dravi in Ptujskem jezeru. V
prvem branju so potrdili spremembe ustanovitvenega akta za javni vzgojno-izobraževalni zavod Glasbena šola Karol Pahor Ptuj. Soglašali so z novo ceno oskrbe s pitno vodo, pri čemer so odločili, da bo občina zaenkrat celotno vrednost
Župan Milan Gabrovec je svetnike na seji seznanil z informacijo, da bo 17. aprila na objektu novega gasilsko-vaškega doma v So-betincih potekal tehnični pregled.
omrežnine subvencionirala. Zeleno luč so dali predlaganim cenam storitev obvezne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki, ki bodo po novem nižje. Prav tako so potrdili cene storitev pomoč družini na domu in soglašali s prodajo prostorov v pritličju občinske stavbe, v katerih je splošna zdravstvena ambulanta. Ob koncu seje so razpravljali še o premoženjskopravnih zadevah, se seznanili s trendi varnostnih pojavov ter potrdili prejemnike letošnjih občinskih odlikovanj.
Mojca Zemljarič
in ki jih še vedno, vendar s težavo izvajajo, je med drugim v svoji razpravi opozoril podpredsednik MDSS Ptuj Žerak. Ne glede na to pa se bo treba usmeriti na izvajanje tistih programov, od katerih imajo člani največje koristi oz. so namenjeni članom s 100-odstotno izgubo vida, večjo izgubo vida in so socialno ogroženi. Ena večjih in pomembnejših prireditev v letu 2014, ki jo bodo organizirali, bo srečanje društev slepih in slabovidnih iz Madžarske, Murske Sobote, Ptuja in Hrvaške. Lani so vsa štiri društva podpisala dogovor o sodelovanju med tremi državami, ki se širi na kulturno in druga področja.
Lani so okrepili stike z Lions klubom Ptuj; ta se je udeležil tudi tokratnega srečanja. Študentki Poloni Perger so izročili skener, ki ji bo nadvse koristil pri njenem študiju in pisanju diplomske naloge ter sicer pri premagovanju težav, s katerimi se vsakodnevno srečujejo slepi in slabovidni. Polona se je donatorjem zahvalila z eno svojih slik, saj v prostem času zelo rada slika. Ob tem pa je tudi zelo aktivna članica kulturne skupine, skupaj z Marijo Šibila sta s skečem Tončka Žumbarja Hanzek in Micika poskrbeli za prijetne uvodne minute letnega zbora, ki jih je z branjem pesmi dodatno olepšala Silva Pregl. V Medobčinskem društvu slepih in slabovidnih Ptuj so lani ustanovili tudi pevsko skupino, ki še sprejema nove člane, in tudi na splošno obogatili svoje kulturne aktivnosti, za kar gre velika zahvala prav Mariji Šibila. Lani so po zaslugi Jožeta Šibila obudili tudi pohodništvo.
MG
TELE
Podravje, Pomurje • Teleing nadaljuje investicije
Širijo širokopasovna optična omrežja
V podjetju Teleing, d. o. o., tudi v letu 2014 nadaljujejo investicije v širokopasovna optična omrežja in omrežno opremo na območju mestne občine Ptuj, Spodnjega Podravja in Pomurja. Zadovoljni so, da število naročnikov njihovih širokopasovnih storitev narašča.
brez vezave pogodbe brez drobnega tiska brezplačna izvedba instalacije, do prvih naprav brezplačen prenos tel. št. brezplačni klici v omrežje TELEING inT-2
»V podjetjih KKS Ptuj, d. o. o., in Teleing, d. o. o., ki sta upravljavec in operater kabelsko komunikacijskega sistema v mestni občini Ptuj, pozdravljamo intenziven začetek investicijskega ciklusa v komunalno infrastrukturo, predvsem na področjih kanalizacije, cestogradnje in javne razsvetljave. Naše obstoječe in morebitne nove naročnike ter javnost želimo obvestiti, da na podlagi Pogodbe o izgradnji in posodobitvi kabelsko komunikacijskega sistema, sprejetega plana investicij podjetij v letošnjem letu, dogovora o poslovnem sodelovanju z Mestno občino Ptuj in pozitivne zakonodaje na področju telekomunikacij pri vseh tekočih in planiranih investicijah sodelujemo s sočasno gradnjo s polaganjem kabelske kanalizacije za širokopasovno
optično omrežje. Tako načrtujemo letos, v primeru izpolnjenih investicijskih načrtov mestne občine Ptuj, razširiti omrežje KKS Ptuj sočasno z izgradnjo infrastrukture: kanalizacijskega sistema 5 na področju MO Ptuj v skupni dolžini več kot 23 km, omrežja javne razsvetljave na področju mesta Ptuj v skupni dolžini več kot 6,5 km, druge komunalne infrastrukture na področju MO Ptuj, vključno s povezavo občine, javnih zavodov in podjetij s širokopasovnim optičnim omrežjem.
Ob navedenih investicijah v KKS Ptuj omrežje bo na območju MO Ptuj na podlagi izraženega interesa vodstva in občanov ČS Spuhlja na njihovem območju končana gradnja optičnega omrežja, ki v pogodbi o izgradnji in posodobitvi kabelsko komuni-
kacijskega sistema ni predvidena,« je povedal Branko Brumen, direktor KKS Ptuj, d. o. o.
»Tudi na območju drugih občin Spodnjega Podravja in Po-murja, kjer je TELEING operater obstoječih omrežij kabelske te-
levizije, bomo v letu 2014 sočasno z gradnjo druge komunalne infrastrukture zgradili več kot 150 km novih optičnih omrežij,« dodaja Janez Smolkovič, direktor podjetja TELEING, d. o. o.
PR
Foto: arhiv Teleing
Podjetje Teleing nadaljuje z naložbami v širokopasovno optično omrežje.
Foto: MZ
torek • 1. aprila 2014
Oglasi in objave
Štajerski TEDNIK 7
Gorišnica • 19. redna seja občinskega sveta
Najeli bodo premostitveni kredit
Svetniki občine Gorišnica so na minuli 19. redni seji med drugim potrjevali rebalans proračuna, v skladu s katerim bodo letos v blagajni občine Gorišnica gospodarili z 11 milijoni evrov. Prihodki in odhodki so uravnoteženi.
Foto: Črtomir Goznik
Na 19. redni seji sveta občine Gorišnica, ki je bila minuli torek, 1. aprila, se je ozračje v sejni sobi večkrat naelektrilo.
Investicijskih odhodkov bo za slabih devet milijonov evrov, s tem da se preko proračuna občine Gorišnica financira tudi gradnja kanalizacije na območju občine Markovci (vasi Bukovci in Stojnci ter skupna čistilna naprava na Forminu). Na proračunski postavki Kanalizacija II. faza načrtuje občina Gorišnica v tem letu 3,7 milijona evrov odhodkov. Prav tako imajo med odhodki načrtovano gradnjo kanalizacije v naseljih Za-gojiči (345.000 evrov), Tibol-ci-Zamušani (150.000 evrov), Formin (130.000 evrov) in Cunkovci (150.000 evrov). Za dokončanje prve faze gradnje namakalnega sistema Gorišnica-Moškanjci je v letošnjem proračunu namenjenih milijon evrov in pol in za komasacijo kmetijskih zemljišč - jug dobrih 200.000 evrov. Za investicijsko vzdrževanje in gradnjo občinskih cest občina Gorišnica letos zagotavlja nekaj manj kot milijon evrov, od tega 625.000 evrov za rekonstrukcijo mostu čez dravski kanal in pločnik Gori-šnica-Gajevci. Po postavkah v proračunu bodo letos predvidoma rekonstruirali še naslednje cestne odseke: Formin (60.000 evrov), Gajevci-For-min (74.000 evrov), Tibolci (40.000 evrov) in krožišče Moškanjci-Tibolci (40.000 evrov). Za javno razsvetljavo se namenja 151.000 evrov. Postavka Varstvo in vzgoja predšolskih otrok je težka pol milijona evrov (iz tega zneska se med drugim subvencionira cena varstva otrok in zagotavljajo plače zaposlenim v vrtcu OŠ Gorišnica). Za projekt energetske sanacije poslopja osnovne šole je namenjenih 239.000 evrov, za socialno varstvo starejših in oseb s posebnimi potrebami pa slabih 130.000 evrov.
»Ne« skupnemu
gradbenemu
nadzoru
Medtem ko je šlo potrjevanje rebalansa proračuna popolnoma gladko, pa se je pošteno zaiskrilo proti koncu seje, ko so svetniki potrjevali sklepe občinskih odborov in komisij. Precej vroče je bilo pri odločanju o sofinanciranju nalog gradbenega nadzora, ki naj bi ga formirali znotraj Skupne občinske uprave občin (SOU) Spodnjega Podravja. O tej temi smo v Štajerskem tedniku letos podrobno že poročali in zapisali, da so za pristop k izvajanju nalog gradbenega nadzora pod okriljem SOU zainteresirane tri občine. Med njimi Gorišnica, ki bi po predvidenem delitvenem ključu pokrila 61 odstotkov
stroškov dela gradbenega nadzornika. Svetniška vprašanja o tem, kaj bi občina pridobila, če bi pristopila k financiranju in koriščenju nalog gradbenega odbora znotraj SOU, so deževala drugo za drugim. Predvsem je svetnike zanimalo, kaj bi bilo, če investicij ne bi bilo, občina pa bi bila kljub temu dolžna zagotavljati svoj financerski delež. Izpostavljena so bila tudi vprašanja okrog strokovnosti in referenc. Skorajda smrtna tišina je nastala, ko je svetnik Bojan Purgaj svetniškega kolega Davorina Kelenca povprašal: »Ali drži, da se nameravaš prijaviti na to delovno mesto?« Kelenc namere ni zanikal. »Sem na borzi. Če bo razpis za prosto delovno mesto, se bom prijavil,« je odgovoril. Sledilo je glasovanje. Za potrditev, da občina Gorišnica pristopi k sofinanciranju nalog gradbenega nadzora znotraj SOU Sp. Podravje, je zmanjkal en glas. Šest svetnikov je bilo proti: Jožef Belšak, Robert Marin, Bojan Purgaj, Roman Škerja-nec, Janko Šuman in Mirko Štumpf.
Ceno vode bodo subvencionirali
Gorišniški občinski svetniki so na seji razpravljali tudi o zaključnem računu proračuna
V občini Hajdina so v soboto, 5. aprila, izvedli veliko akcijo čiščenja okolja. Dež jih ni niti malo zmotil v njihovih prizadevanjih za čisto okolje. Akcija je potekala v vseh sedmih občinskih naseljih. V njej je sodelovalo več kot 200 udeležencev. Iz okolja so letos odstranili polovico manj smeti kot lani, ko jih je bilo skupaj okrog 30 m3. Hajdinski župan Stanislav Glažar ocenjuje, da je to tudi rezultat kakovostnega osveščanja ljudi o pomenu ločenega zbiranja in odlaganja odpadkov. V občini pa je tudi čedalje manj divjih odlagališč.
za minulo leto, ki izkazuje 4,5 milijona evrov prihodkov in 3,7 milijona evrov odhodkov. Komandirka Policijske postaje Gorišnica Tina Otilija Medved je predstavila trende varnostnih pojavov za območje občine Gorišnica za minulo leto. Svetniki so med drugim potrdili novelacijo projektne dokumentacije za projekt »Agromelioracija Gorišnica jug«, kar v naravi predstavlja zemljišča na južni strani kanala - od Mu-
retincev do Placerovcev. Po pojasnilu Geodetskega zavoda Celje, ki je pripravljavec dokumentacije, se projekti glede na idejno zasnovo spreminjajo zaradi spremembe dolžine in površine predvidenih agromelioracijskih del. Posledično se spreminja tudi vrednost projekta. Potrdili so tudi Odlok o subvencioniranju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja. Nadalje so soglašali s ceno oskrbe s pitno vodo in potrdili, da bodo omrežnino subvencionirali v vrednosti dva evra po gospodinjstvu. Potrdili so tudi cene najema grobov in pokopališke veže. V primerjavi z lanskim letom ostanejo cene enake. Zaradi padca zakona o nepremičninah bodo občine letos dajatev nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč (NUSZ) še obračunavale. Občinski svet v Gorišnici je odločil, da vrednosti točke za izračun nadomestila ne bodo spreminjali.
Mojca Zemljarič
Župan Jože Kokot je na seji predstavil aktualne informacije o gradnji kanalizacije - Ptujsko polje II. faza. Povedal je, da bo občina za poplačilo izvedenih del najela kratkoročni kredit v višini pol milijona evrov - za plačilo del pri gradnji namakalnega sistema in kanalizacije. Ker vse kaže na to, da bo pogodba za sofinanciranje gradnje kanalizacije iz Kohezijskega sklada EU in proračuna RS kmalu podpisana (najbrž jutri), bo občina Gorišnica takoj po prejemu denarja iz omenjenih virov kratkoročno posojilo vrnila. O tem, da se občina za trenutno premostitev finančnih težav in poplačilo izvajalcev gradbenih del zadolži, je občinski svet definiral in potrdil tudi ustrezen sklep.
Hajdina • Čistilna akcija
Zbrali polovico manj smeti kot lani
Čaka pa jih še čiščenje ob- dno najti več odpadkov kot na kanalskega območja in stare drugih območjih. druge Drave, kjer pa je še ve-	MG
Foto: Črtomir Goznik
Pa brez zamere
Diagnoza
Govori Matjaž
Morda si kdo od vas misli, da sem nergač. Pesmist. Zlovoljnež. Da narodu, že tako zamorjenemu, še bolj črnim dneve. Da pa vam pokažem, da še zdaleč nisem edini, ki si ne zatiska oči (in ne zato, ker ne bi imel kaj svojega napisati), v celoti objavljam dve leti star tekst, manifest, ki je te dni spet zaokrožil po spletu. Avtor misli, strnjenih v naslovu »Obtožujem!« (domnevam, da je na naslov vplival odmeven manifest »J'accuse«, ki gaje francoski pisatelj Émile Zola spisal leta 1898), je novinar Matjaž Kranjec (da, sin pisatelja Miška Kranjca). Boljše diagnoze tega, kar je v tej deželi šlo (in je še) narobe, nisem zasledil.
»Pozdravljeni, preprosto sem moral te svoje misli pri svojih sedeminpetdesetih letih zliti na papir. Rad imam to deželo - Slovenijo, rad imam to domovino, pokrajino - Slovenijo, ne maram pa te države v njenem institucionalnem ali oblastnem smislu. Tega meje sram, tega meje groza in strah. Sram me je! Moj oče je bil znani slovenski pisatelj, ljubil je to deželo, ljubil je svoje ljudi, ljubil je to, da smo nekoč na svoji zemlji. Tudi jaz imam rad to deželo. Kot novinar, terenski, sem imel možnost, da sem jo kot eden redkih Slovencev spoznal po dolgem in počez. In je res lepa, enkratna, neponovljiva. In vedno sem bil vesel in ponosen, da živim na tako lepi zemlji, v tako lepi deželi. A...
A za tak sistem se jaz nisem trudil, ne boril. Bil sem srečen, ko smo dobili svojo državo, ko smo prišli na svoje, kot se reče. Jaz to lahko rečem, ker so bili moji stari starši tlačani na zemlji madžarske grofice. Ki sploh ni bila slaba. Bil sem srečen, ko sem odraščal, od leta 1955 naprej, v neki državi, ki se ji je takrat reklo Jugoslavija, kjer je bilo na začetku težko, zelo težko. Meni in mami je v podstrešnem stanovanju voda zmrznila v umivalniku. A - vsak naslednji dan je bil težak, a vendarle boljši. Bil sem srečen, da sem lahko hodil v šolo, da sem lahko študiral, da sem lahko dobil službo, si ustvaril družino in v vsem tem užival. Za boljši jutri. Pa so bili boni za bencin, pa je bil sistem par-nepar za avtomobile, pa je bila inflacija. Ampak, dragi moji, bila je tudi sociala, bili so počitniški domovi, bile so šole, bili so vrtci, bili so športni amaterski klubi, amaterska gledališča, bilo je življenje. Bila so potovanja po svetu, bil je nakupovalni Trst, Celovec, Graz, pa še kaj. Vsak dan je bilo bolje.
A potem je prišla osamosvojitev, samostojnost, z novimi junaki - vsi iz istega gnezda! In so nam prinesli nove resnice, novo državo. In sem upal vanjo, ponosen sem bil, da jo imam. Kako ponosno sem tista leta v Franciji, Belgiji, Italiji, pa še kje drugje potrpežljivo razlagal, od kod prihajam, da sem iz Slovenije, da to ni več Jugoslavija. Bil je en sam ponos.
Potem pa minejo leta ... Potem pride privatizacija, pride tranzicija, pridejo pidi in sodi, pride Koržetov sklad za državna podjetja. In poteim pridejo razni Bavčarji, Kordeži, Valanti, Duhovnikove, Volki, Šroti, da Hildice ne pozabim, in cela ple-jada z njimi zlizanih novih povzpetnikov. In z njimi povezanih novih menedžerjev, z mojim nekdanjim kolegom Samom Miličem Hribarjem na čelu. Kdo bi jih vse našteval. Škoda časa in prostora.
In potem nam ukradejo državo. In naredijo dva sistema, enega za 'elito' in enega za navadne ljudi, za sodobne sužnje. Mar je treba naštevati primere ... Mislim, da ne. In potem jemljejo, kradejo. In ko skorajda vse 'privatizirajo', si za ubogega človečka izmislijo še recesijo. Odpuščanja, cesta, brez plač, ki so jih ljudje zaslužili, brez zavarovanja, ki so ga že plačali. Brez upanja in brez prihodnosti. In brez pravne države. Potem ga do konca oropajo. Do tega, da ljudje ne morejo več živeti, da se po kleteh blokov vlačijo kot podgane, da si pozimi najdejo topel kotiček, da bi dočakali jutri. Brez služb, brez prihodnosti. Kje so Litostroji, Mure, Tami, Labodi, Lisce, Mipi, Jutranjke, kje je SCT, kje je Vegrad, kje je Prevent. In kje so ti ljudje. In kje je denar, ki je bil tam. Kdo ga je vzel, kdo ga je privatiziral. Kdo je pokradel NLB. Za zasluge so direktorji dobivali nagrade, saj se še spomnite imen. Upam, da.
Pa še ni dovolj. Potem se vsi ti 'mojstri', ne bi rad uporabil hujšega izraza, lotijo še generacije upokojencev. Tistih, ki so jim s svojim delom dali sploh možnost, da so svoje riti prinesli do šol in fakultet, da so postali to, kar so. No, prepričan sem, da njihovi starši tega niso želeli. In na to niso ponosni. Zdaj ropajo še njih. Sramota.
In kaj so dali mladim? Povejte mi, kaj in kakšna je vaša prihodnost. Če mi boste dali optimizem, bom srečen. Pa se bojim, da ne bo nikakršnega optimizma v vaših odgovorih, če bodo pošteni. Na žalost. Mi bomo na stara leta delali do smrti, kje pa boste vi dobili službo, kako si boste ustvarjali boljši jutri, lepšo prihodnost. Kako boste v življenje spravili vaše otroke, ki so nekaj najlepšega, kar se vam lahko zgodi. Povejte mi, kako!
O vsem tem tudi pišem, vsak teden, vsak dan o tem razmišljam. Pa ne pomaga. Treba je nekaj narediti. To, kar je pred nami, verjemite, ni dobro. Ne pelje nikamor. To je preprosto kraja v imenu - koga že?? - morda ljudstva. Dajte no, to je svinjarija.
Pa še vedno bom zapisal: imam najlepšo domovino, najlepšo deželo, rad imam Slovenijo. A čas je, da se nekateri, mnogi umaknejo. Dovolje je bilo. Dajte nam, da zadihamo.«
Matjaž Kranjec (in ne Gregor Alič, saj si za tistih nekaj uvodnih besed in citat tega odličnega teksta ne morem in ne želim pripisati avtorstva)
8 Štajerski TEDNIK
Spodnje Podravje
torek • 8. aprila 2014
Ptuj • Mestno jedro in njegove zgodbe
Občine in država skrbijo le za svoj finančni izplen
Čeprav je Ustavno sodišče za trenutek prineslo olajšanje, ko je razveljavilo neustaven nepremičninski davek, s tem more za ljudi, zlasti za tiste, ki so se odločili za obnovo kulturno zaščitenih objektov v starem mestnem jedru, ni konec. Izpad davka in s tem luknje v proračunu bodo zagotovo nadomestile druge dajatve.
Medtem ko so bile nekatere skupine zelo glasne in so napovedovale tudi državljansko nepokorščino, so poslovni subjekti v zaščitenih mestnih jedrih, ki delajo v objektih „s 100-odstotnim deležem kulturnega spomenika" in manj, s svojimi problemi skorajda neopazni. Vsi so glasni, ko se govori o pomenu kulturne dediščine, nič pa nihče ne naredi za to, da bi lahko subjekti v teh okoljih preživeli. Breme vsega, kar si izmislita lokalna skupnost in država, nosijo sami. Njihova prizadevanja za ohranjanje kulturnega spomenika niso z ničimer podprta. »Edino sporočilo, ki ga imajo za nas, je sporočilo o tem, da si kaznovan, ker ohranjaš kulturni spomenik, delaš v korist mesta in države, za njeno večjo prepoznavnost,« je ogorčen Vladimir Šilak, lastnik prenočišč v starem mestnem jedru Ptuja.
Hišo s tradicijo, Hišo usnjarja Jerneja v Dravski ulici 13, so Šilakovi preuredili v prenočišča za goste. V njej je 16 enot, hkrati lahko gostijo 41 turistov. Ob vseh bremenih, ki prihajajo z dejavnostjo, bi jim nepremičninski davek dodatno otežil preživetje: namesto 270 evrov NUSZ bi po novem letno plačali kar 2.548,08 evra nepremičninskega davka.
„Dravska 13 je zavarovan kulturni spomenik, ki je na vplivnem območju gradu Ptuj, ki je razglašen za kulturni
Foto: Črtomir Goznik
Vladimir Šilak, Hiša usnjarja Jerneja, Dravska ulica 13: „Ne vem več, na koga naj se še obrnemo, da bomo lahko sploh delali in preživeli."
spomenik državnega pomena. Obnova takšnega objekta je izjemno draga, podvržena izjemno zahtevnim in dragim postopkom sanacije vlage, vse stavbno pohištvo je izven standardov, izdelati se mora po naročilu, kar vse skupaj obnovo podraži za najmanj 30 do 40 %. Streha mora biti bobrovec, ki je ena najdražjih kritin na tržišču, nujna je bila izvedba dre-naže, pa še bi lahko naštevala. Vsa obnovitvena dela so bila izvedena v soglasju z Zavodom za kulturno dediščino Slovenije - Območno enoto Maribor. Postopki so bili dolgotrajni, da ne govorimo o izjemnih naporih pri iskanju vse potrebne dokumentacije. To je še prav posebna zgodba. Zaradi spe-
Foto: Črtomir Goznik
Za hotel Mitra so na Gursu izračunali za 3,3-krat večji davek, kot je znašalo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, ki se je gibalo med 2.500 in 2.800 evri.
cifičnosti gradnje ima stavba tudi veliko neuporabnih ali pomožnih površin, ki jih je treba vzdrževati, leseni balkoni, stopnišča, hodniki,« sta povedala Šilakova.
Kdo bo še obnavljal v starih mestnih jedrih?
Da so lahko obnovili objekt skladno z vsemi zahtevami, so najeli več hipotekarnih kreditov, zadnji se izteče leta 2025. »Mesečni obroki zanje brez obresti znašajo skoraj 1.900
evrov, dodatno so samo za januar 2014 obresti znašale dobrih 477 evrov. Že to je velik strošek za naše podjetje, dodatni davek pa bi še dodatno izjemno otežil naš položaj, ki se je že tako in tako v zadnjem letu drastično poslabšal. Objekt je naše osnovno sredstvo, naša družina je popolnoma odvisna od prihodkov, ki jih ustvarimo s tem objektom, saj sva oba z ženo zaposlena doma. Zame je nepojmljivo, da bi bil naš objekt, ki je takšen zgodovinski in kulturni spomenik, naenkrat podvržen davku na nepremičnine, in to z najvišjo
Maribor • Novost v državi
Sončne elektrarne odslej dosegljive vsakomur
Na strehi pohištvenega salona Rutar v Mariboru je podjetje Moja elektrarna, d. o. o., predstavilo nov projekt udeležbe državljanov v naložbah v sončne elektrarne.
Slovenci lahko od aprila naprej kot fizične ali kot pravne osebe investirajo v sončno elektrarno Rutar Maribor (z 907 sončnimi paneli) in Dipo Murska Sobota (s 450 sončnimi paneli). Z investicijo v lokalno okolje in obnovljive vire energije podjetje MOJA ELEKTRARNA, ki je del skupine PV Invest, vsakemu posamezniku zagotavlja donosnost v višini 5 %, možnost izstopa brez časovne vezave z garancijo povračila osnovne investicije in pripadajočih obresti.
Projekt je na slovenska tla pripeljan iz Avstrije, kjer je požel velik uspeh in odziv državljanov. »V prvih dveh dneh smo razprodali vse razpoložljive sončne panele elektrarne v Celovcu, v prvem polletju se je pridružilo že več kot 500 udeležencev, ki v povprečju kupujejo po 15 sončnih panelov. To zadostuje potrebam porabe električne energije na leto za eno gospodinjstvo,« je povedal Ingram Eusch, partner podjetja PV Invest.
Tako v Avstriji kot v Sloveniji je osnovna ideja podjetja PV Invest in hčerinskega podjetja MOJA ELEKTRARNA, da prav vsakemu državljanu omogočijo, da z majhnim vložkom v obnovljive vire energije naredijo nekaj zase, za okolje in za prihajajoče generacije. Primarni cilj Petra Kokota, direktorja podjetja MOJA ELEKTRARNA, je ozaveščanje naših državljank in državljanov o prednostih obnovljivih virov energije danes in v prihodnosti ter da ljudem omogočijo sodelovanje pri zanesljivem in donosnem projektu sončnih elektrarn v lokalnem okolju.
Pobudo in idejno zasnovo projekta je pozdravil tudi Primož Tručl, član upravnega odbora Združenja slovenske fotovolta-ične industrije: »Fotovoltaika je zelo sodoben energetski vir, ki je v Sloveniji zaradi obilja sonca dostopen in ima izreden potencial, ob tem pa je tudi avtonomen, a ga je v prihodnje treba še razvijati. Povprečna velikost slovenske
fotovoltaične elektrarne je okoli 70 kW, skupno pa je pri nas kar 3.300 sončnih elektrarn. Naše združenje si prizadeva, da bi fo-tovoltaika postala dostopnejša množicam, ker pa investicija v lastno elektrarno ni poceni, toplo pozdravljamo projekt podjetja MOJA ELEKTRARNA, ki sedaj prvič ponuja možnost sodelovanja v sončni elektrarni vsakomur.«
En panel stane 600 evrov, medtem ko posamezen vlagatelj lahko kupi največ 30 panelov,
zagotovljena obrestna mera pa je 5 % letno.
Ob koncu je lastnik in direktor skupine Rutar Josef Rutar na strehi svojega salona v Mariboru pozdravil projekt in izrazil prepričanje v uspeh podjetja MOJA ELEKTRARNA. S proizvodnjo elektrike s pomočjo 907 panelov na strehi Rutarja v Mariboru se letno prihrani kar 80 ton ogljikovega dioksida oziroma se lahko oskrbi 70 gospodinjstev.
Maja Krušič Šega
ga Lovšin
stopnjo, čeprav v objektu ne izvajamo prav nikakršnih gostinskih dejavnosti, od njega pa plačujemo tudi vse dajatve iz naslova drugih davkov in prispevkov, zraven pa še kredite,« sta povedala Šilakova, ki sta ministrstvo za kulturo pozvala, naj se angažira, da bodo zavarovani kulturni spomeniki, ki so podvrženi izjemno dragi in zahtevni sanaciji, v bodoče izvzeti iz takšnih ali podobnih davkov, kot je bil za zdaj propadli davek na nepremičnine.
Kdo bo še obnavljal kulturne spomenike, če se bosta do tovrstnih investitorjev mačehovsko obnašala država in lokalno okolje, se sprašuje Vladimir Šilak.
»Vlaganja v obnovo tovrstnih objektov so za najmanj 30 odstotkov višja, kot so vlaganja v novogradnje ali sodobne zgradbe. Zahtevnejše pa je tudi njihovo vzdrževanje. V materialnem in finančnem smislu imeti tako zgradbo, še posebej v teh časih v destinaciji, mestu Ptuj, ki ni živo, kjer se ponudniki moramo dobesedno boriti za vsakega gosta, je velika slabost,« pove Peter Vesenjak iz podjetja Hosting.
„Obdavčitev proizvodnega sredstva - hotela v turizmu - je nesmiselna ..."
V turizmu objekt, hotel ali gostinski lokal predstavlja sredstvo za ustvarjanje prihodkov iz poslovanja. „Nesmiselno je, da bi se proizvodno sredstvo obdavčevalo. Takšna obdavčitev, če bi obveljal zakon o davku na premičnine, hvala bogu je padel, je zelo nesmiselna in škodljiva za razvoj in obstoj turističnega gospodarstva. Če bi bilo to tako, kot je bilo opredeljeno v tem zakonu, potem bi morali tudi industrij-
skim podjetjem obdavčiti stroje, naprave, s katerimi ustvarjajo prihodke iz poslovanja, kajti v turizmu je objekt sam, v mojem primeru hotel Mitra, osnovno sredstvo oz. sredstvo za ustvarjanje prihodkov iz poslovanja, ki so tako in tako že vsi obdavčeni. Za hotel Mitra bi po nesojenem davku na nepremičnine plačevali 3,3-krat višji davek, kot je znašalo prejšnje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Na letni ravni gre za razliko več kot šest tisoč evrov. Da s poslovanjem hotela in gostinskega objekta ustvariš dodatnih šest tisoč evrov, moraš dodatno po tem, ko že vse poplačaš, ustvariti še med 55.000 in 60.000 evrov prometa. To je neznosen pritisk na poslovanje, na Ptuju pa je še toliko težje, ker je mesto prazno! Zmanjšujejo se prihodki, na drugi strani pa povečujejo obremenitve," pojasnjuje Vesenjak negativne vidike nesmiselnega dodatnega obremenjevanja subjektov z nepremičninskim davkom, ki bi bil, če bi bil uveljavljen, nov udarec za poslovne subjekte v starih mestnih jedrih.
Nasploh pa je bil podjetniški glas v povezavi z nepremičninskim davkom pretih, v Gospodarski zbornici so se sicer oglašali, a premalo intenzivno, jasno in glasno, predvsem pa premalo ostro.
Lokalne skupnosti bi morale
biti glasnice podjetnikov
„Lokalne skupnosti, ki so najbližje, bi morale biti naše glasnice, glasnice podjetnikov, ki poslujemo v starih mestnih jedrih. Morale bi opazovati in videti, kaj se dogaja, začutiti in razumeti težave vseh, ki delujejo v starih mestnih jedrih, in jih na dovolj oster način, z jasnimi argumenti, predstaviti državi, Državnemu zboru ter zahtevati ukrepe za izboljšanje stanja. Žal se to ni zgodilo in se še vedno ne dogaja. Lokalne skupnosti so bile sicer glasne in ostre v zahtevi za preveritev ustavnosti nepremičninskega zakona, vendar iz čisto drugih motivov: da ne bi izgubile dela svojega proračunskega vira, ne pa za to, da bi zaščitile poslovne subjekte na svojih območjih. Ministrstvo za kulturo nima pravega interesa, niti ta ni bil izkazan v preteklosti, da bi zastopalo interese življenja v starih mestnih jedrih ali celo podjetniškega sektorja v tem okolju, saj v največji meri zastopa zgolj interese ohranjanja in obnavljanja starih mestnih jeder brez njihovega oživljanja. Tako kot druga ministrstva verjetno tudi ministrstvo za kulturo razmišlja zgolj o tem, da bi bil njihov davčni izplen čim večji, da bi ga lahko namenili za dejavnosti, za katere oni mislijo, da jim ga je treba nameniti, ne vidijo pa drugih, občanov oz. podjetnikov, ki delajo ta območja živa," še pove Vesenjak.
MG
torek • 15. aprila 2014
Spodnje Podravje
Štajerski TEDNIK 9
Juršinci • S seje občinskega sveta
Kdo naredi več ceste za 67.000 evrov?
Tudi juršinski občinski svet je, tako kot občinski sveti vseh spodnjepodravskih občin, potrdil nove cene vode in ravnanja z odpadki. Kakšnih posebnih razprav okoli obeh najpomembnejših točk dnevnega reda v sejni sobi ni bilo slišati.
Sploh pri predstavitvi novih (nižjih) cen za smeti nihče od prisotnih ni vprašal nič, pri potrjevanju nove cene vode, ki bo precej višja kot doslej, pa je nekaj kratke debate steklo okoli vprašanja subvencioniranja omrežnine. Župan Alojz Kaučič je predlagal 30-odstotno subvencioniranje, kar bi za občino pomenilo dobrih 5.000 evrov in svetniki so se s tem tudi kar hitro strinjali.
V nadaljevanju seje so nato soglasno potrdili spremembe statuta in poslovnika občine, s čimer so zmanjšali število sedanjih odborov s sedem na štiri, zavrnili so možnost oskrbe na domu v času nedelj in praznikov; češ da to ni potrebno. Precej namrščenih obrazov pa so na naslednjo sejo prestavili obravnavo sprememb v odloku Glasbene šole Karola Pahorja, saj od predstavnika šole pričakujejo pojasnila, kaj pravzaprav nameravajo s spremembo doseči.
Ob tem je župan Kaučič tudi napovedal, da se bo računovodstvo za vrtec v prihodnje vodilo v občinskih prostorih; računovodkinja, ki skrbi za posle enovitega zavoda (šole in vrtca), naj bi tako dva do tri dni delala v občinskih prosto-
rih, dva do tri dni pa v šoli. Župan je takšno odločitev pojasnil z besedami, da imajo tako urejeno računovodstvo že v več občinah in da je to potrebno predvsem zaradi večje preglednosti in (racionalnejše) porabe občinskega denarja tako v vrtcu kot v šoli ...
Na tokratni seji je bilo sicer še največ in najbolj glasnih besed izrečenih okoli sanacije plazu na eni izmed cest, ki bi, če bi jo hoteli izvesti celovito,
stala kar 40.000 evrov. Kaučič je na glasno zgražanje svetnika Franca Kukovca pojasnil, da bodo nujna sanacijska dela izvedli nekje v višini približno 15.000 evrov, za kar preko ponudb že iščejo najugodnejšega izvajalca, ocena vrednosti projekta celovite sanacije pa ostaja pri 40.000 evrih zaradi možnosti prijave na kakšnega od prihodnjih razpisov.
Zanimiva pa je še ena odločitev juršinskega občinskega
sveta: namreč lotili se bodo rekonstrukcije ceste v naselju Rotman. Za dela imajo rezerviranih približno 67.000 evrov, preko javnega razpisa pa bodo poskušali najti najugodnejšega izvajalca, ki bo za ta denar naredil največ (kilo)metrov ceste. Tako za zdaj sploh ni jasno, kakšna dolžina ceste se bo modernizirala, ve se le, da se bo modernizacija začela pri hišni številki Rotman 16.
SM
Sveti Andraž • 21. redna seja
Podražitev oskrbe s pitno vodo
Občinski svet občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah se je minuli ponedeljek sestal na 21. redni seji, kjer so obravnavali sedem točk dnevnega reda. Na tokratni seji so občinski svetniki soglasno sprejeli Elaborat za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja oskrbe s pitno vodo, ki obeta skoraj 43-odstotno podražitev.
S prvim aprilom letos so tako v občini začele veljati višje cene oskrbe s pitno vodo, ki bodo enotne v vseh občinah, kjer vodooskrbo izvaja Komunalno podjetje Ptuj, d. d. Kot je dejal župan občine Sveti Andraž Franci Krepša, so se po
dolgih pogajanjih naposled le izoblikovale cene oskrbe s pitno vodo, ki je doslej vsebovala vodarino, vodno povračilo in vzdrževalnino. Po novi zakonodaji pa mora zajeti še omrežnino. Zvišala pa se bo tudi sama cena izvajanja sto-
ritev javne službe oziroma vo-darina, ki je doslej za m3 znašala nekaj več kot 0,60 evra brez DDV. Po novem pa bo za m3 treba odšteti nekaj več kot 0,71 evra brez DDV. Tako bo gospodinjstvo ob povprečni rabi 14 m3 pitne vode na mesec namesto dosedanjih 10,68 evra odštelo 15,27 evra, vključujoč DDV, kar pomeni skoraj 43-odstotno podražitev. Medtem ko se bo za uporabnike, ki niso priključeni na čistilno napravo, znesek na položnici povišal za dobrih 24 odstotkov, kar bo gospodinjstvo ob povprečni rabi 14 m3 pitne vode na mesec stalo dobrih 23 evrov. Župan Krepša je sicer dejal, da časi niso najbolj primerni za podražitve, a po njegovih besedah druge variante ni.
Svetniki in svetnice so na seji obravnavali tudi Elaborat o oblikovanju cen izvajanja storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi od-
padki in Poslovni načrt izvajanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja na območju Svetega Andraža, ki ju je predstavil Kristjan Lovrenčič iz Čistega mesta Ptuj in napovedal nižje cene. Kot je razvidno iz elaborata, se bodo nekatere cene znižale bolj, druge manj in se bodo spreminjale glede na dejanske količine odpadkov v obračunskem mesecu. Cene bodo enotne v vseh 17 občinah Spodnjega Podravja. Predstavnik podjetja Čisto mesto Ptuj Lovrenčič je poleg nižje cene navedel še naslednje spremembe: »Kot veste, smo sedaj kosovne odpadke odvažali po sistemu zbirnih mest. Sedaj pa gremo na naročniški sistem. Vaši občani bodo namreč na položnicah prejeli obvestilo, kjer bodo označili, katere odpadke imajo za odvoz in mi bomo prišli po njih do odjemnega mesta. To je tam, kjer dostavite posodo oziroma vrečo. Tako ne bo treba voziti teh odpadkov. Pri kosovnih odpadkih pa se spremeni še to, da bodo sedaj akcije dvakrat letno - spomladi in jeseni.« Omenjeni elaborat in poslovni načrt je občinski svet soglasno sprejel. Na seji pa so se svetniki in svetnice seznanili še s Trendi varnostnih pojavov na območju občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah v letu 2013.
Monika Levanič
Načrtujejo dve globinski vrtini za pitno vodo
Po besedah računovodkinje Občine Sveti Andraž Monike Čuš proračun občine Sv. Andraž v Slovenskih goricah za leto 2014 znaša nekaj več kot 1.692.900 evrov. V okviru letošnjega proračuna v občini načrtujejo modernizacijo cest z novo javno razsvetljavo in avtobusnimi postajami. »Gre za pet cest, za katere že imamo odobrena sredstva sofinanciranja iz razpisa Ukrep 322 Obnova in razvoj vasi v višini 285.722 evrov evropskih sredstev,« je dejala računovodkinja Čuševa in dodala, da so v občini predvideni še drugi projekti, in sicer obnova stanovanjskega bloka v Vitomarcih, ureditev dveh novih stanovanj nad večnamensko dvorano, sofinanciranje nabave gasilske opreme domačemu gasilskemu društvu, priprava dokumentacije za izgradnjo pločnika skozi naselje Vitomarci, nadaljevanje gradnje kanalizacijskega omrežja, izgradnja dveh novih globinskih vrtin za pitno vodo ter vzdrževanje obstoječega vodovodnega omrežja, ureditev zobozdravstvene ambulante ter nabava potrebne opreme za vrtec in šolo v Vitomarcih.
Ludvik Kotar, Radio Ptuj
Komentar tedna
Kako do mirnega v ^ ' pristana?
Naši družba in država me spominjata na ladjo na razburkanem morju. Posadka se trudi, da bi ladjo in s tem potnike obdržala na površini, zato stalno popravlja trenutni položaj bokov ali krme, oziroma se trudi, da v ladjo ne bi vdrlo toliko vode, da bi se potopila. Ob tem pa ni enotnosti vseh na ladji v odločitvi, ki bi posadki naložila naloge za izhod iz takšnega stanja. Da bi namreč ladjo stabilizirala ter odpeljala v miren in varen pristan.
Posadka je kompas oziroma smer plovbe izgubila že davno prej, sicer ne bi prišla v tako razburkane vode. Kdaj se je to zgodilo? Mislim si lahko, oziroma vem, vendar ta ugotovitev posadki in potnikom v tem stanju in na tako razburkanem morju nič ne pomaga. Nasprotno, še bolj jih oddaljuje od rešitve, oziroma odločitev za pravo pot. In ker ni enotnosti, ne v posadki in ne med potniki, bo izhod izjemno težko najti in doseči, če sploh! Podobni smo tudi veslaški posadki, kjer vsak vesla v svojo smer. Nisem za to, da se najde vodja, ki bo vse umiril in jih pri veslanju poenotil oziroma discipliniral. Vsi moramo pri sebi ugotoviti, da tako ne gre naprej, da tako ne bomo prispeli v miren pristan.
Kako to doseči?
V tem je največji problem naše države in družbe, ki kar sili po trdi roki, po putinizaciji tudi Slovenije. Nam je to res potrebno? Menim, da ne, ker si državljani Slovenije tega ne zaslužimo. Kako pa presekati s politično krizo, ki je za Slovenijo tudi po mojem mnenju hujša od gospodarske? Čudno se sliši, žal pa je res. Kar nekaj časa nazaj sem v komentarju dejal, da je ena največjih nesreč naše države in družbe v tem, da se je politika zavlekla v vse pore življenja. Ob tem pa nas je razdelila tako močno in grobo, da se moram vprašati, ali smo sploh sposobni imeti lastno državo. Na način, kot gre pri nas, jo bomo izgubili oziroma izpridili do diktature ali pred tem do popolne anarhije. Kdo to najbolj dela? Odgovor je vsaj pri meni zelo enostaven. Poslušajte retoriko oziroma načine in vsebine govora, pa vam bo hitro jasno. Sem demokrat in ne vsiljujem svojih mnenj drugim, prepuščam vam, da si na osnovi branja, gledanja in poslušanja, predvsem pa razmišljanja in pogovarjanja, ustvarite svoje mnenje. Sem za strpen pogovor, podkrepljen z argumenti, ne pa grobost in vsiljevanje svojih stališč, tudi na žaljiv način. Večkrat sem se tudi vprašal, kam se je izgubilo spoštovanje. Žal ga še ni nazaj in ne vem, kdaj pride, če sploh. S temi politiki, zlasti tistimi, ki sem jih prej opredelil, in njihovimi zagretimi somišljeniki nikoli! Tudi za to so potrebne spremembe, ki pa so možne samo z volitvami.
Tisti, ki so nas pripeljali v to stanje, nas iz njega ne bodo izpeljali, ker ne znajo, ker nočejo, ker ne zmorejo in ker jim takšno stanje ustreza. Zato so potrebni novi ljudje. To slišim tolikokrat, da je postalo že prežvečeno, oziroma floskula. Vsi bi to, vendar s figo v žepu ali pa le v besedah. Ključno je, kako priti do novih ljudi v politiki, ki bodo znali in hoteli. Kdorkoli se sedaj pojavi kot nov, je takoj sprejet na nož, seciran do petega kolena in podobno. Tu smo v prvi vrsti mediji, ki tako delamo selekcijo tudi tam, kjer ne bi smeli. Kandidiranje na volitvah je človekova pravica, o izvolitvi pa odločajo volivci oziroma ljudje. Zato tudi je demokracija vladavina ljudstva. Nihče ne bi smel nikomur kratiti te pravice. Pri nas žal pozabljamo tudi na to. In tako v politiki in pri oblasti ostajajo vedno eni in isti, tako posamezniki kot stranke. In ti bodo storili vse, da tako ostane. Da manj kot 20 odstotkov državljanov, ki so člani strank ali njihovi privrženci, odloča o vsem in sodeluje pri vsem, pri vladanju, denarju, poslih in službah. Zato sem za alternativo, ki ji je treba odpreti vrata ter ji omogočiti najprej sodelovanje pri odločanju in nato pri vodenju, na vseh ravneh, od krajevnih do državnih. Pri takšnem stanju v družbi, tako nizki ravni na vseh področjih in takšnih delitvah bo to zelo težko. Vendar po moje druge možnosti ni, sicer bo ta država in družba še naprej brez vizije in neurejena, oziroma po volji manjšine, ki sedaj vodi državo in družbo. V nove sile bi nato vključil tudi tiste nekdanje in sedanje politike in somišljenike, ki znajo in zmorejo, vendar sedaj ne morejo, ker so v manjšini. Vse namreč le ni tako črno, kot se iz dneva v dan bolj grobo in vehementno prikazuje. Upam, da povedano niso samo moje želje. So tudi vaše?
Vroča linija Radia Ptuj
V četrtek, 10. aprila, med 16.00 in 17.00.
Ormoške
vinogradniške zdrahe!
Voditeljica: Karolina Putarek.
Vprašanja in mnenja pričakujemo na naslovu: mnenia@radio-tednik.si.
10 Štajerski TEDNIK
Aktualno
torek • 15. aprila 2014
Slovenska Bistrica • Preizkušeni sladki užitki
»Hrana, še posebej sladice, so zame poseben užitek ...
«
Tako je v uvodu k zanimivi knjigi ali bolje zbirki preizkušenih receptov zapisala avtorica Danica Sa-gadin Leskovar iz Slovenske Bistrice. Nastala je iz njenih osebnih izkušenj, predvsem pa iz ljubezni do peke in ljudi, za katere je dobrote pripravljala.
Danica Sagadin Leskovar, zaposlena v slovenjebistriški občinski upravi, je že dobrih šestnajst let vodja oddelka za okolje in urejanje prostora. Sodeluje pri pripravi in izvedbi projektov komunalne infrastrukture na območju celotne občine Slovenska Bistrica. Po osnovnem poklicu je gradbeni inženir, kasneje pa je diplomirala še iz ekonomije. Magistrirala je na temo vodenja v občinski upravi, kjer si je pridobila veliko teoretičnega znanja in tako dopolnila svoje strokovno delo in izkušnje. Sicer pa je Danica rojena Ptujčanka. Kljub temu da je že dolgo »od doma«, še vedno del nje živi s Ptujem, kjer ima brata in druge sorodnike, sošolce ter mladostne prijatelje.
Pri sladicah ne štejemo kalorij
Leta 2006 je napisala svoj knjižni prvenec Prijazna javna uprava. V uvodu je zanimiva misel, Danica pravi, da ni zrasla na njenem zelniku, vendar je dobro, če jo ljudje preberejo in se je držijo. Pravi takole: »Naučimo se ljubiti tisto, kar delamo, četudi ne moremo vedno delati tistega, kar ljubimo.« Ta misel je njeno življenje bistveno spremenila. V njej je našla spodbudo, vztrajnost, samozavest, neomajno voljo in veliko dobre energije. Nekaj tega je tudi v njeni najnovejši knjigi Preizkušeni sladki užitki.
Ko ji čas dopušča, tega pa nima ravno na pretek, pripravi za ljudi, ki jih ima rada, sladke dobrote.
V svoji knjigi je med drugim zapisala: »Ko pečemo za druge, se počutimo dobro, saj imamo občutek, da skrbimo za njih. Če pa delamo skupaj, je to sočasno tudi dobra zabava ter način zbliževanja in povezovanja med ljudmi.«
Ker ima kot zaposlena vse manj časa za gospodinjska dela, se je odločila in naredila izbor enostavnih in preizkušenih receptov, ki jih je dobila od svojcev in prijateljev. Veliko se je naučila od svoje babice, mame, tašče, vse to pa povezovala z okusi iz otroštva. Prednost knjige je v tem, da prinaša preprosta,
Ida Baš, v sredini Danica Sagadin Leskovar in Danica Godec.
Foto: Vida M. Topolovec
praktična in preizkušena navodila na enostaven in vsakomur razumljiv način. Ker pa teh sladkih dobrot ne jemo vsak dan, pri uživanju ne štejemo kalorij.
Prisega na sveže sestavine, zrasle doma ali vsaj v bližini
Knjiga vsebuje recepte za torte, izdelke iz kvašenega, biskvitnega in krhkega testa ter razne sladice. Avtorica knjige jih najraje pripravlja iz svežih sestavin, saj so tako okusnejše. Meni, da naj sladica govori preprost jezik in se približa naravi. Pomembni so okusi, ki smo jih že nemara pozabili. Pri receptih so upoštevane sestavine iz bližnje okolice, od moke iz lokalno pridelanih žit, vse vrste domačega sadja in meda. S tem želi poudariti, da so sladice, pripravljene iz domačih sestavin, okusnejše in bolj zdrave. Pri tem pa zatrjuje, da ni strokovnjakinja, tudi ljubiteljsko se s peko ne ukvarja, temveč je le gospodinja s prakso, ki ima rada dobre in preizkušene recepte. Svoje
izkušnje želi deliti in pokloniti tudi drugim.
To je bilo najlepše videti ob predstavitvi njene knjige, ki je potekala v Slomškovem kulturnem domu v Slovenski Bistrici. Zbralo se je 250 ljudi. Prišli so njeni številni prijatelji, med njimi jih je bila tudi četica s Ptuja, pa sodelavci, prijatelji in seveda krajani Devine, kjer Danica z družino živi. Z Ido Baš, ki je vodila pogovor z avtorico, sta odstirali marsikatero »skrivnost«. Med temi je bila tudi čebelica, ki veselo frfota po naslovnici njene knjige receptov. Zakaj ravno čebelica? Danica je preprosto odgovorila, da imajo v Slovenski Bistrici dober med, pridne čebelice in odlične čebelarje. Posebej všeč ji je bil projekt, ki so ga skupaj pripravili bistriški čebelarji in srednješolci. Dali so ji naslov Čebela - ponos Bistrice, v katerem mladi vidijo kot možnost razvoja občine tudi obliko čebelarskega turizma. Leta 2012 so dobili v slovenskem merilu nagrado za naj čebelarsko učno pot.
Knjiga je že med bralci, na njeni predstavitvi je šla v prodajo kot vroče žemljice. Mnogi so je kupili tudi po nekaj
izvodov. Vprašamo jo, kakšni pa so odzivi na njeno zbirko preizkušenih receptov. Pove, da dobri. Prva sporočila že prihajajo na njen naslov, tudi takšen: »Nekaj mi je že uspelo.«.
Danica Sagadin Leskovar je posebej poudarila, da taka knjiga ne nastane sama od sebe. Ne gre brez dobrega sodelovanja s prijatelji, lektorjem, fotografom, ki z vso pronicljivostjo najde prav tisto, kar kasneje bralec išče, oblikovalcem, založbo in še kom, ki sodeluje pri snovanju in njenem rojstvu.
Knjiga receptov bo brez dvoma osvojila marsikoga, še posebej tiste, ki se z ljubeznijo lotevajo sladkih kuharskih mojstrovin in marsikdo ji bo čez nekaj časa poslal podobno sporočilo - »Nekaj mi je že uspelo.« V tem ustvarjanju je posebna kemija, sestavljena iz istih sestavin kot ljubezen do soljudi in tovrstnega dela.
Kolikor poznamo Danico Sagadin Leskovar, o pisanju še ni rekla zadnje besede. »Bo se že našlo kaj zanimivega, o čemer bi lahko pisala,« pove za konec.
Vida M. Topolovec
Tednikova knjigarnica
Tigrova žena v bralni znački za odrasle 2014
Moj prvi spomin na dedka je, kako me plešast kot jajce pelje gledat tigre. Natakne si klobuk, obleče dežni plašč z velikimi gumbi, jaz pa imam lakaste čevlje in žametno obleko. Jesen je in stara sem štiri leta. Gotovost tega dogajanja: dedkova roka, ostro pozvanjanje tramvaja, vlažno jutro, gneča med hojo po hribu navzgor proti parku okoli trdnjave. Vedno v dedkovem naprsnem žepu. Knjiga o
džungli z zlato potiskano naslovnico in starimi, porume-nelimi listi. Ne smem je prijeti, zato pa ves popoldan leži odprta na njegovem kolenu, medtem ko mi bere odlomke iz nje. Čeprav dedek ne nosi stetoskopa ali bele halje, ga gospa pri blagajni ob vhodu kliče »gospoddoktor« ...
Pravkar ste prebrali začetne vrstice romana Tigrova žena, ki je na seznamu predpisanih knjig za osvojitev bralne značke 2014 (več na www.knjiznica-ptuj.si) Knjiga je izšla zbirki Roman založbe Mladinska knjiga leta 2012 in ima 365 strani, ki pa jih je, zaradi izjemnega sloga in tematike, možno prebrati v kratkem bralnem zamahu. Pravzaprav priznam, da sem spodaj podpisana ta roman brala zelo počasi, večer za večerom. Večer za večerom sem se vračala k prejšnjim stranem in slastno premlevala prebrano, ki se tiče polpreteklih prostorov države, ki je bila nekoč naša skupna domovina. Pisateljica Tea Obreht (rojena leta 1985 kot Tea Bajraktarevič v Beogradu) je napisala presenetljivo zrel prvenec in z njim postala najmlajša dobitnica žlahtne literarne nagrade orange. Kot je zapisano na platnicah, je Tigrova žena magična pripoved z bogatim jezikom, v kateri mlada zdravnica Natalija odstira svojo preteklost in uničujočo vojno v neimenovani balkanski državi.
Avtorica je ob razplamtevanju vojne leta 1992 z družino zapustila Srbijo in je otroštvo preživela na Cipru in v Kairu. Od leta 1997 živi v ZDA, knjigo pa je posvetila svojemu slovenskemu dedku Štefanu Obrehtu.
Knjigo Tigrova žena je prevedla Dušanka Zabukovec in tudi zato je izbranka bralne značke za odrasle 2014. Zabukovčeva je nesporna slovenska prevajalska avtoriteta, v njenem opusu je čez 150 prevodov in prevaja iz srbščine, italijanščine, francoščine, bosanščine, angleščine. Je rojena Ljubljančanka in je diplomirala iz angleškega in francoskega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, izpopolnjevala se je v Veliki Britaniji in v ZDA, dodatno študirala italijanščino, magistrirala iz angleške književnosti ... Zabukovčeva je zaposlena na RTV Slovenija, najprej je bila redaktorica, nato prevajalka, od leta 1994 je vodja oddelka za prevajanje in lektoriranje. Je dobitnica številni nagrad, tudi za posebne dosežke pri prevajanju za sinhronizacijo risank, mednarodno Andersenovo častno priznanje IBBY za prevod mladinskega romana Kolo na šolski strehi. Za-bukovčeva prevaja prozo in poezijo, strokovna besedila s področja literarne teorije, filme, glasbene in kulturno-umetniške oddaje, piše literarne portrete za Radio Slovenija, prispevke in ocene za časopise in literarne revije. Dušanka Zabukovec je predsednica Društva književnih prevajalcev Slovenije.
Roman, ki vam ga zelo zelo priporočam, zaključuje tako:
A v Galini je že od nekdaj kraj, kjer so drevesa redko posejana, s široko praznino tam, kjer so se mladike zvile in svetloba prelomljena in lisasta pada na sneg. Tam je votlina, velika, ploska kamnita plošča, kamor nenehno sije sonce. Tam živi dedkov tiger, na jasi, kjer je vedno zima. Love jelene in merjasce, se bojuje z medvedi, risa spravlja v večno zbeganost, ves prevzet občuduje barve ptic. Pozabil je na trdnjavo, na nočni ogenj, dolgo in naporno potovanje na goro. V njegovem spominu je umrlo vse, razen tigrove žene, ki jo ponoči še včasih kliče z zategnjenim glasom, ki se vztrajno niža. Ta zvok je osamljen, tih in nihče ga več ne sliši.
Vabljeni med knjigoljube!
Liljana Klemencic
Tenis
V	prid gostom odločila igra dvojic
Stran 12
Tenis
V	Portorožu tudi veliko Ptujčanov
Stran 12
Nogomet
Z dežjem so prišli tudi goli
Stran 13
Rokomet
Ptujčanke niso več odvisne samo od sebe Stran 13
Nogomet
Drava še nekoliko bližje Dravinji ...
Stran 14
Futsal
Prvi poraz Tomaža v sezoni
Stran 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL, 25. krog
Prva spomladanska točka
Zavrč - Rudar Velenje 1:1 (1:1)
STRELCA 1:0 Smrekar (33.), 1:1 Eterovic (45.)
ZAVRČ: Fink, S. Čeh, Kokol, Sambolec, Roškar, Težak (od 76. Matjašič), Šafaric, Golubar, Smrekar, Kelenc (od 68. Fuček), Kre-singer (od 80. Dugolin). Trener: Željko Orehovec.
RUDAR VELENJE: Rozman, Jahic, Bubalovic, Knezovic, Klinar (od 57. Krefl), Rotman (od 89. Rošer), Podlogar, Firer (od 65. Ko-cic), Črnčič, Stjepanovic, Eterovic. Trener: Jernej Javornik.
RDEČI KARTON: Kokol (90.)
V drugem domačem spomladanskem obračunu je Zavrč pričakal ekipo Rudarja, ki letos igra izjemno. Rdeči so tako šele v sredo v polfinalu Pokala klonili proti Gorici, kar govori o njihovi moči.
AL d.o.o.	I
AL d.e
telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNIKOVIN HIDRANTNE6A OMREŽJA
VARGAS -AL, d.0.0., Tovarniška cesta 10, Kidričevo
Mnogi so pričakovali, da bodo knapi zaradi izpada iz pokala »čustveno izpraznjeni«, toda vsaj v uvodu srečanja ni bilo tako. Tudi končni izid je realen, z njim pa sta bili zadovoljni obe moštvi.
Prvenec Smrekarja
Velenjčani so bili na začetku več pri žogi, toda prvi resnejši poskus so uprizorili domačini. V 6. minuti je od daleč sprožil Težak, a je bil nenatančen. Rudar je imel idealno priložnost v 22. minuti, ko je nenadoma poskušal Eterovic. Fink je njegov strel odbil, do žoge je prišel Firer, tudi temu pa je završki vratar strel ubranil. Srečanje je bilo dinamično, kakih 500 gledalcev - med njimi tudi obe navijaški skupini - pa je lahko uživalo v predstavi. V 26. minuti se je Kokol sprehodil skozi gostujočo obrambo, toda njegov poskus je zletel preko gola. Navdušenje na tribunah je nastopilo v 33. minuti, ko je Zavrč izpeljal dolgo akcijo. Kelenc je poskušal z »lobom« s približno 20 metrov, Rozman je njegov strel odbil, akcijo je spremljal Smrekar in z diagonalnim strelom s približno 10 metrov z leve zabil svoj prvi zadetek za Zavrč v prvenstvu - 1:0. Med Zavrčani je bilo
Ce bodo Zavrčani nadaljevali v slogu zadnjih dveh tekem, bodo kmalu spet prišle tudi zmage, Odnos je bil pravi, prav tako je bila prisotna želja, sedaj bo le še treba realizirati priložnosti, ki se ponudijo. Medtem ko se je še jeseni belim vse uskladilo, spomladi ni tako, saj se s srečo v haloškem taboru ne morejo ravno pohvaliti. Toda v nogometu je pač tako, da ti enkrat da, drugič pa vzame.
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Zavrča in Rudarja so se pošteno borili za vsako žogo, na koncu pa se razšli z neodločenim izidom. Desno je strelec edinega zadetka za domačine Matija Smrekar.
čutiti pravo olajšanje, toda do konca je bilo še zelo daleč.
Izenačil najboljši strelec lige
Razburljive so bile tudi zaključne minute prvega dela igre. Najprej je Fink s čudežno obrambo preprečil veselje Firerju, nekdanji član Drave je streljal z glavo. V zadnji minuti prvega dela igre
so domači branilci pozabili na Eterovica, ki je po podaji Jahica z leve ostal sam na drugi vratnici in ob pomoči desnega vratnika potisnil žogo v mrežo - 1:1. Takoj zatem so imeli beli sijajno priložnost, da na odmor odidejo s prednostjo, toda prodora in podaje Kokola ni izkoristil Smrekar.
Zelo dinamično se je začel tudi drugi del igre, podjetnej-ši pa so bili domačini. Borbenosti, sploh v domači ekipi, ni manjkalo, videlo se je, da
so fantje željni prvih točk spomladi. V 74. minuti je po podaji Šafarica streljal Smre-kar, toda njegov strel po sredini je bil preslaboten za Rozmana. V 85. minuti je imel Smrekar še eno zelo lepo priložnost, toda po podaji Fučka je iz ugodnega položaja z glavo zgrešil. V končnici so Zavrčani, ki so nastopili v novih dresih, iskali zmago, goste potisnili na njihovo polovico, toda kaj kmalu bi se zgodilo, da bi ostali brez vsega. V zadnji minuti je namreč
iz prostega strela rahlo z leve s približno 25 metrov nevarno poskušal Jahic, marsikdo je žogo že videl v mreži, toda na srečo Zavrča je le-ta zletela malenkost mimo gola. V zadnji akciji na srečanju sta v borbi za žogo trčila Kokol in vratar Rudarja Rozman, zaradi igre s podplatom pa je bil domači bočni nogometaš izključen. Ostalo je pri remiju, ki je glede na potek srečanja tudi najpravičnejši.
Tadej Podvršek
PRVALiGA TelekomSIovenije
REZULTATI 25. KROGA:
ZAVRČ - RUDAR 1:1 (1:1); strelca: Smrekar 32.; Eterovic 44.; rdeči karton: Kokol 90./Zavrč;
CELJE - KRKA 2:1 (0:1); strelci: Verbič 74., Bajde 78.; Perič 33.; rdeči karton: Gobec 25./Celje;
TRIGLAV - MARIBOR 0:2 (0:1); strelca: Mendy 39., Cvijanovic 61./11 m.;
DOMŽALE - LUKA KOPER 3:1 (1:1); strelci: Živec 36., Janža 77., Aneff 89.; Palčič 24.; GORICA - OLIMPIJA 0:0.
1. MARIBOR	25	15	4	6	55:26	49
2. KOPER	25	13	5	7	32:28	44
3. RUDAR VELENJE	25	12	7	6	36:20	43
4. GORICA	25	11	8	6	41:22	41
5. ZAVRČ	25	11	4	10	38:43	37
6. DOMŽALE	25	9	8	8	41:29	35
7. OLIMPIJA	25	9	5	11	29:35	32
8. CELJE	25	7	6	12	22:36	27
9. KRKA	25	6	3	16	20:46	21
10. TRIGLAV	25	4	6	15	24:53	18
Najboljši strelci: 13 zadetkov: Mate Eterovic (Rudar); 12 zadetkov:
Massimo Coda (Gorica); 11 zadetkov: Jean-Philippe Mendy (Maribor); 10 zadetkov: Marcos Tavares (Maribor), Joshua Parker (Domžale); 9 zadetkov: Nusmir Fajic (Maribor), Goran Galešic (Luka Koper), Gian-luca Lapadula (Gorica); 8 zadetkov: Slobodan Vuk (Domžale); 7 zadetkov: Dino Kresinger (Zavrč), Damjan Bohar (Maribor), Nik Omladič (Olimpija), Benjamin Verbič (Celje), Saša Aleksander Živec (Domžale) ...
Nogomet • 1. SNL
Da je slovenska liga zelo nepredvidljiva, je najbolje pokazal 25. krog, v katerem je izmed prvih petih ekip slavil le Maribor. S tem so vijoličasti pred zasledovalci znova povečali prednost na pet točk. Varovanci An-teja Šimundža so tokrat srečanje v Kranju dobili brez velikih pretresov - po gol so dosegli v vsakem polčasu.
Prve točke v spomladanskem delu se veselijo v Zavrču, kjer se je situacija po menjavi trenerja umirila. V nadaljevanju lahko pričakujemo še boljše igre in postopno umestitev na tirnice iz jesenskega dela, ko je Zavrč le stežka izgubljal točke.
Zanimiv obračun so gledalci spremljali v Domžalah, kjer so se domačini hitro znašli v zaostanku: V prejšnjih krogih je bila to za goste iz Kopra dobitna kombinacija, tokrat pa tega kapitala niso znali zadržati v svoji posesti. Odločilen je bil zadetek Erika Janže, ki je Vasja Simčiča ugnal iz prostega strela. Z remijem v zaostali tekmi s Triglavom in tokratnim porazom so Koprčani na hitro zapravili priključek z Mariborom. Podobno velja za Goričane, ki so tokrat pred domačim občinstvom le remizirali z Olimpijo.
Derbi začelja je bil odigran v Celju, kjer je gostovala Krka. Ta bi z zmago ujela varovance Miloša Rusa, a je izjemna priložnost splavala po vodi. Novomeščani so namreč vodili 0:1 in imeli po izključitvi Seba-stjana Gobca igralca več na igrišču. V zaključku tekme pa so domačini najprej izenačili, po veliki napaki vratarja gostov pa nekaj minut kasneje dosegli celo zmagoviti zadetek. S tem so se vsaj za nekaj krogov otresli zasledovalcev ...
Jernej Javornik, trener Rudarja: »Vedeli smo, da je Zavrč po štirih porazih v težavah, zato bi bilo najlažje, če bi mi prvi zabili. Zgodilo se je ravno obratno, toda fantom ničesar ne zamerim, saj smo imeli v sredo težko pokalno tekmo. Vrnili smo se ob pravem trenutku, imeli priložnosti, podobno kot tudi Zavrč, rezultat pa ustreza dogajanju na terenu.«
Željko Orehovec, trener Zavrča: »Za nami je zelo pomembna tekma. Ne iz vidika, da bi s točko ali tremi naredili premik na lestvici, temveč iz psihološkega vidika, kajti ob morebitnem novem porazu bi še bolj padli v krizo. Čestitam igralcem, danes so dali vse od sebe, tekli in igrali agresivno. Zadetek nam je dal dodaten adrenalin in zagon, toda spet se nam je zgodilo, da nismo znali zadržati žoge v svoji posesti ter zaradi tega prejeli zadetek. Drugi del igre je bil soliden, nismo delali takšnih napak kot v preteklih tekmah. Rudar je odličen, zato menim, da je remi pravičen.«
Ivan Firer, nogometaš Rudarja: »Točka v gosteh nam veliko pomeni, saj smo vedeli, da ima Zavrč dobro ekipo. Mislim, da smo bili boljši tekmec, imeli več priložnosti, točka je zaslužena. Završki teren je specifičen, saj domačini natančno poznajo njegove prednosti. Poleg tega smo vedeli, da se bodo domačini slej ko prej dvignili - mi jim tega ne bi smeli dovoliti.«
Nikola Šafaric, nogometaš Zavrča: »Smo zadovoljni, čeprav smo pričakovali tri točke. Toda po štirih zaporednih porazih je tudi točka pomembna, predvsem za dvig samozavesti. Verjamem, da bo sedaj lažje igrati naslednje tekme. Pomlad je pokazala, da lahko v ligi vsak premaga vsakega, zaradi česar je vsaka točka zelo pomembna. Že proti Krki je bil viden napredek v naši igri, tudi proti Rudarju je bilo dobro, saj smo delovali kot ekipa. Verjamem, da bo v prihodnje še bolje.«
12 Štajerski
Šport
torek • 15. aprila 2014
Tenis • Davisov pokal: Slovenija - Izrael
V prid gostom odločila igra dvojic
Ljubitelji tenisa v Sloveniji smo z optimizmom pričakovali dvoboj Davisovega pokala med Slovenijo in Izraelom v Portorožu, saj so imeli naši reprezentanti izjemno priložnost za odmeven rezultat. Dvoboj je namreč odločal o tem, kdo se bo naslednje leto boril za uvrstitev v elitno svetovno skupino, možni tekmeci pa so bile same emi-nentne svetovne reprezentance: Španija (Nadal), Srbija (Dokovic), ZDA (Isner), Avstralija (Hewitt), Argentina (Del Potro), Kanada (Raonič), Nizozemska (Haase) in Belgija (Goffin). A to je bil račun brez krčmarja ...
Slovenski selektor Blaž Trupej je imel pred dvobojem veliko skrbi, saj je bil izmed najboljše slovenske četverice zdrav in povsem pripravljen le Blaž Rola, pa še ta je na dvoboj pripotoval neposredno iz Kolumbije, kjer je nabiral točke za neposredno uvrstitev v glavni turnir OP Francije v Parizu. Aljaž Bedene je sodelovanje odpovedal, Blaž Kavčič je bil pred nekaj tedni operiran na stopalu, Grega Žemlja pa se bori z boleznijo, imenovano mononukleoza (kronična utrujenost). Nič kaj obetavna slika pred dvobojem leta, vendar so možnosti vseeno obstajale. Optimizem je vzbujalo predvsem dejstvo, da igramo pred domačimi navijači in na peščeni podlagi, ki Izraelcem najmanj ustreza.
Rola izenačil na 1:1
Začelo se je s petkovim dvobojem Blaža Kavčiča (121. na ATP) in Amirja Weintra-uba (198.). Naš igralec bi bil v povsem zdravem stanju v tem dvoboju favorit, a tokrat ni bilo tako, saj je bil pred 17 dnevi operiran. Kljub temu je dvoboj odlično začel in pove-del 1:0 v nizih ter imel v nadaljevanju priložnost za vodstvo 2:0. A je zgrešena točka na mreži dvoboj nagnila v drugo smer in Izraelec je z odličnimi backhandi osvojil naslednja dva niza - 1:2. Kavčič se je pobral in izenačil na 2:2, nato pa zaradi bolečin v nogi ni uspel zdržati naporov odločilnega petega niza. Dragocena točka je odšla na izraelsko stran .
Ptujski navijači, ki so močno popestrili navijanje ob igrišču v teniškem centru Marina, so oživeli ob napovedi drugega dvoboja petkovega sporeda: na nasprotni strani mreže sta namreč stala Blaž Rola (118.) in Dudi Sela (69.), najboljši izraelski igralec. Blaž je imel težko nalogo, saj je le še zmaga ohranjala upanje na končni uspeh. Te zahtevne naloge se je 23-letni Ptujčan lotil na izjemen način in je šest let starejšega tekmeca (prav v petek je praznoval 29. rojstni dan) povsem razorožil. Že na uvodu prvega niza je povedel 3:0 in prednost brez posebnih težav obdržal do konca (6:3). Tudi v drugem nizu je prvi izvedel break (2:1), na koncu pa izkoristil 3. zaključno žogo za 6:4. Še najbolj izenačen je bil 3. niz, v katerem je Rola ubranil vseh 7 break priložnosti, sam pa izkoristil eno od osmih
in se veselil ene najlepših zmag v vsej dosedanji profesionalni karieri. O tem je prepričan tudi Luka Hazdovac, trener v TK Terme Ptuj: »To je bil zagotovo eden najboljših Blaževih dvobojev doslej, morda celo najboljši. Celoten dvoboj je bil zelo osredotočen na igro, praktično ves čas je izvajal pritisk na servis tekmeca. Sela je odličen igralec in že trenutek dekoncentracije bi bil dovolj, da bi se dvoboj obrnil v drugo smer. A te priložnosti Rola tokrat Izraelcu ni ponudil.«
Blaž Rola: »Pričakoval sem dober dvoboj, nikakor pa ne zmage 3:0. Skozi celoten teden sem se počutil dobro, tokrat pa sem s pomočjo podpore s tribun zmogel še dodatnih 10 ali 20 %. S tem sem zdržal vse pritiske v kritičnih situacijah in zato se veselim res lepe zmage. Zadovoljen sem predvsem zaradi dobrega servisa in forhanda, ki sta moji najmočnejši orožji.«
Dež prestavil igro dvojic na nedeljo
V soboto bi moral biti na sporedu dvoboj dvojic, a je bil zaradi dežja dvoboj prestavljen na nedeljsko dopoldne. To je pomenilo jasno prednost za goste iz Izraela, ki imajo v svoji ekipi dva specialista za dvojice (Rama in Erlicha)
in dva za posamične igre (Sela in Weintrauba). Ker Kavčič po petkovem maratonu ni bil sposoben za nov dvoboj, je vse breme padlo na Rola in Žemljo. Naša dvojica je nedeljski dopoldanski dvoboj proti nekdanjima zmagovalcema OP Avstralije (leta 2008, ko sta bila Erlich in Ram 5. igralca med dvojicami na svetu) začela odlično in bila v uvodu boljši tekmec. V podaljšani igri prvega niza sta si Slovenca že priigrala zaključno žogo (6:5), a je Rola voley na mreži poslal za malenkost v avt. Izjemno izkušena in čvrsta tekmeca sta to izkoristila in povedla 0:1 v nizih. Po dobljenem drugem nizu sta Slovenca odlično nadaljevala in tudi v tretjem že vodila 4:1. Pri tem izidu sta imela celo žogico za 5:1, a je nista uspela izkoristiti. Sledila je ofenziva Erlicha in Rama, ki sta se uspela vrniti in se prebiti do tie breaka. V tem sta naša igralca še vodila 5:4, nato pa sta Izraelca znova prestavila v višjo prestavo in zmagala 5:7. V 4. nizu sta si gosta pri rezultatu 2:3 priigrala break in povedla 2:5, na koncu pa izkoristila četrto zaključno žogo za zmago 1:3 v nizih. V tem dvoboju se je v popolnosti potrdil Murphyjev zakon: vse, kar lahko gre narobe, bo tudi šlo ...
Po zaostanku 1:2 je moral selektor Trupej tvegati vse in
1. evroafriška skupina, 2. krog: Slovenija - Izrael 1:3
Blaž Kavčič - Amir Weintraub 6:4, 5:7, 3:6, 6:3, 4:6 Blaž Rola - Dudi Sela 6:3, 6:4, 6:4 Rola/Žemlja - Erlich/Ram 6:7(7), 6:4, 6:7(5), 3:6 Grega Žemlja - Dudi Sela 2:6, 7:6(3), 0:6, 2:6
Blaža so vse dni spremljali njegovi domači, ki izkoristijo vse priložnosti, da ga spremljajo v živo.
Ptujčan Blaž Rola je odlično odigral prvi dvoboj posameznikov proti najboljšemu Izraelcu Dudiju Selu in ga premagal v treh nizih.
za tretji dvoboj posameznikov (četrti je bil predviden Rola - Weintraub) postaviti najboljšo možno izbiro: Grega Žemljo (Kavčič poškodba, Semrajc v slabši formi). Žemlja, ki na svetovni teniški turneji zaradi bolezni ni nastopil več kot pol leta, je bil pred »misijo nemogoče« -nujno premagati Sela. Po dveh izenačenih nizih in rezultatu 1:1 je utrujenost po izčrpava-jočem dvoboju dvojic naredila svoje in Sela je dvoboj končal z zmago 1:3 v nizih. 1:3 je bil tudi končni rezultat srečanja med Slovenijo in Izraelom, saj Rola in Weintraub svojega predvidenega dvoboja nista odigrala, ker ni odločal o ničemer več.
Čeprav tekme Davisovega pokala večkrat s sabo prinašajo presenečenja, pa se za slovensko reprezentanco tokrat ni izšlo po njenih željah. V nekaterih odločilnih trenutkih jih je povsem zapustila sreča, ki bi lahko tehtnico nagnila na slovensko stran: če bi Kavčič zadel za 2:0 v nizih proti Weintraubu, če bi Rola med dvojicami zadel voley za 1:0 v nizih, če bi Slovenca povedla 5:1 v 3. nizu . Slovenska reprezentanca bo v prihodnosti zagotovo še imela podobne priložnosti in le želimo si lahko, da bi jih takrat pričakala v popolni postavi. Edina zares pozitivna stvar celotnega sre-
čanja je bila izjemna zmaga Blaža Role, ki je v dvoboju proti Selu pred celotno slovensko teniško publiko pokazal ves svoj razkošni talent in dokončno stopil iz sence svojih starejših reprezentančnih kolegov. Tudi Peter Pevc, komentator na Sportklubu, je dejal, da je Blažev domet na ATP-letvici zagotovo pod 30. mestom .
Ta teden v Braziliji
Blaž se je še isti dan odpravil nazaj na južnoameriško turnejo (znova naporno po-
tovanje in premagovanje nekajurne časovne razlike), kjer bo ta teden nastopal v brazilskem mestu Itajai (južno od Sao Paula). Na challenger turnirju z nagradnim skladom 40 tisoč dolarjev je tokrat 1. nosilec in se bo v 1. krogu pomeril s 26-letnim Argentincem Martinom Alundom (180.). To je zadnji turnir pred prijavo na OP Francije, zato Blaž za neposredno uvrstitev v glavni turnir Pariza potrebuje dobro uvrstitev - vsaj polfinale. Srečno!
Jože Mohorič
Pisnikova delala z mladinkami
V času trajanja dvoboja Davisovega pokala za člane je selek-torka ženske reprezentance Tina Pisnik uvrstila mini priprave z najboljšimi slovenskimi mladinkami. Na igriščih teniškega centra Marina smo tako lahko spremljali tudi Nino Potočnik in Tamaro Zidanšek.
V Portorožu tudi veliko Ptujčanov
Ker je bil tokrat »prvi lopar« reprezentance Blaž Rola (TK Perme Ptuj), se je v Portorož odpravilo veliko ptujskih ljubiteljev tenisa. Za te je bilo tokrat zelo lepo poskrbljeno, saj je bil iz Ptuja organiziran brezplačni avtobusni prevoz (naročnik: TZS, organizator: TK Ptuj). V petek in nedeljo se je tako pred železniško postajo Ptuj zbralo 50 navijačev, ki so se z dobro voljo odpravili na pot proti morju. Na petkovi ekspediciji je za dobro voljo skrbela predvsem Boža, ki nas je razvajala s sladkimi dobrotami, po želji (in izključno na recept!) pa tudi z »ognjeno vodico«. Velikokrat je besedo povzel tudi Marjan, ki je redni spremljevalec športnih do-
godkov (predvsem preko TV-zaslona) in dober rekreativni igralec tenisa. Ko so ga mlajši zbadali o njegovi teniški tehniki (bojda pomanjkljivi), jih je elegantno odpravil z odgovorom, ki ne ponuja veliko možnosti za ugovarjanje: »Pomembno je le to, da žogico spraviš preko mreže.« Njegova pa je tudi ta, da »zmaga vedno tisti, ki osvoji zadnjo točko .« Padlo je še veliko šal na račun preteklih teniških dvobojev, od katerih so nekatere že prešle v legendo (predvsem tista, ko si je nekdo vzel dopust, da bi premagal trenerja v TK Ptuj, Luka Hazdovca - končalo se je tako, da je v manj kot uri izgubil 0:6, 0:6 in sploh ne bi potreboval dopusta ...).
V soboto je bil v spremljevalnem programu odigran mini turnir za mlade, na katerem je bil med podeljevalci priznanja tudi Blaž Rola (ob njem predsednik TZS Marko Umbergar).
Za odlično vzdušje na tribunah v Portorožu so izdatno skrbeli ptujski navijači.
Foto: TZS
Foto: TZS
Foto: TZS
Foto: TZS
torek • 8. aprila 2014
Šport
Štajerski	13
Nogomet • 2. SNL, 19. krog
Z dežjem so prišli tudi goli
Aluminij - Šenčur 5:0 (1:0)
STRELCI: 1:0 (Jerkovič, 11. - a.g.), 2:0 Jovanovič (52.), 3:0 Panikvar (59., z 11 m), 4:0 K. Medved (78.), 3:0 Petek (90.)
ALUMINIJ: Murko, Rešek, To-polovec, Lonzarič, Cesar, Vindiš, Panikvar, K. Medved (od 81. Vr-banec), Kozar (od 68. Bingo), Jovanovič (od 70. Petek), Grez-da. Trener: Robert Pevnik.
ŠENČUR: Šmajd, Levstek, Kern, Jerkovič, Dolžan, Pavlin, Lukanc (od 63. Smajič), Mar-koč, Frantar (od 55. Kotnik), Ko-kalj (od 55. Beganovič), Nunič. Trener: Branko Pavlin.
Pred tekmo 19. kroga, s katero so nogometaši v 2. ligi stopili v zadnjo tretjino prvenstva, so se na igrišču v
2. SNL
REZULTATI 18. KROGA: Aluminij - Šenčur 5:0 (1:0), Kalcer Radomlje - Šampion 2:1 (1:0), Farmtech Veržej - Ankaran Hr-vatini 2:3 (1:0), Roltek Dob -Bela krajina 4:1 (0:1), Šmartno 1928 - Krško 3:2 (1:0).
1.	ROLTEK DOB 19 14 3 2 38:18 45
2.	K. RADOMLJE 19 11 3 5 43:26 36
3.	ALUMINIJ 19 10 6 3 32:13 36
4.	ŠMARTNO 28 19 8 7 4 28:23 31
5.	ANKARAN 19 8 4 7 31:31 28
6.	FARM. VERŽEJ 19 9 1 9 34:38 28
7.	KRŠKO 19 7 4 8 30:27 25
8.	ŠENČUR 19 7 3 9 35:36 24
9.	ŠAMPION 19 3 2 14 24:49 11
10.	BELA KRAJINA 19 0 3 16 7:41 3
Kidričevem z minuto molka spomnili na prehitro preminulega nekdanjega igralca in funkcionarja kluba Danila Klajnška, ki so ga številni ljubitelji športa še bolj poznali po novinarskem poročanju s številnih športnih dogodkov. Njegovi sestavki so dolga leta bogatili tudi strani Štajerskega tednika ... Po uspešno končani tekmi so nekateri igralci zmago posvetili prav Danilu.
Kidričani so tekmo zaradi kazni kartonov začeli brez Drevenška, Letonja in Ku-reža, kljub temu pa so takoj prevzeli pobudo. Takšna igra se jim je obrestovala že v 11. minuti, ko je po močni podaji Grezde s strani branilec gostov Jerkovič žogo potisnil v lastno mrežo - 1:0. Varovanci trenerja Pevnika so še naprej igrali kombinatorno, veliko so poskušali predvsem s prodori po bočnih položajih. Gostje so si edino pravo priložnost v 1.
delu priigrali v 18. minuti, vendar je zaključni strel Levsteka Murko odbil v kot. Kidričani so proti vratom gostov znova močneje pritisnili ob koncu polčasa, ko so si priigrali kar tri lepe priložnosti, vendar Jo-vanovič, Rešek in K. Medved v zaključku niso bili uspešni.
Drugi del se je začel z močnim nalivom in s priložnostjo gostov, ki so po strelu iz kota zapretili v 50. minuti, a je žoga zgrešila cilj. Že dve minuti kasneje je bilo 2:0; po strelu iz kota je na drugi vratnici prišel do žoge Grezda, ki je lepo podal do Jovanoviča, ta pa je z glavo matiral Šmajda. Povišano vodstvo je dodatno sprostilo domačine, ki so nizali številne lepe akcije. V 59. minut je K. Medved podal žogo v sredino, tam pa jo je pred Jovanovičem Dolžan ustavil z roko. Sodnik Boris Toševski je pokazal na 11-metrovko, ki jo je uspešno realiziral Panikvar
Foto: Črtomir Goznik
Rade Jovanovič (Aluminij, rdeči dres) je dosegel drugi zadetek, po katerem je sledila toča golov v mreži gostov.
FARMTECH VERZEJ - ANKARAN HRVATINI 2:3 (1:0)
STRELCI: 1:0 Hotic (15.), 1:1 Mihalič (50.), 1:2 Grižonič (72.) 1:3 Božič (89.), 2:3 Hotic (90.).
FARMTECH VERZEJ: Andrejč, Lukač, Živko, Polajžer, Kavaš, Kou-ter, M. Vinkovič (od 78. Domjan), Hotic, Ropoša (od 83. Kek), Trste-njak (od 60. Hodnik), D. Vinkovič. Trener: Zlatko Gabor.
V dveh različnih delih tekme so domačini, ki so v prvem polčasu igrali zelo dobro, zapravili priložnost, da bi dvoboj odločili v svojo korist. Hotic je po mojstrovini za 1:0 deset minut kasneje zamudil povišati rezultat, Davidu Vinkoviču pa je strel z glavo z neposredne bližine odlično obranil vratar gostov. Nadaljevanje je povsem pripadlo gostom iz Ankarana, ki so izkoristili zmedeno igro gostiteljev v obrambi in brez težav dosegli tri gole.
NŠ
- 3:0. V naslednji akciji so na nasprotni strani po sporni situaciji v kazenskem prostoru Aluminija tudi gostje zahtevali najstrožjo kazen, vendar jih glavni sodnik ni uslišal. Gostujoči trener je v tem delu opravil vse tri menjave, a to ni spremenilo poteka tekme. V 70. minuti se je po napaki gostujoče obrambe K. Medved znašel sam pred vratarjem, vendar je s t. i. 100 % priložnosti streljal mimo gola. Najlepšo akcijo na tekmi je kakšnih 150 gledalcev videlo v 78. minuti, ko je Grezda s peto podal do Panikvarja, ta je žogo med nogami branilca gostov potisnil do K. Medveda, ki jo je z diagonalnim strelom poslal v gol - 4:0. V 83. minuti sta rezervista Petek in Vrbanec iz-
vedla dobro akcijo, slednji pa je z zaključnim strelom zadel stativo . Piko na i učinkoviti predstavi je postavil Timotej Petek, ki je v zadnji minuti tekme streljal z roba kazenskega prostora, žoga je na poti proti golu zadela Levsteka in končala v mreži - 5:0.
Za učinkovito in angažirano igro velja pohvaliti celotno ekipo, še posebej pa mlade: Cesarja, Vindiša in Kozarja. Vsi so se zelo dobro znašli v svojih vlogah: prvi v obrambi, druga dva pa na sredini igrišča.
Jože Mohorič
Robert Pevnik, trener Aluminija: »Šenčur se je pokazal kot neugoden tekmec, a smo bili tokrat v realizaciji res dobri. V drugem polčasu nam je bolje stekla tudi sama igra, čeprav si želim še hitrejšega in agresivnejšega pristopa. Mladi potrebujejo takšne tekme, ki so odlične za dvig samozavesti. Vidi se, da se počasi prebujamo, zato lahko gremo na naslednje tekme optimistično.«
David Lonzarič, Aluminij: »Končno je prišla tekma, v kateri smo realizirali nekoliko več priložnosti. Tudi doslej smo se večkrat znašli v obetavnih situacijah, a v zaključku nismo bili uspešni - od tod tudi nekateri negativni rezultati. Upam, da nas bo ta tekma dvignila in da bo nadaljevanje še boljše.«
Motokros • 1. dirka za DP
Gajser pred Gerčarjem
Slovensko državno prvenstvo v motokrosu se je v nedeljo začelo z dirko v Prilipah, na kateri sta za dodaten mik poskrbela najboljša slovenska dirkača Tim Gajser in Klemen Gerčar, ki sicer nastopata v svetovnem prvenstvu. V najmočnejšem razredu open je zmagal Gajser, ki je bil v obeh vožnjah hitrejši od Gerčarja.
Uvod letošnjega DP v moto-krosu sta popestrila Gajser in Gerčar, številni ljubitelji tega športa pa so videli odlično dirko. Tekmovalca iz elitnih svetovnih prvenstev MX2 in MXGP sta uprizorila vrhunsko predstavo na strminah steze v Prilipah, na koncu pa je zmaga v najmočnejšem razredu MX open pripadla Gajserju, drugo mesto je osvojil Gerčar, tretje pa povratnik na domačem prvenstvu Toni Mulec.
V Brežicah so tako na najlepši možen način odprli do-
Na tekmi v Prilipah je dirkala celotna družina Gajser: ob odličnem dosežku Tima je oče Bogomir Gajser pri veteranih nad 40. letom zmagal v obeh vožnjah; brat Nejc Gajser je bil v kategoriji DP125 četrti, sestra Alja Gajser pa je bila v kategoriji do 50 ccm peta.
mačo dirkalno sezono v mo-tokrosu, ki se bo nadaljevala 1. maja v hrvaškem Zaboku, kjer bo tudi prva od dveh skupnih dirk za slovensko in hrvaško državno prvenstvo. V Brežicah, kjer so pred novo sezono spremenili in razširili stezo, pa bo 24. in 25. maja pravi praznik tega športa, saj bodo gostili dirke evropskega prvenstva MX 65, MX 85 in MX open.
sta
PRILIPE e i ^ NIJA
prilipe
„OVENIJA ¿ffaHféESGp
. ■ %.....A
¡ter Si w ^
\m
Rokomet • 1. A SRL (ž)
Ptujčanke niso več odvisne od sebe
ZRK Tenzor DP-Logik Ptuj -ZURD Koper 24:28 (13:13)
ZRK TENZOR DP-LOGIK PTUJ: Pušnik, Kac 3, Majcen, Čebular 1, Ambrož, Ivančič, Gavez 3, Grabrovec 1, Zorec, Požgan, Borovčak 13, Šrajner 1, Lah, Frangež 1, Selinšek 1. Trener: Marjan Valenko
V zadnji domači tekmi v letošnji sezoni so ptujske roko-metašice gostile ekipo Kopra. Zmaga bi bila več kot dobrodošla, nekateri optimisti so jo potihoma celo pričakovali. K temu se je namigovalo ves prvi polčas, toda na koncu je sledil nov poraz mladih Ptuj-čank, ki sedaj dva kroga pred koncem prvenstva nimajo več vsega v svojih rokah. Za obstanek, ki se je še nekaj krogov nazaj zdel dokaj realen, bodo morale sedaj po tednu premora ugnati ekipo iz Naklega, kar pa bo vse prej kot lahko.
1. A SRL (ž), od 6. do 10. mesta
REZULTATA 6. KROGA: Naklo Peko Tržič - Piran 37:31 (15:14), Tenzor DP-Logik Ptuj - Ž.U.R.D. Fikon Koper 24:28 (13:13).
1.	PIRAN	5 4 0 1 24
2.	MLIN. AJDOVŠČINA 4 2 1 1 22
3.	ŽURD FIKON KOPER 5 2 1 2 13
4.	NAKLO PEKO TRŽIČ 5 2 12 6
5.	TENZOR DP - LOGIK 5 0 14 4
Foto: Črtomir Goznik
Koprčanke (v oranžnih dresih) so bile tokrat korak pred Ptujčankami (na fotografiji je Manja Grabro-vec, ki je dosegla en zadetek).
Uvod srečanja je pripadel Primorkam in pri izidu 1:4 je v 6. minuti domači strateg Valenko vzel prvo minuto odmora. Ta je obrodila sadove, domačinke so zaigrale kot prerojene in kmalu ulovile gostujočo vrsto. Sledilo je dokaj izenačeno nadaljevanje, v kateri si do konca polčasa nobena ekipa ni priigrala večje prednosti. V zadnji minuti prvega dela so imele Ptujčanke ob vodstvu (13:12) in igralki
več na igrišču možnost za +2, a je niso izkoristile.
V nadaljevanju srečanja so bile izenačene le uvodne minute, nato pa so igralke iz obale prestavile v višjo prestavo. V 37. minuti so povedle s 15:19 in prednost nato brez težav ohranjale. Domača vrsta se na manj kot -3 ni zmogla približati, na koncu pa je bilo 24:28. V drugem delu je pri Ptujčankah šepala predvsem komunikacija med igralkami,
svoje pa je dodala samovolja nekaterih rokometašic. Tako je štajerska vrsta vknjižila nov poraz, čeprav so bile v petek Koprčanke premagljive.
Sledi teden premora, nato pa zadnji preizkušnji sezone. Bodo pa v tem času aktivne kadetinje, ki se bodo najprej pomerile v gosteh s Krimom, nato pa bodo v petek ob 18. uri v Ljudskem vrtu gostile ekipo Kopra.
tp
14 Štajerski
Šport, šport mladih
torek • S. aprila 2Q14
Nogomet • S. SNL vzhod, lige MNZ Ptuj
Drava še nekoliko bližje Dravinji
3. SNL - vzhod:
Krog enajstmetrovk
Nogometaši Drave so v tem krogu izkoristili spodrsljaj vodilne Dravinje v Ljutomeru in se ji približali na vsega dve točki zaostanka. Ptujčanom se tako že po dveh krogih spomladanskega dela realno odpirajo možnost za naskok na vrh. Neverjeten preobrat so izpeljali domači nogometaši v Šentjurju, ki so že zaostajali 0:2, nato pa zapored dosegli tri zadetke. Prekmurski derbi kroga med Nafto in Beltinci si je v Lendavi ogledalo 500 gledalcev, oba zadetka pa sta bila dosežena iz enajstmetrovk. Podobno je bilo tudi v Odrancih in Kuzmi, kjer so bile na prvi tekmi dosojene tri enajstmetrovke (domačini je niso izkoristili, gostje so zadeli obe), na drugi pa dve (po ena na vsaki strani).
REZULTATI 16. KROGA:
Aha Emmi Bistrica - Drava Ptuj 0:1 (0:1), Avto Rajh Ljutomer - Dravinja Kostroj 1:1 (0:1), Šmarje pri Jelšah - Čar-da Martjanci 5:0 (2:0), Fosi-lum Šentjur - Malečnik 3:2 (1:2), Nafta 1903 - Avto Škafar Beltinci 1:1 (0:0), Tromej-nik G-Sukič - Grad 3:1 (0:0), Odranci - Rakičan 1:3 (0:1).
1.	DRAVINJA K. 16 12 4 0 35:7 40
2.	DRAVA PTUJ 16 12 2 2 39:9 38
3.	RAKIČAN 16 8 5 3 24:16 29
4.	NAFTA1903 16 7 4 5 21:15 25
5.	ODRANCI 16 7 3 6 40:28 24
6.	ŠKAFAR BELTINCI 16 7 3 6 28:27 24
7.	RAJH LJUTOMER 16 6 4 6 27:22 22
8.	MALEČNIK 16 4 8 4 21:24 20
9.	TROMEJNIK G-S. 16 6 1 9 24:29 19
10.	ŠMARJE PRI J. 16 5 3 8 32:30 18
11.	GRAD	16 4 6 6 23:26 18
12.	FOSIL. ŠENTJUR 16 5 1 10 16:40 16
13.	A. E. BISTRICA 16 2 3 11 18:35 9
14.	ČARDA MART. 16 2 3 11 13:53 9
AHA EMMI BISTRICA -DRAVA PTUJ 0:1 (0:1)
STRELEC: 0:1 Trunkl (41. ag)
DRAVA PTUJ: Ajlec, Horvat, Krajnc, Antolič, Jaušovec, Wagner (od 57. Droždek), Lu-gonjic (od 46. Furek), Ljubec, Kirič, Tomažič Šeruga, Lavrinc (od 77. Arsič). Trener: Franc Fridl.
Bistriški in ptujski nogometaši so v Slovenski Bistrici v štirih dneh odigrali dva dvoboja, v obeh pa so zmagali gostje. Najprej so bili v sredo
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši iz Slovenske Bistrice in Ptuja so v štirih dneh odigrali dve srečanji (pokalno in prvenstveno), obakrat pa so se zmage veselili varovanci Francija Fridla.
z 0:2 boljši v polfinalu pokala MNZ Ptuj, v soboto pa so se morali za novo zmago pošteno potruditi še v prvenstvenem srečanju.
Tokrat je ptujski trener Franc Fridl poslal na igrišče skorajda najboljšo enajsteri-co, manjkal je le poškodovani Dan Krajnc. Drava je bolje začela tekmo in v prvih 20 minutah gospodarila na igrišču. Prikazala je nekaj konkretnih akcij, ki pa so jih neuspešno končali Tomažič Šeruga, Jaušovec in Ljubec. Domači nogometaši so po začetnih naletih Drave vzpostavili ravnotežje, dvakrat je bil nevaren Obrov-nik. Ptujčani so padli v bistriški ritem in so bili dolgo časa brez pravega odgovora na njihovo dokaj enostavno igro. V 41. minuti je mladi Lugonjic izvedel prosti strel s kakšnih 25 metrov s strani, žoga je v kazenskem prostoru v dvoboju med Horvatom in Trunklom oplazila domačega igralca in končala v golu - 0:1. Tudi po odmoru se slika na igrišču ni bistveno spremenila, saj so se igralci Drave še naprej mučili s prebijanjem čvrste obrambe Bistrice. V 64. minuti je izenačenje preprečil izredno zanesljivi vratar Ajlec, ki je obranil močen in natančen strel Topiča. Nekaj minut kasneje je glavni sodnik Matej Čontala zaradi ugovarjanja poslal na tribuno domačega
trenerja Milka Djurovskega. Tudi po tem dogodku so do konca tekme Bistričani kazali veliko željo po zadetku, medtem ko so se Ptujčani v glavnem branili in se osredotočali na protinapade. V dveh ali treh situacijah bi morali bolje reagirati in tekmo odločiti že veliko pred koncem. Najlepšo priložnost za Dravo je imel Furek, čigar strel je vratar Stegne odbil v kot. Kljub ne preveč prepričljivi predstavi so ptujski nogometaši vpisali še tretjo zaporedno zmago v spomladanskem prvenstvu tekmovanja in počasi korakajo proti vrhu lestvice.
David Breznik
Superliga: Odprt boj za 5. mesto
REZULTATI 14. KROGA:
Apače - Hajdina 4:1, Središče - Stojnci 0:3, Videm - Carrera Optyl Ormož 3:1, Podvinci Betonarno Kuhar - Boč Poljčane 4:0, Bukovci - 1A avto Gere-čja vas 0:3.
1.	STOJNCI 14 11 1 2 35:
2.	VIDEM	14 10 2 2 43
3.	PODVINCI KUHAR 14 10 2 2 31:
4.	1A GEREČJA VAS 14 7 4 3 37:12 24
5.	HAJDINA 14 5 7 2 23:25 17
6.	APAČE	14 5 7 2 21:31 17
7.	SREDIŠČE 14 4 6 4 23:35 16
8.	BOČ	14 5 9 0 18:35 15
9.	C. OPTYL ORMOŽ 14 1 10 3 13:38 6
10.	BUKOVCI 14 1 11 2 11:46 5
:6 35 17 32 10 32
PODVINCI BETONARNO KUHAR - BOČ POLJČANE 4:0
STRELCI: 1:0 Lah (27.), 2:0 Požegar (66.), 3:0 Požegar (70.), 4:0 Kuserbanj (75.)
VIDEM - CARRERA OPTYL ORMOŽ 3:1
STRELCI: 1:0 Kolarič (30., - ag.), 2:0 Kmetec (36.), 3:0 Tement (80.), 3:1 Štiberc (83., z 11 m)
BUKOVCI - 1A AVTO GEREČJA VAS 0:3
STRELCI: 0:1 Rozman (7., z 11 m), 0:2 Horvat (30.), 0:3 Tominc (56.)
APAČE - HAJDINA 4:1
STRELCI: 1:0 Fruk (10.), 2:0 Rumež (53.), 2:1 Črnko (60.), 3:1 Fruk (84.), 4:1 Žgeč (92.)
SREDIŠČE - STOJNCI 0:3
STRELCI: 0:1 Priher (62.), 0:2 Sakelšek (81., z 11 m), 0:3 Korez (86.)
1. liga MNZ Ptuj:
Remi vodilne Gorišni-ce pri zadnji Rogoznici
REZULTATI 10. KROGA:
Podvinci DS Galun - Dornava
Vrtnarstvo Kovačec	3:0, Cirku-lane - Skorba 2:0, Markovci -Leskovec 0:0, Tržec - Lovrenc
2:1, Rogoznica -	Gorišnica 0:0.
1.	TRŽEC 10 6 3	1 20:8 19
2.	PODVINCI GALUN 10 6 3	1 18:8 19
3.	GORIŠNICA 10 5 2	3 8:8 18
4.	LESKOVEC 10 4 1	5 17:9 17
5.	CIRKULANE 10 5 3	2 15:8 17
6.	MARKOVCI 10 4 4	2 11:11 14
7.	SKORBA 10 4 5	1 15:16 13
8.	LOVRENC 10 3 6	1 8:16 10
9.	DORNAVA KOVAČ. 10 2 7	1 11:24 7
10.	ROGOZNICA 10 1 6	3 7:22 6
2. liga MNZ Ptuj:
Makole v lokalnem derbiju ugnale Majšperk
REZULTATI 10. KROGA:
Polskava Avtoprevozništvo Grobelnik - Hajdoše 3:1, Zgornja Polskava - Pragersko 75 3:2, Podlehnik - Slovenja vas 5:1, Grajena - Oplotnica 3:4, Makole - Majšperk 2:0.
1.	ZG. POLSKAVA 10 8 1 1 34:11 25
2.	PODLEHNIK 10 8 1 1 22:8 25
3.	GRAJENA 10 5 4 1 17:22 16
4.	HAJDOŠE 10 4 4 2 20:19 14
5.	POLSKAVA 10 4 6 0 21:18 12
6.	MAJŠPERK 10 4 6 0 21:22 12
7.	OPLOTNICA 10 3 5 2 19:22 11
8.	SLOVENJA VAS 10 3 5 2 19:29 11
9.	MAKOLE 10 3 6 1 21:35 10
10.	PRAGERSKO 75 10 3 7 0 14:22 9
Veteranske lige MNZ Ptuj
VETERANI 35 REZULTATI 8. KROGA: Borovci - Videm 5:0, Majšperk - Skorba 0:2, Dornava - Spodnja Polskava 4:0, Grajena -Apače 5:0.
1.	VIDEM	8 7 1 0 25:12 21
2.	DORNAVA 8 5 1 2 22:9 17
3.	BOROVCI 8 4 3 1 34:21 13
4.	SKORBA 8 4 3 1 16:14 13
5.	SP. POLSKAVA 8 3 4 1 17:22 10
6.	MAJŠPERK 8 2 5 1 9:24 7
7.	GRAJENA 8 1 4 3 8:12 6
8.	APAČE	8 1 6 1 5;22 4
VETERANI + 40, ZAHOD REZULTATI 9. KROGA: Pod-lehnik - Pragersko 2:0, Zgornja Polskava - Hajdina 3:5, Lovrenc - Oplotnica 3:1.
1.	LOVRENC 9 7 1 1 28:7 22
2.	HAJDINA 9 5 4 0 16:19 15
3.	ZG. POLSKAVA 9 4 4 1 13:18 13
4.	POHORJE-OPLOT. 9 4 5 0 14:13 12
5.	PRAGERSKO 9 4 5 0 14:15 12
6.	PODLEHNIK 9 1 6 2 6:19 4 VETERANI + 40, VZHOD REZULTATI 9. KROGA: Ormož - Tržec 1:0, Markovci -Leskovec 1:3, Podvinci - Gorišnica 1:1.
1.	ORMOŽ	9 8 1 0 36:9 24
2.	PODVINCI 9 6 2 1 29:11 19
3.	GORIŠNICA 9 5 2 2 25:17 17
4.	LESKOVEC 9 2 4 3 13:20 9
5.	MARKOVCI 9 2 6 1 17:41 7
6.	TRŽEC	9 0 8 1 5:27 1
JM
Športni napovednik
Rokomet • Finale osnovnih šol za učence: znova boj med OŠ Ormož in OŠ Trebnje
Učenci OŠ Ormož, letniki 1999 in mlajši, bodo v četrtek, 10. aprila, nastopili na Kozini na finalnem turnirju v rokometu za učence osnovnih šol. To bo že četrti zaporedni nastop OŠ Ormož na velikem finalu: letniki 1996 so v Sevnici osvojili 4. mesto, letniki 1997 v Ormožu 2. mesto in letniki 1998 v Škofji Loki 2. mesto. V Ormožu 2012 in Škofji Loki 2013 so prvaki postali učenci OŠ Trebnje, ki so tudi tokrat poleg Ormožanov največji kandidati za naslov državnih prvakov. Moč ekipe organizatorjev - OŠ Dragomir Benčič Brkini - ni znana, zato previdnost za Ormožane in Trebanj-ce ne bo odveč. Za OŠ Ormož bodo nastopili učenci, ki so hkrati skoraj vsi člani RK Jeruzalem Ormož: Rene Rizman, Žan Firšt Šeruga, Jurček Korpič Lesjak; Aleks Škorjanec, Niko Jovanovič, Matej Niedorfer, Anže Notersberg, Gašper Hebar, Aljoša Munda, Kristijan Petek, Martin Hebar, Nejc Zidarič, Luka Voljč, Primož Ozmec, Blaž Zadravec, Luka Ko-mloš, Aljaž Čučko, Renato Kozel, trenerja Saša Prapotnik in Uroš Krstič. Razpored tekem:
ob 11.00: OŠ Dragomir Benčič Brkini - OŠ Trebnje,
ob 12.00: OŠ Ormož - OŠ Trebnje,
ob 13.00: OŠ Ormož - OŠ Dragomir Benčič Brkini.
uk
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši iz Ormoža se v Vidmu niso mogli resneje upirati domačinom, ki so slavili zmago 3:1.
Futsal • DP U-1S, prva tekma finala
Prvi poraz Tomaža v sezoni
FRAGMAT EXTREM SODRAŽICA - TOMAŽ PIZZERIA OZMEC 5:2 (3:2)
STRELCI: 1:0 Levstek (7.), 2:0 Levstik (11.), 2:1 Zlatnik (11.), 2:2 Matjašič (13. - ag.), 3:2 Levstek (18.), 4:2 Levstik (24.), 5:2 Marič (34.).
TOMAŽ: Starčevič, Ketiš; Magdič, Školiber, Gašparič, Kamenšek, Plavec, Rajh, Zlatnik, Belšak, Matjašič. Trenerja: Marjan Magdič in Matej Gajser.
Petnajsta tekma v sezoni 2013/14 je bila prva, na katerem so mladi od Svetega Tomaža (v Sodražici, pred okrog 200 gledalci) doživeli poraz.
Na srečo ta poraz še ni usoden, saj varovance trenerja Marjana Magdiča in Mateja Gajserja v soboto, 12. aprila, ob 19. uri na Hardeku čaka povratna tekma. V trdnjavi Hardek so mladi igralci od Svetega Tomaža sposobni izničiti prednost treh zadetkov, ki so si jo na prvi tekmi velikega finala priigrali futsalerji iz Sodražice. Hardek bo zagotovo pokal po šivih in vsi pristaši domačih verjamejo v srečen konec in na osvojitev naslova državnih prvakov v konkurenci fantov do 18 let.
Marjan Magdič, trener Tomaža Pizzerie Ozmec: »Žal smo v Sodražici podlegli pritisku velikega finala in
doživeli poraz. Seveda smo nekoliko razočarani, vendar imamo v soboto pred polnim Hardekom priložnost napako popraviti. Uvodne minute so pripadle gostiteljem, kar so izkoristili z vodstvom z 2:0. V nadaljevanju smo se pobrali in celo izenačili na 2:2. Žal pa nato v nadaljevanju naredili preveč napak, ki so jih domačini s pridom izkoristili. V zadnjih minutah tekme smo imeli priložnost iz dveh deset-metrovk in nekaj obetavnih priložnosti znižati zaostanek, vendar nam ni uspelo. Čez celotno tekmo so bili domačini bolj zbrani, kar jim je prineslo zmago.«
ku
torek • 15. aprila 2014
Šport, šport mladih
Štajerski	15
Boks • Posamično DP na Ptuju
Od domačinov državna prvaka Lazar in Jabločnikova
Športna dvorana Gimnazije Ptuj je bila od petka do nedelje prizorišče državnega prvenstva v boksu za leto 2014. Organizatorja, Boksarska zveza Slovenije in BK Ring Ptuj, sta lahko zadovoljna z borbami in odličnim obiskom - dvorana je bila vsak dan dodobra polna. Skupno je bilo med school boysi, kadeti, mladinci in člani prijavljenih 92 boksarjev in bo-ksark iz 20 klubov. Skupno je bilo v treh dneh izpeljanih 43 dvobojev, samo zadnji dan so lahko gledalci spremljali 15 finalnih obračunov.
V njih sta imela največ - po pet - svojih predstavnikov BK Tivoli Ljubljana in BK Ring, enega je imel tudi BK Legionar Ptuj. Iz slednjega je od Ptujčanov najprej nastopil Tomi Lorenčič, ki se je pomeril z Mitjem Grušovnikom (BK Sande Team). Slednji je bil večji in izkušenejši boksar, kar je tudi unovčil za zmago. Izmed ringovcev se je prvi predstavil mladi Aljaž Cajnko, ki se je Adrianu Ca-kičiju (FCL Ljubljana) dobro upiral v prvih dveh rundah. V tretji pa ni šlo in dvoboj je
Foto: Črtomir Goznik
Aleš Kujavec (desno) se je odlično zoperstavil Danielu Babiču, a so sodniku zmago prisodili slednjemu.
Foto: Črtomir Goznik
Anja Jabločnik (BK Ring, desno) je slavila v kategoriji do 54 kg.
bil prekinjen z zmago Cakiči-ja. Velikega zanimanja je bil kot po navadi deležen obračun »starih« tekmic Moni-ke Božičko (BK Ring Ptuj) in Mateje Rajterič (Combat Academy). Slednja je izkuše-nejša in hkrati naša najboljša boksarka zadnjih let. V prvi izmed štirih rund je prevzela pobudo in bila veliko natančnejša ter raznovrstna pri udarcih. V nadaljevanju se je Božičkova hrabro borila in se
Šolski šport • Košarka
Olgica v polfinalu tekmovanja Super šolar
Na OŠ Olge Meglič je potekalo četrtfinale košarkarskega tekmovanja Super šolar. Na njem sta ob domači šoli igrali še ekipi OŠ Miklavž in OŠ Murska Sobota III.
Ptujčani so se v prvi tekmi pomerili z vrstniki iz Miklavža. Tekma je bila lepa in dinamična z velikimi preobrati. Učenci Olgice so po začetnem zaostanku 12 točk dohiteli goste dve minuti pred koncem zadnje tretjine, vendar jim je na koncu za popoln preobrat zmanjkalo moči. Strelsko sta se posebej izkazala Žiga Lubaj (OŠ Olge Meglič), ki je zadel štiri trojke zapored in je skupaj dosegel 28 točk, za OŠ Miklavž pa je Adam Skaza dosegel 22 točk. V drugi tekmi je OŠ Miklavž še drugih zmagala, za 20 točk so ugnali OŠ Murske Sobote III. Mladi košarkarji domače šole so v odločilni tekmi ugnali vrstnike iz Murske Sobote z rezultatom 59:44. Tudi ta tekma je potekala v znamenju
REZULTATI: OŠ Olge Meglič Ptuj - OŠ Miklavž 33:37 (0:12, 14:12, 19:13), OŠ Murska Sobota III - OŠ Miklavž 31:51 (4:20, 14:13, 13:22), OŠ Olge Meglič - OŠ Murska Sobota III. 59:44 (23:9, 18:11, 18:24)
OŠ OLGE MEGLIČ: Vid Drviši, Jaša Bojnec, Miha Magdič, Aljaž Kovačič, Žiga Lubaj, Renato Kekec,Tilen Kopitar, Vid Kozel, Blaž Kovačič, Sašo Skaza, Matej Šilak, Nik Vrbnjak. Trener: Dušan Lubaj.
hitre in atraktivne igre. Mladi igralci so pokazali veliko znanja in želje. Strelsko se je znova zelo izkazal Žiga Lubaj (26 točk), 14 točk je dodal še Aljaž Kovačič.
Vse tekme so bile lepo obiskane, navijanje pa je bilo korektno. Učenci so bili navdušeni nad novimi dresi, z organizacijo pa so bile zadovoljne vse ekipe in sodniki. V polfinale tekmovanja sta se uvrstili ekipi OŠ Miklavž in OŠ Olge Meglič. Za slednjo je navijala tudi nova ravnateljica Helena Ocvirk, ki podpira košarko in celoten šport na šoli.
David Breznik
Košarkarska ekipa OS Olge Meglič
večkrat spustila v izmenjavo udarcev, hkrati pa je tekmici zadala tudi nekaj čistih udarcev. Skozi celotni obračun je bila Rajteričeva za malenkost boljša in je ponovno postala članska državna prvakinja v kategoriji do 51 kg.
V kategoriji višje, do 54 kg, je ptujski klub zastopala Anja Jabločnik, ki se je pomerila z neizkušeno Anjo Bertalan-čič. Jabločnikova je od prve sekunde pritisnila na mlado mariborsko boksarko, ki je že v uvodnih dveh minutah prejela ogromno udarcev, tako da so sodniki po prvi rundi dvoboj prekinili. V veliki finale se je z dvema zmagama v izredno močni konkurenci v kategoriji do 69 kg uvrstil
član BK Ring Aleš Kujavec.
V	finalu je bil njegov tekmec Daniel Babič (BK Knockout), branilec državnega naslova.
V	ringu smo videli sila izenačen dvoboj, v katerem je bil Kujavec boljši na distanci, medtem ko je bil Babič boljši v hitri izmenjavi udarcev. Po koncu treh rund, polnih izrednega tempa in natančnih udarcev z obeh strani, je na veliko negodovanje občinstva državni naslov obranil Babič.
Zadnji domači adut za članski naslov je bil tako vedno boljši Denis Lazar, ki tekmuje v kategoriji do 81 kg. Nasproti mu je stal Mitja Di-šič (BK Tivoli), ki je bil dolga leta član ptujskega kluba. V izrednem dvoboju smo spremljali nekaj časa prevlado enega in nato drugega boksarja. Lazar je v določenih obdobjih popolnoma domi-
Planinski kotiček
Gorjanci, Trdinov vrh, 1178 m
Gorjanci so visoki planotasti, z vodami prepojeni in s cestami prepredeni gozdovi v JZ delu Slovenije, s Trdinovim vrhom kot najvišjim vrhom na meji med dvema državama. Svoje sedanje ime je dobil leta 1923 po pisatelju Janezu Trdini, avtorju znamenitih Bajk in povesti o Gorjancih. Na vrhu so ostanki cerkve sv. Elije.
Odhod je v soboto, 26. 4., ob 5.30 s parkirišča pod gradom.
Pot nas bo vodila iz vasi Gabrje mimo doma pri Gospodični in naprej proti Trdinovemu vrhu, pod katerim je pragozd. Na vrhu nas pričaka pogled na novomeško kotlino z Novim mestom, bližnjim Šentjernejem in Kostanjevico na Krki. Prav tako je proti zahodu na ogled Kočevski rog s svojimi gozdovi, južneje pa Bela krajina. Ob lepi vidljivosti se nam odpre razgled proti Kamniškim in Savinjskim Alpam.
Za Gorjance so značilne košenice, ki še kako popestrijo prehojeno pot. Ob poti je bajeslovni izvir zdravilne vode pri Gospodični sredi Gorjancev in je v ljudskem izročilu znan že od nekdaj. Njegovo slavo pa je povzdignil Janez Trdina v bajki Gospodična. Pot bomo nadaljevali proti domu na Miklavški gori, od koder se nam prav tako odpirajo lepi razgledi. Če nam bo čas dopuščal, se bomo podali proti dolini potočka Pendirjevka in se ustavili pri izviru Minutnik, ki sodi med t. i. zaganjalnik, za katerega je značilno, da se pretok vode v časovnih intervalih spreminja. Je edina zaganjalka na Dolenjskem, redke so pa tudi drugje po Sloveniji. Spremenljiv vodni pretok je posledica tektonske zgradbe in spremenljivih vodnih razmer.
Skupne hoje bo med 5 in 6 ur.
Oprema naj bo primerna letnemu času in danim vremenskim pogojem (topla oblačila, kapa, pohodne palice, dobri čevlji, sončna očala, krema za sončenje in ne pozabite na veljaven osebni dokument in planinsko izkaznico ...). V nahrbtniku naj bo dovolj tekočine, nekaj hrane in kakšen pri-boljšek. V domu na Miklavški gori se bomo lahko okrepčali s toplim obrokom, čajem in drugim, kar nam koča ponuja.
Prijave za izlet se sprejemajo do torka, 22. 4., oz. do zapolnitve prostih mest, v času uradnih ur na sedežu PD Ptuj ali na tel. 041 237 010, kjer so na voljo dodatne informacije.
Strošek izleta je 23 €. Plačilo možno tudi na TR PD Ptuj: 04202-0000493764 pri NKBM, s pripisom - Trdinov vrh.
Vrnitev bo predvidoma med 20. in 21. uro. Izlet s sovodni-ki vodi Miran Ritonja.
niral, a se mu je Dišič vedno znova oddolžil, tako da smo spremljali zelo dinamičen obračun. Tokrat so sodniki zmago vendarle prisodili domačemu boksarju, ki je tako na svojem tretjem državnem prvenstvu zasluženo osvojil prvi naslov.
Iz BK Ring so brez borbe postali državni prvaki Blaž Škrjanec, Miha Vindiš, Timotej Pučko in Leon Lovrec, medtem ko sta si bronasti medalji priboksala
Marcel Gojkošek in Nejc
Nedeljko. Tri bronaste medalje so iz BK Legionar Ptuj dobili David Kramberger, Anej Turniški in Peter Pravdič. Najboljša tekmovalca na 23. državnem prvenstvu sta postala Mateja Raj-terič (pričakovano) in član BK Tivoli Andrej Bakovic (nepričakovano). Slednji je v spektakularnem finalu do 75 kg in najboljši borbi tekmovanja premagal favorita, Aljaža Venka (BK Slovenska Bistrica).
David Breznik
Sašo Pučko, trener BK Ring: »V treh dneh se je na DP
zbralo skupno okrog 1000 gledalcev, kar je verjetno rekord na dosedanjih tekmovanjih. Vidi se, da gre slovenski amaterski boks v pravo smer, saj je kakovost na državnih prvenstvih zmeraj večja. Tudi mi smo z dosežki v našem klubu zadovoljni, saj smo z Denisom Lazarjem in Anjo Jabločnik osvojili dva naslova državnih prvakov, hkrati pa so dobro nastopili tudi vsi naši boksarji in boksarke.«
Denis Lazar (BK Ring), državni prvak v kategoriji do 81 kg: »Po mojem mnenju je izenačen dvoboj odločilo moje večje število natančnih in predvsem močnejših udarcev. Ta naslov državnega prvaka je zame moja največja lovorika do sedaj in mi pomeni zares veliko ter je dobra spodbuda za naprej.«
Anja Jabločnik (BK Ring), državna prvakinja v kategoriji do 54 kg: »V ringu je bilo kar v redu. Glede na to, da moja tekmica do sedaj še ni imela veliko borb, je bila moja zmaga pričakovana. Vseeno sem se v ringu zelo potrudila, da sem osvojila naslov državne prvakinje.«
Šolski šport • Rokomet
OS Olge Meglič medobčinski naslov
V športni dvorani v Gorišnici je v torek, 1. 4., potekalo medobčinsko tekmovanje osnovnih šol za učence letnika 2001 in mlajše. Poleg domačinov so nastopile še OŠ Destrnik-Trnovska vas, OŠ Ljudski vrt in OŠ Olge Meglič. Vsaka ekipa se je pomerila z vsako, na koncu pa je to pomenilo zmago za OŠ Olge Meglič pred OŠ Gorišnica. Obe ekipi sta se uvrstili na območno
tekmovanje.
Rezultati: Gorišnica - Destr-nik-Trnovska vas 12:9, Ljudski vrt - Olge Meglič 6:18, Destr-nik-Trnovska vas - Olge Meglič 7:15, Gorišnica - Ljudski vrt 7:7, Ljudski vrt - Destrnik-Tr-novska vas 9:10, Olge Meglič -Gorišnica 11:11.
Končni vrstni red:
1.	OŠ Olge Meglič
2.	OŠ Gorišnica
3.	OŠ Destrnik-Trnovska vas
4.	OŠ Ljudski vrt
tp
Rokometna ekipa OŠ Olge Meglič je osvojila medobčinski naslov.
16 Štajerski TEDNIK
Zanimivosti
torek • 8. aprila 2014
Destrnik • Nataša za Zlato točajko Rakete
V igri še ena vražja Štajerka
Za naziv Zlata točajka v oddaji Raketa na Planetu se poteguje tudi 39-letna Nataša Her-cog z Drstelje pri Destrniku. Med vsemi prijavljenimi dekleti je najstarejša kandidatka.
Nataša sama zase pravi, da je »zavedna Destrničanka«, čeprav zadnja leta s partnerjem Rudijem in 18-letnim sinom Alešem živi pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah. Kot poslovodja je zaposlena v prodajalni Lidl Šentjur. Ker je vedno rada v dobri družbi, imata s partnerjem Rudijem v bližini Destrnika v najemu gostinski lokal.
Na Destrniku in v njegovi okolici se je minuli teden mudila tudi terenska ekipa oddaje Raketa. Posneli so reportažo, v kateri Nataša predstavi svoj domači kraj, s protikandidat-ko iz Velenja se je pomerila v kuhanju tradicionalne štajerske jedi ter v igri, v kateri sta dekleti prebirali krompir in jabolka. »Snemanje oddaje smo začeli dopoldan v prodajalni Jager na Ptuju. Tam sva s sotekmovalko nakupili vse potrebne sestavine za kuhanje
kisle juhe. Sama sem za sestavine izbrala svinjske tačke in nekaj mesa. Vemo, da se pri pravi kmečki juhi vegeta ali argo kocka naj ne bi dodajali, zato sem juho začinila samo s soljo, poprom, dodala timijan in lovorov list ter moko za zatep. Kuhali smo pri Anici Grego-rec v Janežovskem Vrhu, med kuho so nas spremljale članice
Društva kmetic Destrnik. Menim, da nama je obema s so-tekmovalko šlo kuhanje dobro od rok,« je povedala Nataša, ki ste jo kot kandidatko za Zlato točajko v nedeljski oddaji Raketa na Planetu že lahko spoznali. Reportaža, ki jo je ekipa Rakete minuli četrtek posnela na Destrniku in v okolici, bo na sporedu v nedeljo ob 18.30.
Osrednja studijska oddaja, v kateri se bo predstavila naša kandidatka z Destrnika, bo na ogled prav tako to nedeljo, in sicer ob 20. uri.
In kaj bo Nataša o sebi ter svojem kraju povedala v oddaji? »V oddaji smo omenili, da sem 16 let tekla maraton. Ker se skoraj dve desetletji ukvarjam z jahanjem, smo posneli kader, kako prijaham do svojega lokala Nataša bar v Jane-žovcih. Sem tudi motoristka. Zato so me pri lokalu pričakali kolegi motoristi. Skupaj smo se z motorji odpeljali do gasilskega doma na Destrniku, saj sem članica tamkajšnjega
gasilskega društva. V središču Destrnika smo se srečali z vozniki starodobnih vozil (Oldti-merji Urbančani), pričakali so me destrniški koranti in skupina koranti Demoni. Na De-strniku je Turistično društvo predstavilo staro obnovljeno viničarijo. Igra, v kateri sva se s sotekmovalko pomerili, je bilo prebiranje krompirja in jabolk - seveda samo po občutku, saj sva imeli med delom zavezane oči.«
Nataša priznava, da je bila organizacija priprav na snemanje kar zahtevna naloga. »Morda sem bila v rahli prednosti, saj smo reportažo pri moji so-
tekmovalki v Velenju snemali v torek. V četrtek smo snemali pri nas in tako sem imela priložnost, da kakšno stvar še dodelam. Na prisotnost kamere sem se že privadila. Najbolj me je trema dajala pri prvem snemanju, potem je bilo vsak dan lažje. K sproščenemu vzdušju med snemanjem veliko pripomore ekipa oddaje, v kateri so zbrani res preprosti, super in zabavni ljudje. Zavedam se, da pred mano ni lahka naloga. Vendar če se človek za nekaj odloči, se potem za to stvar tudi maksimalno potrudi.«
Mojca Zemljarič
Ptuj • Mol odprl bencinski servis v Puhovi
Odprtje povezali z donacijama
Tretjega aprila letos je podjetje Mol Slovenija, ki ima 205 zaposlenih, v Puhovi ulici 21 na Ptuju odprlo že svoj 33 bencinski servis. Odprtje so pospremili z donacijo Vrtcu Ptuj v višini 1.000 evrov in donacijo goriva v višini 500 evrov PGD Ptuj.
V ptujskem Molovem servisu bo pet zaposlenih, tri so na njihovo željo, ker prihajajo iz Ptuja oz. okolice, prezaposlili, dva pa še iščejo z razpisom.
Na odprtju servisa je govorila direktorica Mola Slovenije Valerija Glavač. Zadovoljni so, da so 33. servis odprli tudi na Ptuju, ki se ponaša s svojo bogato tradicijo. »Pripeljati Mol v večino slovenskih krajev je vodilo in cilj pri našem delu,« je poudarila Valerija Glavač,
direktorica Mola Slovenije. Od tretjega aprila tudi Ptujčanom in okoličanom omogočajo točenje goriv v Sloveniji. Odprtje ptujskega bencinskega servisa je le kamenček v mozaiku njihovega dela in uspeha. Veliko truda in energije bo treba vložiti, da bodo ne samo pridobili zaupanje strank na Ptujskem, ampak da ga bodo tudi ohranjali. Verjamejo pa, da bodo zaradi strokovnosti, vrhunske proizvodnje, ustrežljivosti in
Skupina Mol, mednarodna naftna in plinska družba, je prisotna v 40 državah v Evropi, Bližnjem vzhodu, Aziji in Afriki, zaposluje skoraj 30 tisoč ljudi, njen član je tudi Mol Slovenija. V regiji deluje več kot 1700 servisov, ki jih dnevno obišče več kot milijon strank v enajstih državah. V družbi Mol Slovenija stranke oskrbujejo z gorivi visoke kakovosti, proizvedenimi v rafinerijah Mola. Prelomnico v poslovanju Mola Slovenije predstavlja leto 2011, ko so prevzeli bencinske servise Tušoil in postali tretji največji ponudnik na trgu. Z majhnimi in vztrajnimi koraki so osvajali slovenski prostor ter sčasoma postali prisotni v številnih krajih.
Foto: Črtomir Goznik
Molov bencinski servis v Puhovi.
prijaznosti zaposlenih ter znanja svojih strokovnjakov uspešno opravili zadano nalogo. Mol Slovenija sledi tudi pobudam na področju trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti.
Ob odprtju ptujskega bencinskega servisa so se izkazali z dvema donacijama, Vrtcu Ptuj in PGD Ptuj. Nesebično poslanstvo gasilcev globoko cenijo.
V imenu MO Ptuj in njenega župana je na odprtju 33. Molo-vega bencinskega servisa govoril direktor uprave MO Ptuj Ivan Vidovič. Ravnateljica Vrtca Ptuj Božena Bratuž se je za donacijo zahvalila v imenu Vrtca Ptuj. Risbico za Mol v stilu njegovih barv so v Vrtcu Ptuj narisali že pred enim letom in pol. Donacijo bodo uporabili za nakup koristnih stvari za kakovostno bivanje otrok v Vrtcu Ptuj.
„Mati narava je poskrbela, da se je v preteklosti veliko govorilo o prostovoljnih gasilcih, žal pa se je znova vse končalo v znanem stilu, tresla se je gora, rodila miš. V medijih smo dobili veliko prostora, vendar si s tem ne moremo kupiti iztroše-ne in manjkajoče opreme. Vsi so ugotavljali, da si zaslužimo finančno podporo, da je potreben zakon, ki bo ščitil prostovoljne gasilce, delodajalce pa stimuliral k zaposlovanju gasilcev. Minevajo dnevi in meseci, vse skupaj počasi tone v pozabo. Podjetje Mol pa ni
Foto: Črtomir Goznik
Direktorica Mola Slovenije Valerija Glavač je donacijo v višini 1000 evrov predala ravnateljici Vrtca Ptuj Boženi Bratuž. Za podarjeno so se v Vrtcu zahvalili z otroško risbico.
pozabilo na nas, ob tem svečanem odprtju ste PGD Ptuj donirali gorivo v vrednosti 500 evrov, za kar se v imenu PGD Ptuj iskreno zahvaljujem.
Želim vam veliko poslovnih uspehov in da se še kdaj spomnite na nas," pa je med drugim povedal predsednik PGD Ptuj Teodor Rajh. Odprtje
Molovega servisa na Ptuju je spremljal kulturni program, ki so ga izvedli plesalci, otroci iz Vrtca Ptuj in Matjaž Javšnik.
MG
Ptuj • Viktorinov večer
Bodi tu in čuj zdaj z menoj ...!
V cerkvenem letu sta dve obdobji, za kateri je značilno pričakovanje. Advent je pričakovanje Jezusovega rojstva (venire (lat.) - priti, prihajati). V postnem času pa pričakujemo veliko noč, praznik Jezusovega vstajenja.
V obeh obdobjih se kristjani pripravljamo na velike dogodke, ki iz zgodovine odrešenja kličejo ljudi k odgovoru tudi v naš čas. Zato takšen naslov večera, ki je vzet iz božje besede, kjer Jezus vabi svoje učence: Bodi tu in čuj zdaj z menoj ...
Medtem ko je advent radostno resnoben, kakršno je vsako pričakovanje rojstva, je postni čas še mnogo resnejši, saj do vstajenja ni prišlo po lahkotnem življenju, ampak po
trpljenju in smrti, ki še kako zarežeta v človeško življenje.
Postni čas, v katerem smo že nekaj tednov, želi obogatiti tudi zbor sv. Viktorina s postnimi pesmimi, katerih bogato melodiko in globoka besedila vsekakor premalo poznamo. Pesmi bodo spremljali tudi postno obarvani teksti - prva izvedba oziroma objava meditativne postne pesmi znanega Ptujčana Franja Gunžerja, ki razmišlja ob križu, besedilo
nizozemskega jezuita, teologa in pesnika Huuba Oosterhui-sa in religiozne pesmi slovenskega pesnika Daneta Zajca v interpretaciji Alojza Šegule in Doroteje Emeršič.
Postni večer boste lahko doživeli v petek, 11. aprila, ob 19.00 v cerkvi sv. Jurija. Zbor sv. Viktorina vodi Sonja Winkler, na orglah bo petje in branje besedil spremljal Jože Vagner.
DE
torek • S. aprila 2Q14
Reportaža, kronika
ŠtajerskiTEBHlK 17
Piše: UrošŽajdela • Valencia, Katalonija in Aragonija (12. del)
Mallorca
Še ena neprespana noč v letoviškem mestecu Arenal, bodisi zaradi glasnih nemško-angleških ponočnjakov, bodisi zaradi precejšnjega hrupa iz bližnjih sob. Arenal ponuja raznoliko paleto namestitvenih možnosti, vendarle pa za pravo turistično poležavanje na plaži izbereva gromozanski hotel z najmanjšimi logističnimi omejitvami. Prav prijetno je opazovati nepredstavljivo groteskno borbo za prvi grižljaj zajtrka ali večerje v hotelski samopostrežni restavraciji. Prevladujejo naduti Angleži s svojimi teto-važami in pretirano glasnostjo. Krožniki prekipevajo od nakopičene hrane, mnogo bolj bolijo nerazumljivi ostanki hrane po opravljenem obedu.
Arenal je majhna vasica v plažnem konglomeratu številnih počitniških vasic ob ogromnem zalivu Palma de Mall-roca, ki se razteza ob 10-kilo-metrski peščeni plaži. Povsem nasproten del otoka krasi še drug mogočen zaliv Alcudia, tudi priznan med turisti. Razen poležavanja ob prijetno ogretem morju, srkanja osvežujočih pijač in v popoldansko tipičnih sprehodih ob promenadi nimaš pravzaprav kaj početi. Še največ zabave nudijo jutranji pijanski klateži, ki popestrijo tekaški začetek dneva. Tretji dan na plaži me obiščejo zanimivi pomisleki glede smiselnosti dopustovanja. Kamor pogledam, se lesketajo bolj ali manj beli celinski trebuhi. V morju račkasto posedajo z izklesanimi postavami in pozornosti željni fantiči in dekleta. Med
t
Foto: Uroš Zajdela
Pročelje vsake hiške v Valldemossi krasi podoba svetnice Kataline Thomas.
vsemi telesi hitijo azijske maserke v upanju na težko zaslužen denar. Mnogim popoldan v glavo stopijo prvi hlapi alkoholnih pijač, ki v kombinaciji s sončno pripeko nevarno prispevajo k dvigu testosterona in občutka alfa samca. Domačni si manjejo roke ob še enem uspešnem prodajnem dnevu, čeprav prodajajo dejansko povsem nerazumljivo neuporabno »robo«. Okrog osemnajste ure se plaža sprazni, saj je čas za večerno obleko in smrtno resno dirko na večerjo. Milijoni ljudi takole preživljajo dopuste leto za letom, razmišljam ob sproščenem slovesu zadnjih sončnih žarkov.
Mukotrpnega dopustovanja na plaži je konec. Mallorca je otok nepredstavljivih lepot, ki
Cvetoči grmi prekrasno dišečega rožmarina
Foto: Uroš Zajdela
se precej po špansko nagajivo skrivajo za hribi, griči in dolinami. Avtomobil je obvezna oprema. Ceste vzorno urejene, do-pustniški vozniki zagotavljajo (ne)varnost. Najlepši del otoka se nedvomno skriva na področju t. i. Serra Tramuntana. Gre za skorajda gorski greben z bogatimi 1300 metri nad morjem, ki je preko oceana povezan s celinsko Španijo. Osrednja točka »gorskega« masiva sestavlja najvišji vrh Puig, sicer zaradi vojaških razlogov nedostopen, in dve mogočni umetni jezeri, ki zagotavljata vodo za namakanje obdelovalnih površin v vročih poletnih mesecih. Že ob cesti pozdravljajo precej obsežni nasadi oljke, breskev, pomaranč in mandljev, najdemo tudi v Sloveniji že skorajda pozabljene rožiče. Osrednji del otoka je povsem raven in v pomladnih mesecih vsekakor primeren za kmetijstvo.
Le slabih dvajset kilometrov udobne vožnje in prispeva v majhno in prekrasno vasico Valldemosa v osrčju Tramunta-ne. Nasvet domačina prejšnjo noč na plaži po zgodnjem jutranjem obisku je bil več kot na mestu. Ob najinem prihodu se je vasica Valldemossa šele začela prebujati. Lokalne gospe z dolgo cevjo in primernim vodnim curkom čistijo ulice in pločnike. Številne trgovinice s spominki ravno pokukajo izza
Na vrhu znamenite poti nadškofa Saivatore se odpre pogled na zahodni del otoka.
Foto: Uroš Zajdela
svojih vrat. Starejši gospodje uživajo težko pričakovano jutro v bližnjih kavarnicah. Še ptičke slišiš prepevati. Kavica, čaj, spokojnost. Starejši gospod za sosednjo mizo razlaga: »Samo še zjutraj živimo v Valldemosi, turisti prinašajo denar, a odnašajo našo pristnost. Tisto ni več Valldemossa, kot jo poznamo mi.« In res se popoldan pravljična vasica spremeni v eno veliko, hrupno, vročo tržnico brez jutranje duše. Valldemosa je znana predvsem kot rojstna vasica edine majorške svetnice, svete Kataline Thomas, katere podobice najdemo prav na vsaki hiši v vasi in bližnji okolici ter po najstarejši farmaciji na otoku iz osemnajstega stoletja, katere lastniki so bili duhovniki. Gre tudi za najvišje ležečo vasico na otoku, zato se lahko pohvali pogosto tudi s snežno odejo, hkrati pa je izhodišče za nepozaben pohod ob potki znamenitega nadškofa Luisa Salvadorja, od koder se odpira dahjemajoč pogled na zahodni del otoka. Ob dosegu vrha se namreč zahodna stena vertikalno strmo spušča k morju in izoblikoval se je skalni previs višinskih razlik nad 800 metrov. Pokrajina se povsem spremeni in obda te občutek pristne alpske planote. Ob koncu prekrasnega dneva hitiva v lokalno restavracijo, sicer jutranji predlog gospoda za sosednjo mizo, na tradicionalno lokalno jed imenovano »horchata de almendra«, mrzlo mandljevo mleko ter »cocas de patatas« oziroma krompirjeve žemljice. Okusno, a manjka prava domača klobasa. Valldemosa je ponovno prazna, domačini v svoji mallorščini uživajo spokojnost. Svoje k pomembnosti vasice je prav tako prispeval Ramon Llul, čigar kip sicer krasi osrednji trg Palme de Mallorce, saj je ravno v Valldemosi ustanovil prvo jezikovno šolo na otoku. Ramon Llul, priznan kot prvi pisec v pristnem katalonskem jeziku. Kar devet let je živel v samoti, brez večjega stika s sočlovekom. Kaj bi le porekel na ponovno prerivanje ob novi porciji pomfrita v hotelski restavraciji, pomislim ob čakanju na juhico.
Nadaljevanje prihodnjič
Na valovih časa
Danes goduje Albert. Danes je svetovni dan Romov.
1336 se je rodil mongolski voditelj Timurlenk. Njegove horde so brez razlike pobijale krščansko in muslimansko prebivalstvo in spreminjale dežele v puščave.
1818 se je rodil nemški znanstvenik August Wilhelm Hofmann. Sintetiziral je nova barvila in razvil nove metode sinteze.
1838 je iz angleškega Bristola krenil na prvo vožnjo prvi redni čezatlantski parnik Great Western in čez petnajst dni priplul v New York. 1868 se je rodil ameriški zoolog Herbert Spencer Jennings, eden prvih znanstvenikov, ki so proučevali posamezne mikroorganizme in eksperimentirali z genetskimi spremembami enoceličnih organizmov. 1962 je umrl španski bikoborec Juan Belmonte, eden največjih bikoborcev vseh časov.
1826 so začele izhajati v celovški reviji Carinthia znamenite Pripombe k germanizaciji Koroške Urbana Jarnika.
Sreda, 9. april
Danes goduje Tomaž s tovariši.
1388 je švicarska konfederacija v bitki pri Näffelsu dosegla eno največjih zmag v boju za osamosvojitev izpod habsburške nadoblasti. 1776 je vlada Marije Terezije izdala predpise, s katerimi je urejala razmere na cestah.
1865	se je končala s podpisom premirja ameriška državljanska vojna. Začela se je 12. aprila 1861.
1866	so sprejeli v ZDA zakon o državljanskih pravicah, s katerim so dobili državljansko pravico vsi, ki so se rodil v ZDA. Tudi črnci.
1872 se je rodil francoski politik, dvakrat predsednik vlade Leon Blum. Vpeljal je 40-urni delavni teden in podržavil oboroževalno industrijo in banke. 1903 se je rodil ameriški endokrinolog Gregory Pincus, ki je veliko prispeval k razvoju prvih učinkovitih kontracepcijskih tablet. 1933 se je rodil francoski filmski in gledališki igralec Jean Paul Belmondo.
I Četrtek, 10. april Danes goduje Mihael.
1548 so usmrtili španskega konkvistadorja Gonzala Pizarra, ki so ga prejšnji dan ujeli. Bil je poveljnik protikraljevih sil v Peruju, ki ga imajo nekateri zgodovinarji za voditelja upora kolonistov proti centralni oblasti v Madridu in prvega borca za osamosvojitev izpod španske nadoblasti na ameriški celini.
1755 se je rodil nemški zdravnik Samuel Hahnemann utemeljitelj home-opatije.
1778 se je rodil angleški kritik in esejist William Hazlitt. Pisal je duhovite eseje po vzoru subjektivizma.
1858 se je rodil ameriški izumitelj srbskega rodu Mihajlo Pupin.
Petek, 11. april
Danes goduje Leon.
1767 se je rodil francoski slikar in litograf Jean-Baptiste Isabey, posebno znan kot miniaturist.
1814 je po porazu v »bitki narodov« pri Leipzigu in prihodu zavezniške vojske v Pariz Napoleon odstopil. Kot stalno bivališče so mu določili otok Elbo. 1882 se je rodil italijanski dirigent Bernardino Molinari. 1945 so ameriške čete osvobodile koncentracijsko taborišče Buchenwald v vzhodni Nemčiji.
1963 se je iz neznanega vzroka potopila podmornica na jedrski pogon Tre-sher, ponos vojne mornarice ZDA. Življenje je izgubilo 129 članov posadke.
Sobota, 12. aprili Danes goduje Lazar.
1204 je križarska vojska zavzela Konstantinopel. Tako se je končala četrta križarska vojna, še preden so dosegli končni cilj: osvojitev Egipta. 1605 je umrl ruski car Boris Godunov.
1722 se je rodil v Livornu italijanski violinist in skladatelj Pietro Nardini. 1861 se je s konfederacijskim obstreljevanjem trdnjave Fort Sunter začela ameriška državljanska secesijska vojna, ki se je končala 9. aprila 1865. 1906 se je rodil irski pisatelj Samuel Beckett, pri nas najbolj znan po delu Čakajoč na Godota.
1938 je umrl znameniti ruski basist Fjodor Ivanovič Šaljapin. 1945 je umrl Franklin Delano Roosevelt, ki je bil štirikrat izvoljen za predsednika ZDA.
1961 je Jurij Gagarin kot prvi človek poletel v vesolje. Z vesoljsko ladjo Vo-stok je v 108 minutah obletel Zemljo in pristal v bližini Saratova.
Nedelja, 13. april
Danes goduje Valerij.
1629 se je rodil nizozemski matematik, fizik in astronom. Z izboljšanim teleskopom je prvi odkril Saturnov satelit Titan.
1849 je madžarska skupščina odstavila Habsburžane in razglasila neodvisnost Madžarske.
1865 je bil v Fordovem gledališču ustreljen ameriški predsednik Abraham Lincoln, 16. predsednik ZDA, ki je naslednji dan umrl. 1871 se je rodil grški general in politik Joannis Metaxas, ki je od leta 1936 kot ministrski predsednik v soglasju s kraljem Jurijem II. vladal v Grčiji kot diktator in združil sile proti italijanskemu napadu. 1912 se je zaradi trčenja z ledeno goro potopila za tiste čase najlepša, najmodernejša in najhitrejša ladja Titanik.
1976 sta si po odhodu španski čet Maroko in Mavretanija razdelila Špansko Saharo
Ponedeljek, 14. april
Danes goduje Helena.
1452 se je rodil italijanski slikar, kipar, arhitekt, umetnostni teoretik, tehnični strokovnjak in izumitelj Leonardo da Vinci. 1527 se je rodil Holandec Ortelius, ki je narisal prvi moderni atlas sveta. 1707 se je rodil švicarski matematik, fizik in astronom Leonhard Euler, utemeljitelj hidrodinamike.
1800 se je rodil britanski admiral in polarni raziskovalec James Ross. S stricem Johnom Rossom sta odkrila več otokov in obal in tudi severni magnetni pol.
1843 se je rodil ameriški pisatelj Henry James, najpomembnejši predstavnik psihološkega realizma v anglosaški književnosti. 1865 je za posledicami atentata umrl predsednik ZDA Abraham Lincoln. 1898 se je rodila slovita črnska blues pevka Mamie Smith.
18 Štajerski TEDNIK
Kultura	
torek • 15. aprila 2014
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Bliža se tudi čas sajenja balkonskih lepotic
Topli dnevi letos nas bodo hitro premamili, da bi si balkonske lepotice hitro zasadili. Sama sem v dvajsetih letih ugotovila, da kljub vsemu pretirano hiteti ne gre. Zagotovo pa je zdaj čas, da začnemo o sajenju razmišljati. Kje torej začeti?
Foto: Miša Pušenjak
Bujni balkon, poln pisanega cvetja
Skrajni čas, da na prosto prestavimo potaknjence
Upam, da ste po večini to že naredili. Verjetno pa vseeno ni odveč, da vas na to opozorim. V zaprtih prostorih se nobena rastlina ne počuti dobro. Letošnje vreme pa nam po nekaj letih spet omogoča, da so potaknjenci že lahko na prostem. Postavimo jih sicer na zavetna mesta, ob zidovih hiš, kjer jih ne bo poškodoval veter. Če so še vedno notri, potem jih tudi ne postavimo takoj na sonce, saj so zanj prenežni. Če so novi poganjki zelo bledi, potem jih postavimo v senco. Najprej jih zalijemo s pripravki na osnovi morskih alg, ki jim dodamo tekoča železova gnojila. Tako tretiranje ponovimo še dvakrat v petdnevnem presledku. S pripravki iz morskih alg priporočam zaliti tudi vse rastline , ki so v dobri kondiciji. Tem ni treba dodati železovih kelatov.
Sama jih sicer še ne bi sadila v novo, svežo prst, razen če nimate namena domačih lepotic kombinirati s kakšnimi novejšimi, modernejšimi balkonskimi rastlinami. Če boste sadili samo svoje rastline, potem je najbolje, da jih tudi kar takoj presadite v nov substrat. Namerno sem napisala tujko, besedo substrat. Mnogi menijo, da je domača zemlja najboljša za rastline, saj
v taki rastejo tudi v naravi. Pa vendarle ni čisto tako.
Pri nabavi substrata, zemlje ne varčujemo
To je prvo pravilo za lepe balkonske zasaditve. Res je, da rastline v naravi rastejo v zemlji, ki niti približno ni podobna tisti, ki jo kupimo. Vendar so rastline, ki jih danes sadimo v korita, kar precej različne od tistih, ki so nekoč rasle v naravi. Ze nekaj generacij njihovih prednikov je od prvih ur svojega življenja raslo v kupljenih substratih. Zato se v navadni zemlji ne počutijo več dobro. Poleg tega se večina cvetlic bolje počuti v nekoliko zakisanih tleh. Zemlja na vrtovih je običajno precej visokega pH (vsaj nevtralna, če ne deloma alkalna, bazična). Tudi domači komposti so po večini bazični. Zato take domače mešanice niso primerne za naše balkonske rastline.
Tudi v trgovinah in vrtnih centrih vam ponujajo veliko različnih substratov, kako izbrati. Zal moram tudi v tej krizi napisati, da je kakovost substrata vedno pogojena s ceno. Poceni substrati se le redkokdaj ali skoraj nikoli ne obnesejo. Prav gotovo tudi ni dobro, da preveč zadržujejo vodo, kot se za nekatere reklamira, saj bodo velike težave v primeru močnejših padavin, mnogi pa boste
imeli tudi težave pri pravilnem zalivanju. Ko preverjate ceno, seveda ne pozabite pogledati tudi, koliko litrov zemlje je v posamezni vrečki in cene primerjajte na liter substrata, ne na vrečo. Potem pa poiščite nekje srednjo ceno in vsi substrati nad to ceno navzgor, bi morali biti v redu. Sama menim, da ne morete zgrešiti, če nabavite substrat pri vrtnarjih, ki prodajajo tudi balkonske rastline, ti zagotovo ne bodo kupili substrata, ki ni preizkušen, za katerega ne vedo, ali bo v redu.
Če imate finančne težave, je bolje, da se odločite raje za manj cvetlic, manj cvetočih ko-
rit in posod. Tem pa zagotovite odlične pogoje, da boste imeli z njimi poleti veselje. Rastline, ki rastejo v kar je možno najboljših pogojih zanje, imajo tudi vedno manj težav s škodljivci in boleznimi.
Izbira posode za sajenje balkonskih lepotic
Pravilo varčevanja velja tudi pri izbiri posod. Vedno izberemo največjo možno posodo za izbran prostor, ne glede na to, ali je to balkonska ograja ali mesto, kamor bomo postavili posode. Kaj mislim s tem? Na primer, če imamo okno, na katerega lahko postavimo meter dolgo korito, vedno raje izberemo eno dolgo korito kakor dve krajši. Ker seveda velik lonec zahteva tudi veliko substrata, porabo kasneje zmanjšate tako, da vanj postavite manjši lonec. Gre za to, da bodo korenine imele dovolj zraka.
Pri izbiri materiala se spet odločamo glede na to, kam bomo posode postavili, kakšno hišo, fasado imamo. K starim hišam zagotovo veliko lepše sodijo naravni materiali, kot sta glina, les. Tudi rastline se v takih materialih bolje počutijo. Vendar imajo ti materiali veliko omejitev. Ne samo, da predstavljajo višji strošek, da so dragi, tudi težki so. Težje jih prestavljamo. Če imamo torej težave z zdravjem in nimamo pomoči, potem odpadejo. Tudi na balkonske ograje jih bomo težje obešali, saj so mnoge prešibke za to. Še vedno pa velja, da moramo izbirati čim daljša in tudi širša korita. Ta so seveda tudi veliko težja.
Pri izbiri plastičnih materialov bodite tudi raje previdni. Mnogi se po letu ali dveh že polomijo, počijo. Zal so spet ti najcenejši. Torej tudi tukaj ne izbiramo najcenejših korit, loncev.
Spet se raje odločimo za manj korit, loncev, ki pa naj bodo iz kakovostnih materialov. Tako ali tako že nekaj časa ni več moderno, da so korita na balkonih v eni, nepretrgani vrsti. Sadimo dolga korita, v katerih je pisano rastje, več različnih rastlin, ki pa pridejo do izraza le, če se korita med seboj ne prepletajo. Med koriti na balkonu naj bo prostora za celo korito enake dolžine, kot so tista, ki smo jih zasadili. To pa pomeni polovico manj substrata in posod.
Na splošno velja pravilo, da bi rastline raje izbrale glino, za naš žep, balkonske ograje in naše zdravje pa je pogoste boljši kakovosten plastični material.
Kar se tiče barve materiala, je ta odvisna predvsem od barvnih kombinacij vaše fasade in zasaditev na vrtu. K belo obrobljenim oknom je zagotovo bolje izbrati belo posodo. V starih kmečkih hišah je opečnata barva tista, ki vzbuja domačnost. V zadnjih letih so se pri nas pojavila tudi korita močnih, pisanih barv. Zanje se odločite le z zavestjo, da mogoče taka barva kmalu ne bo več moderna in zanimiva, da jih boste morali hitro zamenjati. Če barva ustreza drugim barvam vaše okolice, vam pa je všeč in v
vas zbuja veselje, radost, potem - zakaj pa ne. Ne pa močnih barv izbirati samo zato, da boste moderni, drugačni od drugih.
Posebnost so korita z vodno rezervo
V zadnjih letih vsi zelo priporočamo korita z vodno rezervo. Imajo veliko prednosti, pa tudi nekaj omejitev. Prednost je tudi ta, da so zelo široka in lahko vanje posadite veliko rastlin z različnimi zahtevami po vodi. Če imate korita pod streho, potem ne razmišljajte, in ko bo treba nabaviti nova korita, se odločite za ta.
Tisti, ki pa imate korita na dežju izpostavljenih mestih, bodite nekoliko previdnejši. Predvsem poiščite taka, ki imajo ob vodni rezervi tudi luknjice, kjer bo odvečna voda lahko odtekla. Vsa teh luknjic nimajo. Mogoče sicer lahko te luknjice izvrtate tudi sami tik pod vrhom te rezerve. Drugi pomemben element teh korit so tudi merilniki, ki nam pokažejo, koliko vode je v rezervoarju. Ti so običajno stekleni, zato se včasih razbijejo. Trgovci vas na to ne opozorijo. Včasih jih zaradi kraj celo sami pospravijo na varno in vam jih pozabijo ponuditi h koritom. Brez teh merilnikov boste težko povsem izkoristili potencial teh korit.
Korita morajo imeti tudi posebne paličice, s katerimi držimo korito skupaj po širini. Ker so široka in relativno plitka zaradi vodne rezerve, bi drugače robovi odstopali od zemlje, korenine rastlin pa bi se znašle v zraku, kjer bi odmrle. Zato morajo biti te plačice priložene koritu, pa tudi uporabljati jih morate, seveda, čeprav so ob sajenju nekoliko moteče.
Sama sem navdušena nad njimi. Predvsem so mi všeč zato, ker je potem omejitev pri zasajanju naših korit samo še domišljija in izbira rastlin. Korita pa lahko zasadimo pisano, moderno, v njih pa vedno preizkušamo tudi nove rastline.
Komur je ovira strošek, naj spet ravna tako, kot sem že napisala zgoraj, naj zmanjša število korit. Boste videli, poleti vam bodo cvetlice vrnile strošek in trud z neumornim cvetenjem.
Miša Pušenjak
Zdravstveni nasveti
Prehlad in gripa (5. del)
sta nalezljivi virusni obolenji, ki prizadeneta zgornja dihala. Širita se kapljično - okužimo se v bližini bolnikov, ki kašljajo in ki-hajo. Lahko pa se okužimo tudi z neposrednim stikom z bolnikom ali okuženimi predmeti. Prehlad in gripa sta značilna za zimske mesece.
Zdravila za prehlad ali gripo ni. Z zdravili, prehranskimi dopolnili in medicinskimi pripomočki lajšamo simptome gripe ali prehlada.
Glavobol, bolečina in povišana temperatura so pogosti spremljevalci prehlada, gripe sinuzitisa, vnetega žrela in ušesa. Glavobol, povišano temperaturo in bolečine bomo ublažili z zdravili, ki jim rečemo analge-tik-antipiretiki. To so lahko para-cetomol, acetilsalicilna kislina ali nesteroidna protivnetna zdravila. Pri prehladu pogosto svetujemo kombinacijo neštetih učinkovin s C-vitaminom, ki jih zaužijemo v obliki šumeče tablete ali toplega napitka. C-vitamin nam zelo koristi, saj ga telo v času prehlada potrebuje več. Pri zelo povišani temperaturi svetujemo dvojni odmerek paracetamola ali acetilsa-licilne kisline!
Vročine ni treba zniževati, če je nižja od 38,5 stopinja Celzija
in če drugi simptomi za bolnika niso preveč moteči. Vročina je odgovor telesa na pirogene substance - to so bakterije in njihovi toksini ali pa jih telo samo proizvede kot odgovor na okužbo.
Vročina se pri otrocih pojavi v dveh fazah. V prvi bolnika trese mrzlica - takrat položimo otroka v posteljo in ga pokrijemo. V drugi fazi nastopi povišana temperatura. Vročina je eden od obrambnih mehanizmov telesa in otrokov zaveznik v boju proti bolezni. Prvo vodilo ukrepanja naj bo otrokovo počutje in ne višina telesne temperature. Kadar otroku izmerimo povišano temperaturo (tudi 39 °C) in se otrok dobro počuti, je razigran in nima nobenih drugih znakov (kašelj, pospešeno dihanje ...), ni smiselno posegati po antipiretiku. Kadar pa se otrok slabo počuti, ne pije, je zadržan in vidno utrujen, posežemo po antipiretiku. Nove smernice ne priporočajo hlajenja otroka v hladnih kopelih ali z obkladki, saj bo s tem center v možganih prepoznal to, kot da otroka zebe. Otrok tudi ne slačimo - otrok z vročino naj bo oblečen v lahka, zračna oblačila. Pri povišani TT je treba poskrbeti za vnos tekočine, sicer pride do
Foto: Črtomir Goznik
Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec.
dehidracije in dodatnih težav. Tekočina naj ima sobno temperaturo, poskrbimo, da otrok pije ves čas, v manjših količinah. Prehrana naj bo lahka. Med zdravili posežemo po paracetamolu in/ ali ibuprofenu. Zdravilo naj otrok zaužije! Svečke uporabljate izjemoma, npr. ko otrok bruha.
Pri otrocih se predvsem bojimo vročinskih krčev. Nove smernice priporočajo enako obravnavo teh otrok, oz. odsvetujejo dajanje zdravila preventivno. Temperaturo nižamo, ko preseže 38,5 °C.
Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., Lekarne Ptuj
Foto: Miša Pušenjak
Samo v koritih z vodno rezervo lahko sadimo tako različne cvetlice: bujni bronasti šaš, ki ne potrebuje veliko vode, begonijo, ki jo preveč vode lahko celo uniči, in okrasno koprivo, ki zahteva veliko zalivanja, pa še na sonce jo lahko postavimo.
torek • 15. aprila 2014
Odraslim prepovedano
ŠtajerskiTEBHlK 19
S svetovne glasbene scene
To je to
Letos mineva že 20 let od smrti legendarnega pevca in kitarista kultne zasedbe Nirvana Kurta Cobaina. Njegovo življenjsko pot bodo prikazali tudi v novem stripu, ki bo v tiskani in digitalni obliki izšel 2. aprila. Avtor stripa je Jayfri Hashim, sam strip pa je del serije produkcijske hiše Blue water productions, v okviru katere so že nastali biografski stripi o Jimiju Hendrixu, Johnu Len-nonu, Paulu McCartneyju, Jimu Morrisonu in Keithu Richardsu. V okviru omenjene serije bodo v kratkem izdali še strip, ki bo posvečen Freddieju Mercuryju in članom legendarne skupine britanskih komikov Monty Python. Naj spomnimo, Curt Cobain je naredil samomor 5. aprila 1994 v svoji hiši v Seattlu. Nirvana je samo v ZDA prodala več kot 25 milijonov albumov, po vsem svetu pa več kot 50 mi-
Carlos Santana
Foto: musiclipse.com
ionov.
John Carter Cash, sin enega izmed najvplivnejših ameriških glasbenikov 20. stoletja John-nyja Casha, je v izjavi za britanski časnik Guardian povedal, da je v arhivu svojega očeta odkril ogromno še neobjavljenega materiala. Glasbe naj bi bilo dovolj za kar štiri ali pet albumov. S pomočjo Casha mlajšega, ki tudi sicer skrbi za očetovo zapuščino. je 25. marca izšel, kot pravijo mnogi, pozabljeni dragulj album z naslovom Out among the stars. Po smrti Joh-nnyja Casha leta 2003 je že izšlo
več albumov s še neobjavljenimi skladbami. Mož v črnem, kot nekateri imenujejo tega legendarnega country glasbenika, se je v glasbeno zgodovino zapisal z nekaterimi nepozabnimi, danes že zimzelenimi uspešnicami, kot so I Walk the Line, Ring On Fire
in Folsom Prison Blues. ®®®
Barbadoška pevka Rihanna je bila proglašena za modno ikono leta 2014. Največje priznanje ameriške modne industrije ji je podelilo Združenje ameriških modnih designerjev (Council of fashion designers of America). Rihanna ni uspešna samo na
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	HAPPY - PHARRELL WILLIAMS
2.	ALL OF ME - JOHN LEGEND
3.	DARK HORSE - KATY PERRY FT. JUICY J
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	SHE LOOKS SO PERFECT - 5 SECONDS OF SUMMER
2.	I GOT U - DUKE DUMONT FT JAX JONES
3.	CHANGES - FAUL & WAD AD VS PNAU
NEMČIJA
1.	WAVES - MR. PROBZ
2.	HAPPY - PHARRELL WILLIAMS
3.	RATHER BE - CLEAN BANDIT
glasbenih odrih, zelo uspešna je tudi v svetu mode, kjer sodeluje z znano britansko modno verigo River island in z ameriškim kozmetičnim podjetjem MAC. Pred Rihanno so se z nazivom modna ikona okitile zvezdnice, kot so Lady Gaga, Nicole Kidman in Kate Moss.
®®®
Legendarni Carlos Santana, Wyclef Jean, Avicii ter Alexandre Pires so štiri glasbena imena, ki bodo 13. julija nastopili na svečanem zaprtju letošnjega Svetovnega nogometnega prvenstva. Na stadionu v Rio de Janeiru se bodo predstavili s skladbo Dar um jeito (We will find a way). V naslednjih mesecih bo izšla tudi celotna zgoščenka s skladbami z letošnjega mundiala, vključno z uradno himno prvenstva v Brazilji We are one Pitbulla, Jennifer Lopez in Claudie Leitte. Spomnimo se še nekaterih skladb iz prejšnjih prvenstev: Gloryland iz 1994 (Da-ryl Hall in Sounds of Blackness), La copa de la vida Rickyja Martina iz 1998, hit Boom Anasta-cije iz 2002 ter Shakirina Waka
waka iz leta 2010.
®@®
V maju bo izšel novi album pokojnega kralja popa Michaela Jacksona. Album, na ka-
terem bo 8 skladb, bo izšel pri založbi Epic records. Nekatere še nikoli objavljene skladbe so s pomočjo nekaterih znanih glasbenih imen, kot so Timbaland, Rodney Jerkins in skupina Stargate, dobile tudi novejšo in sodobnejšo preobleko. Ob osnovnem albumu bodo pripravili tudi posebno izdajo, na kateri bodo oboževalci ob priredbah pesmih lahko prisluhnili tudi originalnim izvedbam. To pa ne bo prvi posmrtno izdani album Michaela Jacksona, saj so že leta 2010 izdali album s preprostim
naslovom Michael.
®®®
Pop pevka Cyndi Lauper se
je odločila, da bo po 30 letih ponovno objavila svoj samostojni debitantski album She's so unusual. Ljubitelji te ameriške pevke boste tako lahko ponovno slišali nekatere njene največje uspešnice, kot so Time after time, All through the night, She bop, Money changes everything ter seveda tudi skladbo Girls just want to have fun, s katero se je povzpela na sam vrh ameriške glasbene lestvice. Album, ki je v originalu izšel davnega leta 1983, naj bi se pod naslovom She's so unusual: A 30th anniversary celebration na trgovskih policah ponovno znašel v aprilu.
Janko Bezjak
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!

Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o., Raičeva 6 2250 Ptuj
Dobri stari časi
Naš svet je velik. Neskončno zanimiv in neskončno zapleten. Svet se nenehno spreminja, vsak dan se pojavi kaj novega in kaj izgine, ljudje pa se dan za dnem soočamo z raznoraznimi problemi. Osebnimi, ekonomskimi, družbenimi ter vsemi ostalimi. Ni čudno, da se mnogim izmed nas pogosto zazdi, da živimo v sila nenavadnih in neprijaznih časih ter da se bo vse skupaj slej ko prej sesulo samo vase.
Marsikdo si posledično reče, da je včasih bilo boljše, morda o preteklosti celo romantično sanjari. Morda kdo; jaz ne. Mislim namreč, da je vsaka nostalgija odveč. Vsaj po mojem skromnem mnenju živimo v najboljšem času do sedaj in vsak dan je boljši kot prejšnji. Danes živimo bolje kot včeraj in jutri bomo živeli bolje kot danes. Takšna je pač narava napredka. Seveda imamo tudi razne politične težave, vendar te so posebna tema in se tako vanje na tem mestu ne bom spuščal. Pišem namreč o človeški vrsti kot takšni, o naši civilizaciji, ki nenehno napreduje ter o človeškem življenju, ki se v povprečju izboljšuje iz dneva v dan, iz minute v minuto.
Zdraviti znamo neštete bolezni, za katerimi so ljudje še pred kakšnim stoletjem umirali pred svojim dvajsetim rojstnim dnem, ustvarjati znamo materiale za vsako našo potrebo in vsak človek premore računalnik, bolj sposoben od tistega s katerim je NASA prvič poslala človeka na luno. Vsega tega še pred kratkim nismo imeli. Seveda, tudi brez računalnikov lahko preživimo, a zakaj bi, ko pa je življenje z njimi toliko bolj zanimivo, zabavno ter lažje, svet pa je neskončno manjši? Človeštvo gre naprej in nima se smisla pretirano ozirati nazaj. Zgolj preživeti (vsaj do določene starosti) je mogoče brez marsičesa, a nam na srečo ni več treba. Samo zato, ker smo naredili nekaj korakov naprej in naše življenje ni več preprosto posedanje pod milim soncem, to še ne pomeni, da je ta era slaba.
Ravno zaradi tega je boljša! Boljša od vseh preteklih er. Vemo več in delamo bolje. V marsikaterem pogledu več nismo prepuščeni milosti narave, živimo lahko dlje, jemo boljšo ter bolj zdravo hrano kot kadarkoli prej, izkusimo lahko več stvari, kot si jih lahko zamislimo, živimo v izobilju in kmalu bomo lahko potovali v vesolje.
Kadar se ljudje ozirajo v zgodovino in sanjarijo o "romantični" preteklosti, veliko stvari radi pozabijo. Razmišljajo, na primer, kako prijetno je moralo biti pred 150 leti, ko so se ljudje v oblekah mirno sprehajali po parkih, kadili svoje pipe, klepetali v kavarnah in brali knjige v udobnem naslanjaču. Pozabijo pa, da bi takšne posameznike lahko prešteli na prste, saj je velika večina od zore do mraka garala na polju. Pozabijo, da je bilo poleti neznosno vroče in pozimi nevarno mrzlo. Da ni bilo hladilnikov, iz katerih bi lahko vzeli hrano po okusu, kadarkoli bi se nam zazdelo. Ni bilo elektrike, informacije, znanje ter mnoge dobrine so bile omejene na elite, socialni krogi določeni z geografijo. Ženske so umirale ob porodih, otroci ko so stopili na zarjavel žebelj. Letina je bila odvisna vremena in milosti škodljivcev, število otrok pa od sreče oziroma nesreče.
Vse to so "dobri stari časi" in sam se težko domislim česa, v čem so slednji bili boljši od časov, v katerih živimo sedaj. Sprijaznimo se, da nam je bolje, kot nam je kadarkoli bilo in da nam bo v prihodnosti prav gotovo še mnogo ugodneje. Neskončno srečni smo lahko, da imamo privilegij živeti v dobi znanosti in tehnologije in nestrpno bi se morali veseliti prihodnosti, namesto da se nostalgično oziramo po preteklosti. Čaka nas namreč še neskončno vznemirljivih odkritij, kakor tudi prihodnost, svetlejša od vseh naših upov ...
Matic Hriberšek
t V
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
-IAPPY - PHARREL WILLIAMS
IICTED TO YOU - AVICCI
3.	ALL OF ME - JOHN LEGEND
4.	LET HER DOWN EASY - GEORGE MICHAEL
5.	LIAR LIAR - CRIS CAB/PHARREL WILLIAMS
6.	GEORGE EZRA - BUDAPEST
7.	WE MUST BE CRAZY - MILOW
8.	TEAM - LORDE
9.	WAVES - MR. PROBZ
10.	BLACK SATURDAY - MANDO DIAC
11.	ROUND AND ROUND (SPET) - TINKARA KOVAČ
Vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8°98,201043 bo Janko Bezjak
20 Štajerski1TEDNIK
Nasveti, za kratek čas
torek • 15. aprila 2Q14
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
TOREK
mineštra z bobom*, polnozrnati kruh, marmorni kolač SREDA
makaroni z mletim mesom, endivija v solati, puding ČETRTEK
štajerska kisla juha, pražen krompir PETEK
porova kremna juha, krompirjevi cmoki, mešani kompot SOBOTA
perutničke na žaru, mešana zelenjava na žaru,
beljakove rezine**
NEDEUA
čebulna juha, puranji zrezki v vrtnarski omaki, dušen
riž, solata, jogurtove rezine
PONEDELJEK
stročji fižol v omaki, hrenovke, palačinke
*Mineštra z bobom
Sestavine: 300 g boba, 300 g drobnih testenin (polžkov), 1 čebula, 2 stroka česna, 3 žlice naribane-ga gomolja zelene, 1 žlica sesekljanega peteršilja, 5
žličk paradižnikove mezge, 100 g prekajene slanine,
sol, poper, 4 žlice naribanega sira.
Naribano čebulo, strt česen, nariban gomolj zelene in sesekljano slanino pražimo na olju. Dodamo bob (če je suh, ga namakamo čez noč), zalijemo z vodo, posolimo in kuhamo, da se bob zmehča. Ko je skoraj kuhan, dodamo testenine in mineštro skuhamo do konca. Primešamo paradižnikovo mezgo, odstavimo z ognja, in preden postrežemo, potresemo s peteršiljem in naribanim sirom. Postrežemo s polnozrnatim kruhom.
**Beljakove rezine
Sestavine: za krhke beljakove plošče: 5 beljakov, 250 g sladkorja, 100 g mletih orehov, 1 žlica drob-tin; za kremo: 5 rumenjakov, 150 g sladkorja, 3 žlice moke, 250 ml mleka, 1 čajna žlička ekstrakta vanilje, 250 g masla ali margarine, po želji malo ruma.
Beljake penasto umešamo in jim med mešanjem dodamo sladkor. Na koncu z žlico vmešamo orehe in drobtine. Zmes damo v pekač, obložen s peki papirjem, in pečemo pri 180 stopinjah okrog 40 minut. Rumenjake penasto zmešamo s sladkorjem, dodamo vaniljev ekstrakt, moko in mleko ter damo kuhat, da se zgosti. V ohlajeno kremo dodamo maslo. Beljakovo ploščo prepolovimo. Prvo polovico premažemo s kremo in prekrijemo z drugo polovico. Dobro ohladimo.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Foto: ASV
©©©
DVIGALO
Policist na letnem dopustu. Vstopi v hotel, se zglasi v recepciji, prevzame ključ od sobe in se s kovčki v rokah napoti proti dvigalu. Vrata dvigala so odprta in policist vstopi. Nato pa čaka, čaka in čaka. K dvigalu pristopi receptor in ga vpraša: »Na kaj pa čakate?«
»Na ostale, vendar!« »Katere?«
»No, saj tukaj piše, da je za
osem oseb!«
©©©
POVABILO
Preden je Gorenjec praznoval rojstni dan je poklical sorodnike in prijatelje in jim dejal: »Pridite vsi naenkrat, da se panti
na vratih ne bodo znucali!« ©©©
ZEBE GA
Starejši pacient je potožil doktorju: »Doktor, strašno se počutim. Vedno me zebe v noge, pa čeprav je zunaj še tako vroče! Le kaj naj storim?«
»Kar brez skrbi. Priporočam vam, da storite tako, kot sem jaz, ko sem imel podobne težave. Iz lastnih izkušenj vem, da vam bo pomagalo. Torej, doma se je žena usedla na kavč, jaz pa
sem ji dal noge v naročje in žena mi jih je masirala. Videli boste, da bodo kmalu tople.« »Hm... », je malo razmislil možakar. »Kdaj pa je vaša žena doma?«
©©©
INVALIDI
Ob kozarčku rujnega so se srečali gluhi, šepajoči in slepi. »Slišal sem, da bo vojna!« je rekel gluhi.
»Bomo videli!« se je oglasil slepi. »Če bo vojna bomo pa bežali!« je
rekel šepajoči.
©©©
URA
Govornik, poslanec v Državnem zboru, se je po govoru opravičil: »Oprostite mi, ker sem bil morda nekoliko predolg, toda doma sem pozabil uro.« »Zakaj pa ne pogledaš na koledar?« se je oglasil eden od poslancev.
©©© NEPOTREBNO
»Saj vam ni potrebno držati ust tako široko odprtih!« je zobozdravnik rekel pacientu na stolu. »Ali ne boste vrtali?« »Vrtal bom že, toda jaz ostanem zunaj!«
©©©
SESTAVIL
EDI KLASINC
NAŠ RADIJSKI NOVINAR (JURIJ)
LUKA V ČILU
NAŠA IGRALKA ZUPANČIČ
JAP. BIOLOG (SUSUMU)
OSTANEK
PRI GORENJU
AM. PEVEC (CHRIS)
EMIL SMASEK
PAPEŽEV PRIVRŽENEC
AGAMEMN-ONOV SIN
KADILEC PIPE
SVETOVNO MORJE
GERMANSKA BOJEVNICA
ZORAN OGRINC
UBRANOST GLASOV
KOMAD BRENDIJA
BESNOST
JAJCA DVOŽIVK V KEPAH
ALENKA KEJŽAR
UMETNIŠKA SMER
NOVINAR (MIHA)
VLAKNATA MINERALNA VOLNA
NAJVIŠJI INDIJANSKI BOG
IZRAELSKA ŠAHISTKA
GLOBOK TOLMUN
OSEBNI DOHODEK
DEKLE V NOČ. LOKALU
MESTO V RUSIJI
FRAN ROŠ
IR. PESNIK (OSCAR)
PADALKA FRAS
PESNIK GREGORČIČ
AMERIŠKI ROCKOVSKI TRIO
FINSKO JEZERO (INARI)
MEDENO PECIVO
SNOP SVETLOBE
MADŽARSKI PLEMIČ
SLIKARKA REMEC
DRUŽINA ZVERI
GLINA
DEBELA ŠIBA, PROT
APETIT
DESNI PRITOK RENA
MODEL CITROENA
OTOK V POLINEZIJI
DERIVAT AMONIAKA
ELDA VILER
ALENKA LESJAK
KARMEN DVORJAK
VITAMINSKI NAPITEK V PRAHU
KLJUKASTI KRIŽ
ROMUNSKI ČASOPIS
DRŽAVA NA BLIŽNJEM VZHODU
HČI EVRIDIKE
UGANKARSKI SLOVARČEK: ADEVARUL = romunski časopis, ARICA = luka v Čilu, EVFONIJA = ubranost glasov, HABINA = debela šiba, prot, IRI = globok tolmun, KLINOVA = izraelska šahovska velemojstrica (Maša), LOW = ameriški rockovski trio, POPOV = slovenski radijski novinar (Jurij), TONEGAVA = japonski biolog (Susumu).
■WNva 'NVHI 'indVAaav 'orodyNSWH 'viiA3a30 'NIIAIV 'IHHVI
'IIAIV '111 'VNiaVH 'd31SINV0 'ISd 'ros '13031 '3dVN3 'MOl 'dd 'Visra 'VVWIIAIINV 'ao 'VAONI~M VSVIAI '~IOAd31 'IAI3ZHV3d 'ISOllQdS '»INdlSaa 'V1WSI '13d3d 'VOldV 'AOdOd :ouABiopoA 3MNVZIHM 31A3IIS3H
torek • S. aprila 2Q14
Za kratek čas
ŠtajerskiTEBlUK 21
Govori se...
... da bo uspešno ptujsko podjetje, ki je z razvojem mobilne aplikacije uspelo prodreti na tuje trge, potem ko jih je obiskal sam predsednik države, zanj izdelalo mobilno aplikacijo o padanju politične podpore, kar bo zanje zagotovo mačji kašelj. Deloma zato, ker so na svojem področju strokovnjaki, deloma pa tudi zato, ker politične podpore v teh časih itak ni deležen več nihče.
... da šterntalskemu županu poleg svetnikov nagaja tudi beseda nagajanje, saj se mu nemalokrat nagajivo prikrade med govorom.
... da so videmski svetniki pri sprejemanju državnega prostorskega načrta ostali brez podpore njihovega poslanca. Ta se je takrat bolj kot z usodo svojih občanov ukvarjal z izpitom nemščine.
... da so juršinski občani sicer zelo zadovoljni, ker tamkajšnja predsednica nadzornega odbora zelo strogo gleda pod prste lokalnim političnim funkcionarjem, da res delajo vse po zakonu. Ampak ob tem se nekateri sprašujejo, ali ima taista predsednica vse tako zelo po zakonu urejeno tudi
na domačem dvorišču, saj naj bi najemnino za svoje stanovanje prejemala kar na roko .
. da se je v petek šoferju avtobusa s ptujskimi teniškimi navijači zelo mudilo iz Portoroža. Ko je to prišlo na uho Blažu, je dvoboj končal v najkrajšem možnem času ...
... da naša prvoaprilska o odpadkih v OC Novi jork v Markov-cih le ni bila tako iz trte izvita. Bralci so nas po objavi opozorili, da se v OC dejavnost, povezana z odpadki, dejansko izvaja. A ne s komunalnimi, ampak z nevarnimi.
. da zaradi del na mestnem trgu v torek ne bo delala kanalizacija. V mestni hiši so zato resno razmišljali, če ne bi razglasili prostega dneva za uslužbence, ki ne bodo imeli kje kakati in lulati .
Vidi se...
... da parkiranje na uradnih parkiriščih, kjer je treba plačati parkirnino, ne diši niti tistim, ki to parkirnino pobirajo. V redar-ski službi pa pri svojih komunalnih kolegih, s katerimi skupaj polnijo (tudi) občinsko blagajno, v takih primerih radi zamižijo...
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
RUBRIKA JE NAMENJENA OTROKOM. Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Otroci, poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 14. aprila, pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, d. o. o., Osojnikova cesta 3, Ptuj.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Leto rojstva:_
Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel nagrado v sprejemni pisarni Radia-Tednika Ptuj. Nagrado podarja Knjigarna Felix. Nagrado prejme Hana Štumperger, Markovci.
Iskrice
Foto: Andrej Kmetec
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! »Na tej fotografiji je starejši brat radijskega Pipirotija iz Štajerske budilke. Sliši pa na ime Žarko,« je ob današnji fotografiji tedna pripisal njen avtor Andrej Kmetec iz Skorišnjaka.
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakpskpp
		e	4				i	
s					i		e	
		i	s		2			
			1					s
2					4	e		
S	s						2	
				S		i		
				s				e
e		i						s
	Ljubezen	PoseC	Denar'	Zdravje
Oven	V	©©©	€€	OOO
Bi	VV	©	€€€	OO
Dvojčka	VVV	©©	€	O
Rak	VV	©©©	€€€	O
Le.v	VVV	©©	€	OOO
Devica	VV	©©©	€	OOO
Tehtnica	VV	©	€€€	OO
Škorpijon	VVV	©©	€	OOO
Strelec	V	©	€€€	OO
Kozorog	VV	©©©	€	OOO
Vodnar	V	©©	€€€	O
Ribi	VV	©©©	€	OOO
Sestavil: Tadej Sink, horarni astrolog
Velja za teden od 8. aprila do 15. aprila 2014. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
(Vir: www.pregovor.com)

»Slabo govorim o njem kadar je navzoč in dobro kadar je odsoten.« Said Ibn Al-Asam
•k**
»Oster jezik je edino orodje z rezilom, ki postaja z rabo ostrejše.« Washington Irwing
•k**
»Nepozabite, da vsak laskavec živi na račun tistega, ki ga posluša.« Jean de La Bruyere
•k**
»Če nimaš ničesar povedati, molči.« Charles Caleb Colton
»Da je molk moč in govorjenje slabost, se vidi tudi po tem, da starci in otroci radi govorijo.« Ivo Andric •k**
»Gostobesedni ljudje so prekletstvo naše zemlje.« Ralph
Waldo Emmerson
•k"k"k
»Če ti v srcu ne gori močan ogenj, nima smisla poskušati.«
Dean Karnazes
•k"k"k
»Pri uspehu gre v glavnem za to, da vztrajamo tudi po tem, ko so ostali obupali.« William Feather •k"k"k
»Včasih moraš iti skozi pekel, da bi prišel do nebes.« Dean Karnazes
•k"k"k
»Življenjskega uspeha ne merimo z dolgostjo življenja, premoženjem, častmi in vplivnostjo.« Robert Shuller
22 Štajerski
Zanimivosti
torek • 8. aprila 2014
Kegljanje na ledu • Slovenke tretje na svetovnem prvenstvu
Članica ekipe je bila Sabina Jančič iz Makol
Za nasmejano rdečelasko Sabino Jančič iz Jelovca pri Makolah velja, da dejanja in dosežki govorijo namesto nje. Dosežki, ki jih redkobesedna Sabina v kegljanju na ledu niza iz leta v leto. Tako se je v začetku marca na svetovnem prvenstvu v Inns-brucku okitila z bronom v moštveni igri, v začetku leta pa je osvojila tretje mesto na državnem prvenstvu.
Sabina se je s kegljanjem na ledu spoznala v srednji šoli, ko ji je bila ta igra predstavljena pri športni vzgoji. Vzljubila jo je, saj je podobna balinanju. Balinčke je namreč kot otrok pogosto metala po dvorišču. Domače dvorišče je nato zamenjala z dvorano Tabor v Mariboru. Pisane balinčke pa s petkilo-gramskim čokom.
Še isto leto, ko je začela
trenirati, je že postala reprezentančna članica. Njeno prvo evropsko tekmovanje je bilo leta 2001 za mladinsko reprezentanco. Uvrstili so se tik pod vrh. Že pri 19 letih pa je stala na evropskem odru za medalje. »Jaz sem jokala, ker sem bila prepričana, da sem premalo doprinesla k bronu, druge članice našega moštva pa so jokale od sreče, ker je ekipa po dolgih letih osvojila medaljo,« se spominja prve osvojene medalje na velikih tekmovanjih.
Uspehi so si nato sledili. Tako se je v njeni zbirki odličij nabralo šest medalj z evropskih prvenstev, številne medalje iz evropskih lig, osvojila je dva naslova državne prvakinje, in sicer leta 2004 in 2012. Pa tudi sicer Sabina od leta 2004 kroji slovenski vrh v kegljanju na ledu, saj se redno
Uspehi Sabine Jančič:
2.	mesto, DP - posamično mladinsko, 2000/01: Jesenice
3.	mesto, DP - ekipno članice, 2000/01: Jesenice 3. mesto, DP - ekipno članice, 2001/02: Jesenice
3. mesto, DP - posamično članica, 2001/22: Jesenice
2.	mesto, DP - posamično mladinsko, 2002/03: Jesenice
3.	mesto, EP ciljno ekipno, 2002/03: Garmisch-Partenkirchen
1.	mesto, DP - ekipno ciljno mladinci, 2003/04: Jesenice 3. mesto, evropska liga posamično, 2004/05: Jesenice
2.	mesto, DP - posamično, 2004/05: Jesenice
2.	mesto, EP - ciljno ekipno, 2004/05: Regensburg
3.	mesto, EP - ciljno ekipni, 2004/05: Regensburg 2. mesto, DP - posamično, 2005/06: Jesenice
2.	mesto, DP - posamično, 2006/07: Jesenice
3.	mesto, DP - ciljno ekipno, 2006/07: Jesenice
2.	mesto, EP - ciljno ekipno, 2006/07: Weiz
3.	mesto, DP - posamično, 2007/08: Jesenice 3. mesto, DP - ciljno ekipno, 2007/08: Jesenice
2.	mesto, DP - posamično, 2008/09: Jesenice
3.	mesto, DP - ciljno ekipno, 2008/09: Jesenice 3. mesto, EP - ekipno, 2008/09: Regen
3. mesto, DP - posamično, 2010/11: Jesenice
2.	mesto, DP - ekipno, 2010/11: Jesenice
1.	mesto, DP - posamično, 2011/12: Jesenice
3.	mesto, DP - ciljno ekipno, 2011/12: Jesenice
2.	mesto, DP - ciljno ekipno, 2012/13: Jesenice
3.	mesto, DP - posamezno, 2013/14: Maribor 3. mesto, DP - ciljno ekipno, 2013/14: Maribor
3. mesto, svetovno prvenstvo - ciljno ekipno, 2013/14 Innsbuck
Slovenska reprezentanca v kegljanju na ledu je na svetovnem prvenstvu osvojila bronasto medaljo.
Sabina jančič med nastopom
uvršča na stopničke, zgolj lani je zasedla četrto mesto. Najžlahtnejše odličje pa je -kljub bronastemu lesku - medalja z letošnjega svetovnega prvenstva.
Ti rezultati so plod treningov, ki jih ima trikrat tedensko v Mariboru. Pri tem ji klub zaradi finančnih težav ne krije potnih stroškov, niti opreme. Zgolj plošča čoka ali keglja stane približno 60 evrov, potrebuje pa jih vsaj deset za zimska in nato še za
poletna tekmovanja. Čok ali kegelj pa stane približno 270 evrov. Brez redne zaposlitve v podjetju Eurel v Poljčanah se ne bi mogla udejstvovati v športu, hobiju, v katerem posega po najvišjih mestih ter skrbi, da je slovenska zastava ob boku drugih velesil v tem športu, kot so Nemčija, Avstrija in Italija.
Sicer pa se v kegljanju tekmuje ekipno in posamezno v bližanju in izbijanju ter ciljno na štiri različne tarče. Zmaga ekipa ali posameznik, ki zbere največje število točk. Tek-
muje se s kegljem - čokom, ki je težek pet kilogramov. Čok je opremljen z različnimi ploščami, ki jih tekmovalci uporabljajo glede na zahtevnost meta in glede na razmere na igrišču - ledeni ploskvi. Razlika med curlingom in kegljanjem je, da je pri curlingu ledna površina gladka, ima težje in drugačne keglje, hitrost se določa s pometanjem pred kegljem, pri kegljanjem na ledu pa se ta dosega z različnimi ploščami.
Mojca Vtič
V	torek, 1. aprila, smo v Štajerskem tedniku objavili prispevke s prvoaprilskimi potegavščinami. Izmed vseh, ki ste jih prepoznali in nam poslali naslova vsaj dveh prispevkov na izpolnjenem kupončku, smo izžrebali pet srečnežev, ki bodo prejeli po dve brezplačni vstopnici za kopanje v Termalnem Parku Term Ptuj.
Nagrajenci:
•	Srečko Cuš, Moškanjci 13a, 2272 Gorišnica
•	Janko Marin, Bresnica 70a, 2273 Podgorci
•	Vlado Rola, Vitomarci 63, 2255 Vitomarci
•	Živko Lazič, Ul. 25 maja 5, 2250 Ptuj
•	Matej Simonič, Podvinci 124, 2250 Ptuj
Objavljene prvoaprilske potegavščine so bile naslovljene:
Izjemno pomembna turistična naložba (stran 1)
V	Novem yorku regijsko odlagališče (stran 2) Novi ptujski hotel bo imel 65 sob (stran 5)
V	Zavrču trener vseh trenerjev - Ciro Blaževic (stran 11)
Nagrajenci prevzamete vstopnice v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj, na Osojnikovi cesti 3, z osebnim dokumentom.
Izžrebancem čestitamo, vsem, ki ste sodelovali, pa se zahvaljujemo.
v
Štajerski
mm četrtek ©e u m
glOVENSCCIHl IP©P f T®[F
7 8L0¥iKI®KIH POLK m VALČKOV
1.P0P'N	DEKL-Balerina
2.	STANE VIDMAR - Rože za mamo
3.	KALAMARI- Angelca
4.	ROČK PARTIZANY - Zorica
5.	MARJAN ZGONC - Vnučkova pesem
6.	GADI-Ta naš planet
7.	MALIBU - Mamica ne zameri
1.	PRIMORSKI FANTJE - Ledene rože
2.	ČUKI-Mačka
3.	SAŠA AVSENIK - Zakaj že spet odhajaš
4.	NAVIHANI MUZIKANTI - Mamin praznik
5.	JOC BEND - Tečejo nitke življenja
6.	NOVI SPOMINI-Agropop mix
7.	GAMA - Zaljubil sem se
. -»<=_____________________
SLOVENSKIH POP 7 TOP
Glasujem za:__
Ime in priimek:
7 SLOVENSKIH POLK IN VALČKOV
Glasujem za:
Glasovnice pošljite na dopisnicah na naslov MEGA MARKETING d.O.o , p p. 13. 228B Hajdina
torek • S. aprila 2Q14
Oglasi in objave
Štajerski TEDNIK 23
Prireditvenik
ŠTAJERSKI TEDNIK dostopen tudi na internetu.
Bi^mBlliimKajTO^w
	v
	o
	<e
	o
	*
	tu
	K
	O
	t-
08:00 Destrnik - Revija CPZ 09:45 Utrip iz Ormoža 10:45 Ljudski pevci se predstavijo 12:00 Video strani
18:00 Oddaja i z občine Destrnik - arhiv 20:00 10 iet TD Korena 21:30 Ujemi sanje 22:30 Oddaja o kulturi
SIP
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK
več na TTX straneh SIPTV
08:00 Mat. dan v Dražencih in Hajdošah 10:00 Dan kulture v občini Starše 12:00 Video strani 18:00 Kronika iz občine Starše 20:00 Materinski dan v Skorbr 21:00 Hajdina - iz domače skrinje 22:00 Gostilna pri Francetu 22:30 Oddaja Uživajmo
08:00 Mat dan na PolenSaku in Mezg ovci h 09:30 Ljudski pevci se predstavijo 12:00 Video strani 18:00 Domava ■ Iz domače skrinje 20:00 Žamenci - Pozdrav poletju 21:30 Dornava - I z domače skrinje 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani
program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si
Uredništvo: Dornava116d, 2252 DORNAVA: ¡nfo@siptv.si
kontakt: 02 754 00 30: 041 618 044: www.siptv.si Marketing: Megamarketing d.o.o.; 02 749 34 27: 031 627 340
Ponovno z vami!
SPOMLADANSKI SEJEM V KOMENDI
Konjeniški klub Komenda in Obiina Komenda vas vabita
SPOMLADANSKI SEJEM KMETIJSKE, GOZDARSKE, KOMUNALNE IN GRADBENE MEHANIZACIJE TER VRTNARSKE IN OGREVALNE OPREME od 10. do 23. aprila 2014
Na sejmu bo na ogled tudi velika izbira mehanizacije za izkoriščanje obnovljivih virov, vse od strojev za izdelavo sekancev, cepilcev drv, peči, solarnih sistemov do sistemov za pridobivanje bioplina. RAZSTAVLJALO VAS VABIJO NA OGLED PRAKTIČNIH PRIKAZOV IN RAZSTAVO GOVEDI.
KONJENIŠKI KLUB KOMENDA tel.: 01/83 41472 www.sejemkomenda.si
KK Komenda, Glavarjeva c. 98, Komenda
PTUJSKA TELEVIZUA
Torek
■9:00 DnevnikTV Maribor - pon. 19:25 Kuhinjo - pon^^H 10:05 Infowä
m
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
10. oddaja-pon.
..... â'
oddaja-pon.
10:55 Glasbena 11:30 Modra-pon. 12:00 Ptujska mika 12:20 Zeleno, 8. oddaja - pon. 12:45 Info kanal 13:00 Pomurski tednik - pon. 13:30 Info kanal 16:00 Ptujska kronika - pon. 16:35 Kuhinjica 17:00 Spomno) - 26. oddaja 17:25 Sola, da se ti zrola- pon. 18:00 Ptujska kronika - pon. 18:35 Mofoscena - 30.oddaja 19:00 Videnje Vide Vidmar-pon. 19:25 Glasbena 8 (slo.) 20. oddaja- pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Povabilo na kavo-pon. 21:00 Ptujske odrske deske, 18. oddaja - pon. 21:30 Dan življenja - pon. 22:00 Ptujska kronika 22:20 Info kanal
Sreda 09.04.
9:00 Dnevnik TV Maribor -pon. 9:25 Kuhinjica - pon. 9:50 Glasbeni predah 0:00 Ptujska kronika - pon. 0:20 Info kanal
0:55 Glasbena 8 (slo.) 20. oddaja - pon. 1:30 Modro - pon. 1:55 Info kanal 3:15 Info kanal
4:00 Gostilna »Pri Francet« 74. oddaja - pon 5:00 Info kanal 5:45 Info kanal 6:30 Jtuhinjica
7:00 Cista umetnost - 30. oddaja 7:20 To bo moj poklic:
Varnostnik in detektiv-pon. 18:00 Povabilo na kavo (Dejan'"' 19:05 Ena sekunda je dovolj-j 19:25 Glasbena 8 (tuja) 20.
20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Po zdravje,10. oddaja -poni 20:55 Cista umetnost, 30. oddaja - pon. 21:20 Motoscena, 30. oddaja - pon. 21:45 Reci TV Gorišnica 22:55 Info kanal
Četrtek 10.04.
9:00 DnevnikTV Maribor-pon. 9:25 Kuhinjica - pon. 10:05 Info Kanal
10:30 Motoscena, 30. oddaje - pon. 10:55 Glasbena 8 (tuja) 20. oddaja - p 11:30 Modro-pon. 12:00 Ptujska Kronika 12:35 Info kanal 13:20 Povabilo na kavo - pon. 14:25 Info kanal 16:00 Ptujska kronika 16:20 Glasbeni predah 16:30 Kuhinjica 17:00 Široko oko, 25. oddaja-17:35 Zeleno, 8. oddaja - pon.
li=2§ fnolrtno 26.no(fdaia0-njion. 19:00 Po zdravje, lO.odaaja - pon
ijHPtujsta'tainfb
20i55 &staumetnostiV oddaji?- pon. 21:15 Zemlja in mi, 26.oddaja - pon. 21:50 Glasbeni predah 22:00 Ptujska kronika 22:20 nfo kanal
-pon.
pon.
-pon. anlpufi
oJdajà - pon
www.petv.tv
Spremljate nas lahko tudi na T2 in SIOLIV
Torek, S. april
17:GG 17:GG
17:GG 19:GG
Ormož, Grajska pristava: odprtje razstave Josipa Vlašiča Ptuj, cerkev sv. Petra in Pavla: seminar p. Iva Paviča, dr. duhovnosti, namenjen ljudem, ki iščejo v življenju smisel, novo moč, tolažbo in upanje Ptuj, Mestno gledališče: območno srečanje plesnih skupin Pozdrav pomladi Kidričevo, Strnišče, Galerija FO.VI: odprtje razstave akademske slikarke Urške Mazej - Kolaži
Sreda, 9. april
1G:GG
11:GG
16:GG 18:GG
Ptuj, Mestno gledališče: Festival vizije, regijsko srečanje mladinskih gledaliških skupin, JSKD, za šole in izven, predstava Razmerje po Beckettu, ob 12.00 predstava Durrenmattovi Fiziki, I. in II. gimnazije Maribor Ormož, Dom kulture: območna revija mladinskih pevskih zborov, Moje pesmi, moje sanje 2014, JSKD Ormož, knjižnica F. S. Meška: pravljična urica
Ptuj, hotel Mitra: okrogla miza o aktivni politiki zaposlovanja, spodbude za delodajalce, dr. Anja Kopač Mrak, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, in mag. Vlasta Stojak, kandidatka za županjo MO Ptuj
Četrtek, 10. april
9:00 Središče ob Dravi, pri Sokolani: 60. občinski praznik Središča ob Dravi, tekmovanje DU v vrtnem kegljanju za pokal občine, DU Središče
17:00 Črešnjevec, OŠ dr. Jožeta Pučnika: 41. območna revija mladinskih pevskih zborov, JSKD
18:00 Ormož, Bela dvorana grajske pristave: koncert učencev Glasbene šole Ormož
20:00 Ptuj, DomKULTure Muzikafe: koncert dua Vasko Atanasovski - saksofon in Simone Zanchini - akordeon, klasika, jazz, ljudska in avantgardna glasba
Petek, 11. april
8:GG 8:3G
11:GG
18:GG
18:GG
19:GG 19:GG 19:GG 19:3G
2G:GG
Ormož: tradicionalni kramarski sejem na cvetni petek
Ptuj, grand hotel Primus: strokovno srečanje Zveze liberalcev in demokratov
Evrope v Evropskem parlamentu
Središče ob Dravi, muzej NOB: 60. občinski praznik občine Središče ob Dravi, odprta vrata muzeja NOB, KO Zveze združenj borcev NOB, ob 12.00 svečanost v spomin žrtvam NOB, pri spomeniku na Trgu talcev Ivanjkovci, telovadnica OŠ: dobrodelni koncert učencev 9. razreda, »Kdor hoče, najde pot«, D'Kwaschen retashy, Klapovuhi, ansambel Veritas Ptujska Gora, Dom krajanov in gasilcev: predavanje Obolenja možganov, Društvo žena Tisa Ptujska Gora Majšperk KPC: predstava Matjaža Javšnika Ormož, MCO: delavnica za diagnosticiranje kože in nega obraza Ptuj, CID: potopisno predavanje Karmen Razlag o Šrilanki in Maldivih Ptuj, proštijska cerkev sv. Jurija: Viktorinov večer, Bodi tu in čuj zdaj z menoj, postni večer z zborom sv. Viktorina Ptuj
Ptuj, grand hotel Primus, klub Gemina XIII.: slovesen zaključek 10. sezone Primusovih vinskih zgodb, moderator Janez Vrečar in ugledni vinarji, Edi Klasinc - harmonika, Ženet Vidovič - klavir, posebna gostja Eva Černe
Mestni kino Ptuj
Torek, 8. april: 19:00 V hiši, brezplačna otvoritvena projekcija.
Četrtek, 10. april: 19:00 Nimfomanka 1. del; 21:00 Nimfomanka 2. del.
Petek, 11., sobota, 12., in nedelja, 13. april: 17:00 Rdeči balon, Bela griva: divji
konj; 19:00 300: Vzpon imperija; 21:00 Nimfomanka 1. del. Sobota, 12. april: 10:00 Kino vrtiček; Rdeči balon, Bela griva: divji konj.
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170.
VOZNIKA C-, E-kategorije zaposlim, špedicija EU, koda 95 in voznikova kartica. Zdravko Lamot, s. p., Ulica svobode 13, Miklavž. Tel. 02 629 62 77.
KMETIJSTVO
PRODAM dve telički simentalki, stari
14	dni, in bikca simentalca, starega
15	dni. Tel. 031 840 282._
PRAŠIČE mesnate pasme, težke od 150 do 170 kg, ugodno prodamo, po dogovoru jih tudi očistimo. Tel.
041 978 309._
V NAJEM dam brezplačno vinograd, 350 trsov, belo, Gabrnik pri Ptuju. Kličite samo resni na tel. 031 668 909.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel.
(02) 582 14 01.
Izpred oči izginil je tvoj obraz in ne sliši več se ljubeči glas. Stol prazen zdaj tam stoji, naš dom je prazen, saj tebe ni. Nihče ne more te nadomestiti, nikoli te ne bomo nehali ljubiti.
OSMRTNICA
V 73. letu nas je po kratkotrajni in hudi bolezni zapustil naš dragi mož, ata, dedek, tast in brat
Janez Popošek
IZ PODVINCEV 1 A
Od njega se bomo poslovili danes, 8. aprila, ob 14. uri iz vežice na novem ptujskem pokopališču.
Za vedno boš ostal v naših srcih.
Vsi njegovi
Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo.
V SPOMIN
Danes, 8. aprila 2014, mineva pet let, odkar nas je zapustil naš dragi
Konrad Bezjak
IZ MARKOVCEV 61
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, prižgete svečko in ga ohranjate v lepem spominu.
Tvoji najdražji
Z bolečino v srcu nas je zapustil naš dragi brat, stric, svak in boter
Janez Jelen
Njegovo zlato srce nam bo ostalo v trajnem spominu.
Žalujoči: sestre in brat z družinami ter nečaki in nečakinje z družinami
www.radio-tednik.si
Prodamo ali damo v najem
Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj
Uporabna površina -470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o. 02/749 34 10
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197._
PRODAM črno-belo telico, brejo 8 mesecev. Tel. 041 582 437.
PRODAJAMO bele piščance domače reje, Irgoličevi, Sodinci 22, pri Veliki Nedelji. Tel. 713 60 33._
PRODAM kosilnico BCS, bencin, petrolej. Telefon 02719 22 42.
Ptuj • Grajski hrib vse bolj zaraščen
Za grajski hrib nujen konservatorski program
V program letošnjega čiščenja okolja v MO Ptuj je bil prvotno vključen tudi grajski hrib, območje proti dominikanskemu samostanu, a se je pokazalo, da ga je mogoče očistiti podrasti in odmirajočega drevja le zunaj sezone gnezdenja ptic.
Pokrajinskemu muzeju Ptuj-Ormož je pri tem želelo pomagati ptujsko občinsko podjetje Javne službe, ki je brezplačno pomoč ponudilo samoiniciativno. Čiščenje tega območja je nujno ne samo zaradi stanja podrasti in odmirajočega drevja, temveč tudi zato, ker drevje marsikje že zastira pogled na grad. Ne nazadnje je grajski hrib z gradom najbolj obiskana turistična točka Ptuja.
Dela naj bi se izvajala na južnem pobočju grajskega hriba, med potjo na grad in obzidjem, na zemljišču, ki je zavarovano kot zeleni pas mesta. Pred izvedbo del, ki naj bi bila v dovoljenem obdobju, to pa je do konca februarja ali od začetka septembra dalje, ne pa v času gnezdenja ptic, si je muzej pridobil soglasje Zavoda RS za varstvo narave, OE Maribor, in mnenje ter napotke Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Službe za kulturno dediščino, OE Maribor. Zavod za varstvo narave je pristojen za izdajanje soglasja za čiščenje podrasti in suhih, dotrajanih in nevarnih dreves na južnem pobočju grajskega hriba. Ocenjujejo, da je izvedba del dobrodošla in potrebna glede na stanje zarasti, zato so tudi izdali soglasje za čiščenje
Večinoma gre za bezeg, pri čemer pa je v največji možni meri treba ohraniti bršljan, ki se razrašča po tleh in je dobrodošla pokrovna rastlina, ne pa tudi na drevesih. Odstraniti je treba tudi nekatera suha in sušeča se drevesa, ki so zaradi svojega stanja nevarna obiskovalcem in ki s svojo rastjo delajo škodo grajskemu obzidju. Drevje tudi že marsikje zakriva pogled na grad. V mariborski OE Zavoda RS za varstvo narave ocenjujejo, da bi bilo treba izdelati celovit načrt krajinske ureditve zelenili površin na grajskem hribu in ga v naslednjih letih postopoma urediti. Predstavniki Zavoda so si med januarskim ogledom grajskega hriba ogledali tudi sekvojo in lipo; sekvoja je v odličnem stanju, v krošnji lipe pa je precej suhih vej, zato je potrebna sanacija drevesa. Mnenje in napotke o čiščenju podrasti in odmirajočega drevja na območju kulturnega spomenika državnega pomena je podal tudi Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Maribor. Pri ogledu predvidenega območja čiščenja so ugotovili, da so se očiščevalna dela deloma že začela, odstranjeno je bilo nekaj grmovne vegetacije. Smiselno bi bilo odstraniti
Foto: Črtomir Goznik
Čiščenje zarasti na južnem pobočju grajskega hriba, med potjo na grad in obzidjem, je mogoče do konca februarja ali od začetka septembra dalje, kar pomeni, da na tem območju v času vseslovenske akcije čiščenja okolja aktivnosti ne bo.
octovcev, vsa propadla drevesa in tista, ki odmirajo, pri tem pa naj se ne bi izruvali koreninski spleti dreves, saj korenine zemljino stabilizirajo in preprečujejo erozijo. Potrebna dela na drevesih mora izvesti izvajalec z referencami, brez mehanizacije, ročno. Postopoma pa bi bilo treba odstraniti tudi drevesa, predvsem bor, ki so prerasla sprejemljive dimenzije in so
loti naj bi odstranili bršljan, ki se vzpenja po drevesih in zidovih, na zidovih pa naj bi v primerih, če odstranjevanju ne bi sledila tudi sanacija le-tega, še ostal. V mariborski enoti Zavoda za varstvo kulturne dedišči-
ne Slovenije ugotavljajo, da bi PM Ptuj-Ormož moral naročiti izdelavo konservatorskega programa za celoten grajski hrib, izdela ga lahko Restavratorski center, in izdelavo krajinsko arhitekturnega načrta obnove.
V podjetju Javne službe Ptuj so povedali, da od čiščenja južnega pobočja grajskega hriba niso odstopili. Načrtovana dela bi zagotovo izvedli, če februarja ne bi bilo več dela z odstranjevanjem posledic žleda. „Večino delovne sile smo tako imeli na terenu, ob cestah in poteh, kjer je bilo treba odstraniti polomljeno drevje in vejevje ob cestah ni poteh. Če bodo vremenske razmere dopuščale, bomo čiščenje južnega pobočja izvedli jeseni. Treba pa se je zavedati, da je izvedba del odvisna tudi od vremena, saj se jih ne da izvajati v snegu ali dežju, pobočje grajskega hriba je strmo in zato potencialno nevarno za delavce," je povedal Miha Masten iz podjetja Javne službe.
MG
Osebna kronika
Umrli so: Marija Turk, roj. Sitar, Kungota pri Ptuju 105, roj. 1930 - umrla 24. marca 2014; Vladimir Koren, Velika Varnica 77 b, roj. 1961 - umrl
26.	marca 2014; Franc Štum-berger, Industrijsko naselje 1, Kidričevo, roj. 1964 - umrl
27.	marca 2014; Terezija Gom-boc, roj. Jurič, Dornava 43, roj. 1938 - umrla 26. marca 2014; Matevž Mohorko, Zgornja Haj-dina 34 a, roj. 1935 - umrl 28. marca 2014; Marija Hertiš, roj. Tement, Tovarniška c. 6, Kidričevo, roj. 1918 - umrla 29. marca 2014; Stanislav Vau-potič, Turniška ul. 19, Ptuj, roj. 1941 - umrl 28. marca 2014; Marija Novak, roj. Šterman, Trstenik 2, roj. 1931 - umrla 1. aprila 2014; Jožef Kovačec, Juršinci 54, roj. 1937 - umrl 1. aprila 2014; Franc Šalamun, Podlože 11, roj. 1936 - umrl 1. aprila 2014; Terezija Turk, roj. Cebek, Lancova vas 81, roj. 1931 - umrla 2. aprila 2014; Franc Horvat, Markovci 33, roj. 1933 - umrl 27. marca 2014; Marija Kancler, roj. Dre-venšek, Šikole 69, roj. 1925 -umrla 28. marca 2014; Srečko Kmetec, Pušenci 1, roj. 1967
-	umrl 26. marca 2014; Ana Šauperl, roj. Žunko, Kopališka ul. 20, Kidričevo, roj. 1933
-	umrl 2. aprila 2014; Franc Narat, Sestrže 84, roj. 1961 -umrl 2. aprila 2014. Poroki - Ptuj: Gregor Mohor-ko, Stogovci 56, in Aleksandra Kešpert, Stogovci 48; Domin Bošnjak in Nataša Bošnjak, Volkmerjeva c. 7, Ptuj.
samonikle grmovne zarasti. nekaj samosevnih orehov in zaradi tega neprimerna. V ce-
Poljčane • Nesreča s smrtnim izidom
Za domačina prehitevanje v nepreglednem ovinku usodno
V naselju Spodnja Brežnica v občini Poljčane na regionalni cesti Slovenska Bistrica-Poljčane se je minuli petek okoli 18. ure tragično ponesrečil 19-letnik iz kraja Ljubično pri Poljčanah.
S kros motornim kolesom se je 19-letnik peljal od kraja Križni Vrh proti Poljčanam in nato v nepreglednem ovinku nedovoljeno prehiteval kolono vozil. Medtem je eno vozilo skladno s pravili začelo zavijati levo na stransko cesto. Da bi se voznik motorja izognil trčenju, je zapeljal skrajno levo na rob cestišča. Zaradi hudih poškodb je umrl na kraju nesreče, je
dejal Janko Zrnko, pomočnik komandirja mariborske prometne policije. Osebna vozila v nesreči niso trčila, prav tako ni bil v nesreči nihče drug poškodovan. Na območju Policijske uprave Maribor je to četrta smrtna žrtev prometnih nesreč letos, kar je ena več kot v enakem obdobju lani.
Na kraju nesreče so posredovali tudi gasilci PGD Slovenska
Bistrica, ki so pomagali reševalcem, preprečili so iztekanje tekočin iz motornega kolesa v potok in pomagali policistom z razsvetljavo.
Mojca Vtič
Prlekija • Delovna nezgoda s smrtnim izidom
V Ljutomeru vlak trčil v delavca
Minuli četrtek, nekaj minut po deveti uri, je tovorni vlak v bližini prehoda čez železniške tire na Jeruzalemski cesti v Ljutomeru trčil v moškega, ki je zaradi hudih poškodb na kraju nesreče umrl.
V delovni nezgodi je za posledicami trka življenje izgubil delavec z bližnjega gradbišča. Ob ljutomerski vinski kleti namreč te dni gradijo podvoz ceste pod železniško progo. Iz Policijske uprave Murska Sobota so sporočili, da o vzroku delovne nezgode policisti in kriminalisti še zbirajo obvestila, kraj nesreče pa si je skupaj s preiskovalnim sodnikom in tožilcem ogledal tudi delovni inšpektor. Neuradno je nesrečni 40-letnik iz Prekmurja tik ob železniškem tiru opravljal dela z ročnim teptalnikom in
prihajajočega vlaka z ormoške strani ni slišal. Zaradi nesreče je bila regionalna cesta med
Ljutomerom in Ormožem zaprta približno štiri ure.
NŠ
Napoved vremena za Slovenijo
Ce je april deževen, kmet ne bo reven.
Prehitevanje v nepregledni levi ovinek je 19-letnega motorista stalo življenje.
Danes bo delno jasno s precej koprenaste oblačnosti. Ponekod bo pihal jugozahodni veter. Proti večeru bo oblačnost od severa naraščala in v severni Sloveniji bodo že padavine, deloma nevihte, ki se bodo ponoči razširile nad vso Slovenijo. Prehodno bo zapihal severni veter, na Primorskem burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 3 do 9, ob morju 11, najvišje dnevne od 18 do 24, na vzhodu do 26 stopinj.
Obeti
Do srede zjutraj bo dež ponehal, delno se bo zjasnilo, čez dan bodo krajevne plohe. Hladneje bo. V četrtek bo deloma jasno, popoldne lahko nastane še kakšna ploha.
Foto: NS
Foto: MV