KRALJEVINA JUGOSLAVIJA SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16'—, četrtletno din 48'—, polletno din 96'-celoletno din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52. 22. kos. V LJUBLJANI, dne 17. marca 1937. Letnik VIII. VSEBINA: 119. 150. 151. 152. 153. 154. Uredba o posebni pogodbi med poštnimi in telekomuni- 155. kacijskimi upravami Grčije, Romunije, Češkoslovaške, Turčije in Jugoslavije o sodelovanju v področju pošte in telekomunikacij. Uredba o nadzorstvu nad zavarovalnimi podjetji. Prepoved uvoza lovskili strelnih kapic. 150. Izprememba in dopolnitev prvega odstavka člena G. obč- 157. nega pravilnika o voznih in prevoznih ugodnostih. Brzojavni promet s Španijo. 158. Znižane brzojavne pristojbine med Jugoslavijo, Grčijo in Češkoslovaško. 159. Odločbe občne seje državnega sveta: — razlaga odločbe štev. 31.130/1 V; — razlaga točke G. člena 145. carinskega zakona; — razlaga prejšnjega tretjega odstavka člena 23. zak. o drž. trošarini; — razlaga člena 63. zakona o taksah oz. člena 22. zak. o drž. trošarini, taksah in pristojbinah. Uredba o dopolnitvi uredbe o občinskih uslužbencih. Objave banske uprave o pobiranju občinskih 'davščin v letu 1937/38. Izpremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev v območju dravske banovine. Razne objave iz »Službenih novin Uredbe osrednje vlade. 119. Na podstavi člena 5. svetovne poštne konvencije, podpisane v Kairu dne 20. marca 1934, in člena 13. mednarodne konvencije o telekomunikacijah, podpisane v Madridu dne 9. decembra 1932 in razglašene v »Službe-liih novinalK št. 133/XXXV z dne 13. junija 1934, predpisujemo tole uredbo o posebni pogodbi med poštnimi in telekomunikacijskimi upravami Grčije, Romunije, češkoslovaške, Turčije in Jugoslavije o sodelovanju v področju pošte in telekomunikacij, podpisani v Bukarešti dne 12. okt. 1936,* ki se glasi: § 1. Radi izvrševanja se objavlja posebna pogodba med poštnimi in telekomunikacijskimi upravami Grčije, Romunije, Češkoslovaške, Turčije in Jugoslavije o sodelovanju v področju pošte in telekomunikacij, podpisana dne 12. oktobra 1930 v Bukarešti, ki se glasi v izvirniku in prevodu takole: * »Službene novine kraljevine Jugoslavije; z dne 1. marca 1937, št. 46/XV/39. POSEBNA POGODBA med poštnimi in telekomunikacijskimi upravami Grčije, Romunije, Češkoslovaške, Turčije in Jugoslavije o sodelovanju v področju pošte in telekomunikacij. Splošne določbe. 1. Da se izboljša poštna in telekomunikacijska služba in ta služba izpopolni in razširi, so se stranke pogodnice sporazumele, da ustanove z uporabo člena 5. kairske svetovne poštne konvencije in člena 13. madridske konvencije o telekomunikacijah ožjo poštno in telekomunikacijsko unijo. V la namen se osnuje linijski poštni in, telekomunikacijski odbor, ki bo zastopan v vsaki linijski državi po strokovnjakih poštnih in telekomunikacijskih uprav. Ta odbor skrbi za pravilno poslovanje unije, opazuje njeno delovanje, odpravlja težkoče in pripravlja predloge, ki merijo na to, da se poštna in telekomunikacijska služba unije izboljša in razvija. Seje odbora ali njegovih članov, ki zastopajo razne službe, se sklicujejo po potrebi, toda vsaj enkrat na leto in predvsem, ko zasedajo gospodarski sveti Male antante in Balkanskega sporazuma. V ta namen se izmenjujejo predlogi med upravami držav pogodnic vsaj mesec dni pred sejo. 2. Da se usvoji enotno stališče na mednarodnih konferencah, sejiih, kongresih ali v komisijah, preizkusi odbor vnaprej, z dopisovanjem, predloge, ki se naj po- dajo, in uredi besedilo teh predlogov pri eni izmed sej, ki se opravljajo po četrtem odstavku člena 1. 0. Da se izenačijo predpisi, ki se nanašajo na notranjo poštno in telekomunikacijsko službo v državah unije: a) bodo priobčevale uprave ena drugi vse važne novote, ki jih uvedejo v svoji notranji službi; b) se bodo priravnavali predpisi, ki veljajo v notranji službi, kolikor le mogoče dotičnim predpisom mednarodne službe; c) predloži odbor obširno izenačenje predpisov. 4. Uprave priobčujejo vzajemno ena drugi pogajanja, ki jih uvedejo med seboj, da se sklenejo dvostranski sporazumi o izmenjavi poštne, telegrafske in telefonske korespondence in o razširitvi naprav, prav tako tudi pogajanja, ki jih uvedejo radi sporazumov, ki se naj sklenejo o teh vprašanjih z zasebnimi družbami in tretjimi državami. 5. Prav tako bodo uprave pogodnice uslužne na zahteve, ki jim jih pošlje katera izmed njih glede statističnih in drugih podatkov, v obsegu, v katerem bi utegnili biti ti podatki koristni za sodelovanje ali pa posebej v prid eni izmed članic v njenih odnošajih do kake tretje države ali do zasebnih družb. 6. Zahtevam, poslanim od katere izmed uprav po-godnic, ki jim je namen, da se izboljšajo in vzajemno razširijo naprave, prevozna sredstva itd., potrebna za vzajemni in tranzitni poštni in telekomunikacijski promet tako z državami članicami kakor tudi z ostalimi državami, posvete posebno pozornost ostale uprave, ki bodo podpirale te zahteve istotako pri upravah in družbah držav nečlanic, če bo to potrebno. II. rošta. 7. Države pogodnice usvajajo za korespondenco, ki se izmenjava v njih vzajemnih odnošajih, tčle poštne pristojbine: zl. fr. Pisma do 20 g . . , . .......................0'20 Pisma nad to težo, od dopolnilne stopnje . 0'12 Dopisnice, navadne............................0'12 Dopisnice, s plačanim odgovorom . . . 0'24 Poslovni papirji, od 50 g.......................0‘03 najmanjša pristojbina . » . . . . 0'15 Tiskovine, od 50 g....................... 0‘03 Vzorci, od 50 g.................. > . . » . 0'03 najmanjša pristojbina......................0'06 Listi in periodični časopisi, ki jih pošiljajo neposredno izdatelji ali njih pooblaščenci, od 50 g............................. . 0-015 Knjige in muzikalije, od 50 g.................0'015 PriporOčnina .................................0'20 Povratnica ...».................................0'20 Povratnica, zahtevana pozneje.................0'30 Dotične uprave določajo ekvivalente gorenjih pristojbin po svojih valutah z dopustnim odstopkoin približno za 10% navzgor ali navzdol. Če je sedanja notranja pristojbina, v kateri izmed držav pogodnic večja od pristojbine, določene s to pogodbo, se sme uporabljati ta notranja pristojbina v odnošajih med državami unije. 8. Stroški teritorialnih tranzitov za korespondenco, ki se izmenjava med državami pogodnicami v pismonos- nih sklepih, so deležni znižbe 20% stroškov, določenih s svetovno poštno konvencijo. 9. Pristojbina za zavarovanje pisem in morebitnih škatel z napovedano vrednostjo se določa v vzajemnem prometu med državami pogodnicami na 30 santimov za vsakih 300 zlatih frankov napovedane vrednosti ali za ulomek tega zneska. 10. Skrajne teritorialne odhodne in dohodne pri- stojbine se določajo v vzajemni službi poštnih paketov med državami pogodnicami takole: 3 e o (S o ■S, r § §•£ c ^'S 1 O O •t/J >w (L) PJ »o > o S 2 3 n > n rt c N C 3 N “ o 3 “ «« < N > > zl. fr. zl. fr. zl. fr. zl. fr. zl.fr. zl.fr. Od paketa do 1 kg na 0*00 0'fi0 0'60 0'30 o o 5 „ „ 0-80 U40 r— 0*40 r — 1 -fio 10 „ „ 1-60 2'4(J 2'— 0‘80 2'— 2'fiO 15 „ „ 2M0 ■ ,>• U20 3'— 3'00 20 „ „ 3-20 —'4‘—> i'60 4‘— 4'60 V Aziji b) za kraje: Billis, Cizre, Dijarbekir, Gazi Antep, Kilis, Maraš, Siverek, Urfa, Van: od paketa do 1 kg na 2'60 zl. fr. 5 :v— 99 99 '* 99 5» 30 „ „ 4-- „ „ Romunske teritorialne tranzitne pristojbine za poštne pakete po izvoru iz katere izmed držav pogodnic, namenjene v katero drugo državo pogodnico, se določajo: na 30 santimov od paketa do teže 1 kg 40 r. >> 99 M 99 99 99 «0 „ „ „ „ „ 10 „ 3-0 » ,, ,, ,, „ lo „ 300 „ „ „ „ „ 20 „ Pristojbine za teritorialni tranzit ostalih držav pogodnic ostanejo zaslej, kakor so določene s svetovno poštno konvencijo (pogodba o poštnih paketih). 11. Če se poštni paket brez napovedane vrednosti teže do 5 kg, po izvoru iz ene države pogodnice, poslan v drugo državo pogodnico, izgubi, opleni ali poškoduje, mora plačati vso odškodnino uprava izvora brez regresne pravice proti drugi upravi, če ni mogoče ugotoviti, v okolišu katere uprave držav pogodnic je bil paket izgubljen, oplenjen ali poškodovan. 12. Uprave obmejnih držav unije obdrže v svojih vzajemnih odnošajih pristojbino za zavarovanje, pobrano za poštne pakete z napovedano vrednostjo do 100 zlatih frankov. / 13. Največja teža malih paketov, izvzemši obmejne države unije, se določa v njih vzajemnem prometu na 2 kg. 14. V vzajemnem prometu med državami pogodnicami sooproščene poštnih pristojbin tudi uradne pošiljke, ki se nanašajo na poštno in telekomunikacijsko službo, ukoriščano po državi, in se izmenjavajo med poštnimi in telekomunikacijskimi upravami kakor tudi med njih poštnimi uradi. 15. Izdajo se poštne znamke s skupnim emblemom in posebne oznake, ki se nanašajo posebej na Malo antanto in na Balkanski sporazum. Za začetek se izdasta ob zasedanju svetov obeh antant znamka za frankiranje navadnih pisem (prva stopnja) za mednarodne zveze in druga za notranjost unije. V ta namen morajo izmenjati uprave kar moči hitro nariske, da se sporazumejo o vzorcih, ki se naj tiskajo, tako da bi mogla iziti prva. izdaja za dan 1. marca 1937. Odbor prouči možnosti, da se usvoje skupne znamke za vso serijo znamk. III. Telekomunikacije. 16. Uprave držav pogodnic ukrenejo kar moči hitro vse, česar je treba, da se zavaruje ob najboljših tehničnih in eksploatacijskih pogojih izmenjava * vzajemne telekomunikacijske korespondence, naravnost ali pa, kolikor je to mogoče, sam6 čez njih ozemlje. 17. Telekomunikacijsko korespondenco teh držav z državami nečlanicami je treba prav tako, v mejah možnosti, odpravljati po progah in napravah uprav pogodnic. 18. Kako je v gorenjih dveh primerih pristojbino deliti, se določi z dogovorom med prizadetimi upravami. 19. Ce okoriščajo na ozemlju kake države pogodnice telekomunikacijsko službo zasebne družbe, se urede ta vprašanja sporazumno s temi družbami, ki obveste o tem dotično upravo. 20. Brž ko razmere to dopuste, se bo lotiti znižanja telegrafskih in telefonskih pristojbin v vzajemni službi držav pogodnic, ki se sme uvesti s sporazumom. IV. Radiodifuzija. 21. Ustroj radiodifuzije v državah unije bo zasnovan, kolikor le moči, na skupnih načelih. Dotične organizacije za radiodifuzijo se morajo neposredno sporazumevati, kar zadeva vprašanje programov. Tehnična vprašanja mednarodnega značaja pa proučuje odbor unije. V. Končne določbe. 22. Ta pogodba, s katero se nadomeščata pogodbi, sklenjeni v Beogradu dne 24. septembra 1934* in dne 9. aprila 1935,** stopi v veljavo v mesecu dni po odobritvi pristojnih oblastev vseh držav pogodnic, najkasneje pa dne 1. marca 1937. 23. Uprave pogodnice smejo po skupnem sporazumu izpreminjati določbe te pogodbe. Sestavljeno v Bukarešti, dne 12. oktobra 1936. Za Grčijo: K. S f i k a s s. r. P a p a h i m o n a s s. r. Za Turčijo: kot opazovalec: D. C e v d e t s. r. Za Romunijo: K. G e 1 e s s. r. K. Stefanescu s. r. R. R o s c a s. r. N. G e o r g e s c u s. r. E. Janini s. r. Za Češkoslovaško: V. H e 1 b 1 i n g s. r. Za J ugoslavijo: V. Popovič s. r. J. Tute k s. r. D. Z 1 a t a n o v i č s. r. § 2. Ta uredba stopi skladno s členom 22. pogodbe v veljavo. ko se razglasi v »Službenih novinah«. V Beogradu, dne 12. februarja 1937. Predsednik ministrskega sveta in minister za zunanje posle dr. M. M. Stojadinovič s. r. Minister za pošto, telegraf in telefon dr. Kaluderčič s. r. . .....i. — »■m i ....... 150. Na podstavi § 98. finančnega zakona za leto 1936/37. predpisuje ministrski svet na predlog ministra za trgovino in industrijo tole uredbo o nadzorstvu nad zavarovalnimi podjetji.* (l) Vsa zasebna podjetja, ki se bavijo z zavarovalnimi posli (zavarovalna podjetja), spadajo pod nadzorstvo ministrstva za trgovino in industrijo. Za zavarovalni posel po tej uredbi se smatra posel, s katerim se zavarovalno podjetje za določeno premijo ali za pozneje odmerjen prispevek Zaveže, da bo izplačalo komu zavarovano vsoto ali povrnilo .škodo, če se poda dogovorjeni primer. (a) Ne veljajo za zavarovalna podjetja po tej uredbi, vendar spadajo kljub temu pod nadzorstvo ministrstva za trgovino in industrijo naprave človekoljubnega značaja, ki se bavijo s tem, da bi zagotovile pogrebne stroške in stroške ob bolezni (pomožne blagajne, pogrebna društva in pod.), in skladi za pokojninsko zavarovanje. ("■) Ali se smatra podjetje za zavarovalno podjetje oz. ali spada pod nadzor po tej uredbi, odloči minister za trgovino in industrijo. (') Zavarovalne in pozavarovalne posle smejo opravljati samo delniške družbe, ki imajo najmanj 3,000.000 dinarjev popolnoma vplačane glavnice, in zadruge, ki imajo najmanj 100 zadružnikov in za najmanj 1,000.000 dinarjev popolnoma vplačanih deležev. (s) Podružnico tuje zavarovalne družbe mora oskrbeti z njeno glavnico njena centrala in mora biti znesek te glavnice vsaj tolik, kolikršen se zahteva po prednjem odstavku od družb, ki imajo svoj sedež v državi. Podružnica tuje zavarovalne družbe, ki se bavi samo s posli življenjskega zavarovanja ali samo s posli elementarnega zavarovanja, ni da bi morala imeti višjo glavnico od 1,300.000 dinarjev. (3) Podjetja, ki se bavijo z zavarovalnimi posli, se ne smejo baviti z nobeno drugo vrsto poslov. (4) Da se sme zavarovalno podjetje ali katera izmed naprav, navedenih v odstavku (a) § 1. uredbe, baviti * »Službeni list" št. 661/84 iz 1. 1936 ** »Službeni list« št. 530/68 iz 1. 1936. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 1. marca 1937, št. 46/XV/91. z zavarovalnimi posli, je potrebna dovolitev ministra za trgovino in industrijo. S pravilnikom se predpiše, katere podatke mora priložiti podjetje ali naprava k prošnji za dovolitev poslovanja. (5) Tuji zavarovalni družbi- se sme dati dovolitev za poslovanje samo. če posluje v svoji državi vsaj 10 let. § 3. (‘j Vsako zavarovalno podjetje, ki se bavi z življenjskim zavarovanjem, mora imeti svojega matematika-aktuarja, ki overja s svojim podpisom pravilnost in točnost matematičnih rezerv. (2) S' pravilnikom se predpiše, kdo sme opravljati dolžnosti aktuarja in kdaj se izgubi pravica, opravljati te dolžnosti. § 4. (‘) Matematične rezerve iz življenjskega zavarovanja morajo biti izračunane v popolni vrednosti po matema-tično-tehničnih načelih na podstavi netometode. (2) S pravilnikom se predpiše višina prenosnih premij, ki jih mora postaviti vsako zavarovalno podjetje v letne zaključne račune za posamezne vrste zavarovanja. § 5- Minister za trgovino in industrijo odloči po zaslišanju zavarovalnega sveta, ali je v kakem primeru dopustno cilmerovanje, in dotoči odstotke zanje, vendar tako, da ne sme ta odstotek nikoli in nikdar presegati 3^% zneska rizikokapitala. § 6. (‘) Minister za trgovino in industrijo sme po potrebi predpisati, ko je zaslišal zavarovalni svet, s posebnim pravilnikom minimalne premijske stopnje za vsako vrsto zavarovanja, razen za transporte, zakonsko odgovornost jamstva in nezgode. (2) Pri življenjskem zavarovanju je podjetjem prepovedano dajati od premijskih stopenj, navedenih v odobrenih tarifah, kakršne koli popuste ali kakršna koli brezplačna dodatna zavarovanja, za katere je treba tehnično obračunjati doplatne premije, in dajati v kateri koli obliki nekim zavarovancem ugodnosti. Povračilo poslovnih prebitkov pri zadružnih zavarovalnih podjetjih se ne smatra za dajanje ugodnosti zavarovancem. § 7. Zavarovalnim podjetjem se prepoveduje sklepati v državi zavarovanja v tuji valuti, v zlatu ali v domači valuti z določenim pogodbenim razmerjem do neke tuje valute ali do zlata. Samo pri mednarodnem transportnem zavarovanju je dopustno, da se opravlja zavarovanje tudi v tuji valuti. § 8. («): Vse matematične rezerve za zavarovalne pogodbe, sklenjene v državi, morajo biti naložene takole: a) v kratkoročnih državnih vrednostnih papirjih; b) v ostalih državnih vrednostnih papirjih ali vrednostnih papirjih, za katere jamči država; c) v vrednostnih papirjih, ki so jih izdale ali za katere jamčijo banovine ali mesta, če se kotirajo ti papirji na torzij č) v hipotekarnih zastavnicah in občinskih zadolžnicah domačih denarnih zavodov in zadrug, pooblaščenih, da izdajajo take papirje, če se kotirajo ti papirji na borzi; d) v delnicah Narodne banke kraljevine Jugoslavije in delnicah vseh tistih naprav, ki jim zajamčuje država dividende; e) v hipotekarnih posojilih na prvem mestu do 35% prometne vrednosti nepremičnine, na katero se postavlja hipoteka, če donaša ta nepremičnina rento. Dajati hipotekarna posojila na nepremičnine, ki so zgrajene, da rabijo za industrijska in obrtniška podjetja, ni dovoljeno; f) v poslopjih iz trdega materiala, najsi jiii okorišča podjetje za lastne potrebe ali pa jih daje v najem; g) v posojilih na lastne police do zneska odkupne vrednosti; h) v vlogah pri Državni hipotekarni banki in Poštni hranilnici; i) v kratkoročnih vlogah pri javnopravnih hranilnicah, denarnih zavodih in zadrugah, toda samo, kolikor je to podjetju potrebno, da vzdržuje likvidnost svojih poslov; j) in na drug način, če je to po razmerah in danem trenutku ustrezno in če daje tak način po mnenju zavarovalnega sveta zadostno varnost in likvidnost in ga dovoli minister za trgovino in industrijo. (2) Naložitev rezerv po točkah a) in b) prednjega stavka mora znašati najmanj 25% celotnega zneska matematičnih rezerv; kateri del tega odstotka je naložiti v kratkoročne, katerega pa v ostale državne vrednostne papirje, odredi minister za finance Naložitev po točkah e) in f) ne sme skupaj znašati več ko 50%; po točki i) pa se sme naložiti največ 15%, toda naložitev pri denarnih zavodih in zadrugah ne sme znašati več ko 10%. (3) Natančnejše določbe o primerih, za katere tu ni določb, se predpišejo s pravilnikom. (*) Način bilanciranja vrednostnih papirjev, v katere se nalagajo matematične rezerve, predpiše sporazumno z ministrom za finance minister za trgovino in industrijo s pravilnikom. § 9. (*) Vrednosti, v katerih so naložene matematične rezerve, morajo biti v območju kraljevine Jugoslavije in se vodijo v posebnem vpisniku. Podjetje mora izročiti ministrstvu za trgovino in industrijo dvojnik vpisnika in mu poročati o vsaki spremembi, napravljeni v njem. (2) Vrednosti, vpisane v vpisnik, se ne smejo od-svajati niti zastavljati brez predhodne odobritve ministra za trgovino in industrijo in služijo predvsem za obveznosti podjetja, ki izvirajo iz zavarovalnih pogodb, po katerih je ta rezerva ustanovljena. (s) Vrednostni papirji, v katerih so naložene matematične rezerve, se smejo nadomeščati z drugimi papirji, navedenimi pod točkami a), b), c), č) in d) odstavka (‘) § 8. uredbe, tudi brez poprejšnje dovolitve ministra za trgovino in industrijo, toda le, če ostane skupna tečajna vrednost ista in se ne prekrši predpis odstavka (2) § 8. uredbe. (*) S pravilnikom se predpišejo natančnejše določbe o osnovanju in voditvi vpisnika. (5) Depot matematičnih rezerv tujega pozavarovanja mora ostati ves v kraljevini Jugoslaviji v posesti in upravi podjetja, ki je dalo posel, za katerega je ta rezerva ustanovljena, v pozavarovanje. § 10. Vsa zavarovalna podjetja in naprave iz odstavka (’) § 1. uredbe morajo dati ministrstvu za trgovino in industrijo ob vsakem času vsako pomoč pri izvrševanju nad- i zora in vsako pojasnilo, ki ga zahteva od njih ministrstvo za trgovino in industrijo. Prav tako morajo dovolili ob vsakem času organom ministrstva za trgovino in industrijo, ki se redno izkažejo, vpogled v vse knjige, listine, račune in spise in opravo pregleda. Ministrstvo za trgovino in industrijo opravlja preglede vseh zavarovalnih podjetij in naprav iz odstavka (3) § 1. uredbe občasno, pa tudi sicer kdaj pa kdaj. § 11- (') Če sklene državljan kraljevine Jugoslavije zavarovalno pogodbo s tnjo zavarovalno družbo, ki nima dovolitve za poslovanje v kraljevini Jugoslaviji, ali s tujo zavarovalno družbo, ki ima dovolitev za poslovanje v Jugoslaviji, toda te pogodbe ne sklene s podružnico te družbe v Jugoslaviji, inora plačati vsakokrat, ko polaga premije, 50% premijskega zneska v prid drža%me blagajne. Če ne stori tega v 30 dneh, mora plačati trikratni predpisani znesek. (s) Tega plačila so oproščeni državljani kraljevine Jugoslavije, ki stalno stanujejo v inozemstvu. Prav tako so oproščeni tega plačevanja tudi tisti državljani kraljevine Jugoslavije, ki sklenejo zavarovalno pogodbo za mednarodni transport ali zavarovalno pogodbo, ki je ni moči skleniti z. zavarovalnimi podjetji, ki imajo dovolitev za poslovanje v kraljevini Jugoslaviji; minister za trgovino in industrijo določi, katere so te pogodbe. § 12- (l) Minister za trgovino in industrijo sme po zaslišanju zavarovalnega sveta predpisati: način vknjiže-vanja stroškov zaradi sklepanja zavarovanja, shemo za sestavo računa bilance in računa dobička in izgube, pravilnik o podatkih, ki se morajo sprejemati v oglase, prospekte, objave, ponudbe in pod., obrazce za poročila in statistiko za vsako vrsto zavarovanja kakor tudi način objavljanja poročil in statističnih podatkov. (3) Tuja zavarovalna podjetja morajo sestavljati in objavljati poseben račun bilance in poseben račun dobička in izgube za direktne posle v kraljevini Jugoslaviji. § 13. (') Za opravljanje poslov zaščite zavarovancev je potrebna dovolitev ministra za trgovino in industrijo. (») Podjetja, ki se bavijo s temi posli, se ne smejo baviti tudi s posli posredovanja zavarovanja v kateri koli obliki. Če se ugotovi, da se vendarle bavijo neposredno ali posredno s temi posli, jim odvzame minister za trgovino in industrijo dovolitev za poslovanje. § 14- (') Pri ministrstvu za trgovino in industrijo se ustanavlja zavarovalni svet kot posvetovalni odbor, od katerega bo zahtevalo ministrstvo za trgovino in industrijo mnenje o vseh važnejših vprašanjih, ki zadevajo zavarovanje. (3) Svet sestoji iz desetih članov in desetih namestnikov, ki jih imenuje z odlokom za 3 leta minister za trgovino in industrijo, in sicer: tri, ki zastopajo zavarovalna podjetja, dva izmed članov društva aktuarjev, enega, ki zastopa Glavno zadružno zvezo v kraljevini Jugoslaviji, ostale štiri pa izmed oseb, ki se bavijo z zavarovalnimi vprašanji, in izmed tistih, ki zastopajo zbornice in druga gospodarska društva in organizacije, Če obstoji organizacija, ki sme polnoveljavno zastopati vsa zavarovalna podjetja, imenuje tri člane sveta in tri namestnike, ki zastopajo zavarovalna podjetja, minister za trgovino in industrijo izmed dvanajstih oseb, ki mu jih predlaga ta organizacija. Enega člana sveta in enega namestnika, ki zastopata Glavno zadružno zvezo v kraljevini Jugoslaviji, imenuje minister za trgovino in industrijo izmed štirih oseb, ki mu jih ta zveza (predlaga. (*) Svetu predseduje starešina odseka za kreditne naprave in zavarovanje. (♦) Za tajnika sveta odredi minister za trgovino in industrijo enega izmed uradnikov odseka za kreditne naprave in zavarovanja. § 15. • , ^ (') Za pokritje stroškov zaradi opravljanja nadzora nad zavarovalnimi podjetji in napravami iz odstavka (*) § 1. uredbe oddajajo vsa zavarovalna podjetja po sklepu poslovnega leta 1 °/»o* (en odtisoček) skupne kosmate premije (brez odbitka iz pozavarovanja), ki jo izkazujejo zavarovalna podjetja v letnih zaključnih računih za to poslovno leto glede svojih direktnih in indirektnih poslov v kraljevini Jugoslaviji. , ‘ (*) Ta prispevek za pokrivanje stroškov zaradi opravljanja nadzora plačujejo zavarovalna podjetja v ..sklad za zasebno zavarovalno stroko« pri Državni hipotekarni banki, ki ga upravlja minister za trgovino in industrijo. Sredstva tega sklada se uporabljajo za kritje vseh stroškov, navedenih v odstavku (3) tega paragrafa, in vobče za namene, ki služijo podpiranju in razvoju zavarovalne stroke. (*) Iz sredstev sklada se pokrivajo po odlokih ministra za trgovino in industrijo: a) dnevnice in potni stroški za potovanja radi pregleda zavarovalnih podjetij in naprav iz odstavka (3) § 1. uredbe in nagrade in honorarji oseb, ki opravljajo to nadzorstvo; ... . b) dnevnice in potni stroški članov zavarovalnega sveta; >ogodbi oproščeno carine ali podrejeno drugi stopnji. II. Kako je razumevati točko 6. člena 145. carinskega zakona: Ni podano dejanje iz točke 6. člena 145. carinskega zakona, če je bilo blago ocarinjeno in po plačilu carinskih davščin odneseno iz carinarnice in prišlo v zasebno shranišče — člena 28. in 48. carinskega zakona —, najsi ni bila carina plačana s tistim zneskom, s katerim bi bila morala dejansko biti plačana. III. Kako je razumevati prejšnji tretji odstavek člena 23. zakona o državni trošarini v zvezi s tar. post. 39 zakona o taksah: Po tretjem odstavku člena.23. zakona o državni trošarini niso zavezana plačilu takse iz tar. post. 39 zakona o taksah jamstva, dana za blago, postavljeno v odobrena carinska shrauišča, ne glede na to, ali je blago v tem trenutku še v shranišču ali pa je bilo po odobrenem obračunskem plačilu trošarine vzeto iz shranišča IV. Kako je razumevati člen 63. zakona o taksah oz. člen 22. zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah: Ne glede na drugi odstavek člena 63. taksnega pravilnika iz 1. 1913 je uporabljati predpise člena 63. zakona o taksah oz. člena: 22. zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah tudi tedaj, če je bila plačana taksa po sodni odločbi, zoper katero glede takse ni bilo vloženo pravno sredstvo. ■»•■ ■— * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 23. februarja 193?, št. 41,XlU/79. Banove uredbe. 156. Banski svet dravske banovine je po pooblastilu iz § 85. zakona o občinah na svojem Vlil. rednem zasedanju dne 20. februarja 1937 sklenil nastopno uredbo o dopolnitvi uredbe o občinskih uslužbencih.* Člen 1. Členu 108., odst. 1., uredbe o občinskih uslužbencih z dne 12. marca 1936, II. No. 8407/1*, se doda na koncu naslednji stavek: »Če občinski odtior prizadete občine ali občinski uslužbenec ne imenuje prisednika v štirinajstih dneh od dneva prejema poziva, ga imenuje pristojni sreski načelnik (starešina sreske izpostave).< Odstavku 2. istega člena se doda na koncu naslednji stavek: »Če vodstvo stanovske organizacije občinskih uslužbencev ne imenuje prisednika v štirinajstih dneh od dneva prejema poziva, ga imenuje ban.« Člen 2- Ta uredba stopi v veljavo, ko se objavi v Službenem listu kraljevske Iranske uprave dravske banovine« v Ljubljani. II. No. 7779/1. Na osnovi § 85. zakona o občinah odobrujem in objavljam gorenjo uredbo o dopolnitvi uredbe o občinskih uslužbencih. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 10. marca 1937. Ban: dr. Natlačen s. r. 157. » Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin v letu 1937/38. 11. No. 2834/2. Občina Ajdovec v srezu novomeškem pobira v proračunskem letu 1937/38 nastopne občinske davščine: 1. 74 (sedemdeset štiri) % no doklado na vse državne neposredne davke. 2. Trošarine: a) od 100 I vina din 100'—, b) od 100 1 vinskega mošta din 100-—, c) od hi stopnje alkohola špirita in žganja din 5'—, č) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 5'—. * >Službeui list« št. 477/61 iz 1. 1936. 3. Takse po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 5. marca 1937. II. No. 6938/1. Občina Artiče v srezu brežiškem pobira v proračunskem letu 1937/38. nastopne občinske .davščine: 1. 61 (šestdeset en)%no doklado na vse državne neposredne davke,- 2. Trošarine: a) od 100 1 vina din 100'—, b) od 100 I vinskega mošta din 100'—, c) od lil stopnje alkohola špirita in žganja din 5'—, č) od lijra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 2'50. 3. Takse po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 2. marca 1937. 11. No. 5946/1. Občina Cerknica v srezu logaškem pobira v proračunskem letu 1937/38. nastopne občinske davščine: 1. 75 (sedemdeset pet) "/ono doklado na vse državne neposredne davke. 2. Trošarine: a) od 100 1 vina din 150'—, b) od 100 1 vinskega mošta din 150'—, c) od 100 1 piva din 50'—, č) od lil stopnje alkohola špirita in žganja din 5, d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 5'—. 3. Takse po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 10. marca 1937. II. No. 7165/1. Občina Kočevje-okoliea v srezu kočevskem pobira v proračunskem letu 1937/38. nastopne občinske davščine: 1. 73 (sedemdeset tri) % no doklado na vse državne neposredne davke. 2. Trošarine: a) od 100 1 vina din 100'—, b) od 100 1 vinskega mošta din 100'—, c) od 100 1 piva din 50'—,• č) od hi stopnje alkohola špirita in žganja din 5, d) od litra likerja, ruma, konjpka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 5'—, e) od goveda nad 1 letom din 15'—, f) od goveda pod 1 letom din 10'—, g) od prašičev din 10'—, h) od 100 kg uvoženega mesa (mesnih izdelkov) din 25'—. 3. T a k s e po odobrenih tarifali ali po odobrenem proračunu. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 5. marca 1937, II. No. 7626/1. Občina Log v srezu ljubljanskem pobira v proračunskem letu 1937/38. nastopne občinske davščine: 1. 60 (šestdeset) % no doklado na vse državne neposredne davke. 2. Trošarine: a) od 100 1 vina din 100'—j b) od 100 1 vinskega mošta din 100'—, c) od 100 I piva din 60'—, č) od hi stopnje alkohola špirita in žganja din 5, d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 5'—. 3. Takse po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 8. marca 1987. 11. No. 7429/1. Občina Mokronog v srezu krškem pobira v proračunskem letu 1937/38. nastopne občinske davščine: 1. 70 (sedemdeset) °/«no doklado na vse državne neposredne davke. 2. Trošarine: a) od 100 I vina din 100'—, b) od 100 I vinskega mošta din 100'—, c) od 100 I piva din 50'—, č) od lil stopnje alkohola špirita in žganja din 5, d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 5'—, e) od goveda nad 1 tetoni din 25'—, f) od goveda pod 1 letom din 15'—, g) od prašičev din 15'—, h) od drobnice din 10'—, i) od 100 kg uvoženega mesa (mesnih izdelkov) din 25'—. 3. Takse po odobrenih tarifah ali po odobrenem, proračunu. Kraljevska banska uprava dravske banovine'v Ljubljani, dne 10. marca 1937. II. No. 4479/1. Občina Slov. Bistrica v srezu mariborskem-desni breg pobira v proračunskem letu 1937/38. nastopne občinske davščine: 1. 41 (štirideset en) %no doklado na vse državne neposredne davke. 2. Trošarine: a) od 100 1 vina din 125'—, - . b) od 100 I vinskega mošta din 125'—, c) od 1 (X) 1 piva din 1 (X)"—, č) od hi stopnje alkohola špirita in žganja din 5, d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 3'—, e) od goveda nad 1 letom din 20'—, f) od goveda pod 1 letom din 10'—, g) od prašičev din 10'—, h) od drobnice din 3'—, i) od 100 kg uvoženega mesa (mesnih izdelkov) din 50'—. 3. Takse po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani, ^lue 6. marca 1937, II. No. 7549/1. Občina Sv. Jurij pri Celju-okolica v srezu celjskem pobila v proračunskem letu 1937/38. nastopne občinske davščine: 1. 100 (sto) %no doklado na vse državne neposredne davke. 2. Trošarine: a) od 100 1 vina din 100’—, b) od 100 l vinskega mošta din 100'—, c) od 100 l piva din 50'—, č) od lil stopnje alkohola špirita in žganja din 5, d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 5'—, e) od goveda nad 1 letom din 10'—, 1) od goveda pod 1 letom din 5'—, g) od prašičev din 5'—, h) od drobnice din 5'—, i) od 100 kg uvoženega mesa (mesuih izdelkov) po din 30'—. 3. Takse po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 8. marca 1937- IT. No. 6918/1. Občina Skale v srezu slovenjgraškem pobira v proračunskem letu 1937/38. nastopne občinske davščine: 1. 85 (osemdeset pet)%no doklado na vse državne neposredne davke. 2. Trošarine: a) od 100 1 vina din 100'—, b) od 100 1 vinskega mošta din 100'—, c) od lil stopnje alkohola špirita in žganja din 5'—, č.) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 5'—. 3. Takse po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 6. marca 1937. II. No. 6957/1. Občina Šmartno v srezu ljubljanskem pobira v proračunskem letu 1937/38. nastopne občinske davščine: 1. 50 (petdeset) % no doklado na vse državne neposredne davke. 2. Trošarine: a) od 100 1 vina din 100'—, b) od 100 1 vinskega mošta din 1.00-—, c) od 100 1 piva din 50’—, č) od hi stopnje alkohola špirita in žganja din 5'—, d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 5’—, e) od goveda nad 1 letom din 50'—, f) od goveda pod 1 letom din 115'—, g) od prašičev din 15'—, h) od drobnice din 10'—, i) od 100 kg uvoženega mesa (mesnih izdelkov) din 100’—. 3. Takse po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 6. marca 1937, 11. No. 7612/1. Občina Šmartno pri Litiji v srezu litijskem pobira v proračunskem letu 1937/38. nastopne občinske davščine: 1. 75 (sedemdeset pet) %no doklado na vse državne neposredne davke. 2. Trošarine: a) od 100 1 vina din 100'—, b) od 100 1 vinskega mošta din 100'—, c) od 100 1 piva din 100'—, č) od hi stopnje alkohola špirita in žganja din 5. d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 5'—, e) od goveda nad 1 letom din 25'—, f) od goveda pod 1 letom din 15'—, g) od prašičev din 15'—. 3. Takse po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 10. marca 1937. . II. No. 7431/1. Občina Teharje v srezu celjskem pobira v proračunskem letu 1937/38. nastopne občinske davščine: 1.57 (petdeset sedem) % no doklado na vse državne neposredne davke. 2. Trošarine: a) od 100 1 vina din 100'—, b) od 100 1 vinskega mošta din 100*—, c) od 100 1 piva din 50'—, č) od hi stopnje alkohola špirita in žganja din 5'—, d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 3'—, e) od goveda nad 1 letom din 25'—, f) od goveda pod 1 letom din 10'—, g) od prašičev din 10'—, h) od drobnice din 3'—, i) od 100 kg uvoženega mesa surovega din 40'—. od mesnih izdelkov din 125’—, j) od 100 1 sadjevca din 20'—. 3. T a k s e po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 8. marca 1937. » 15S. Izpremembe v stale/u državnih in banovinskih uslužbencev na območju dravske banovine. A. Državni uslužbenci. 7, odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 6. marca 1937, 1. No. 3270/1, je bil Sad n e k Robert, upravno-pisarniški uradnik X. skupine pri sreskem načelstvu v Prevaljah, premeščen po potrebi službe k sreskernu načelstvu v Dravogradu. 7. odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 13. februarja 1937, 1. No. 409/2, je bil na osnovi § 104,3. zakona o uradnikih u pokojen F1 e g o .Takol), polic, stražnik I. razreda-zvaničnik I. položajne skupine pri upravi policije v Ljubljani. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne (S. marca 1937, I. No. 3266/1, je bil Jezernik Pavel, zvaničnik 1. položajne skupine pri sre-skem načelstvu v Prevaljah, premeščen po potrebi službe k sreskemu načelstvu v Dravogradu. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 12. februarja 1937, 1. No. 11.830/2—1936, je bila Koman Minka, zvaničnica II. skupine pri upravi policije v Ljubljani, post a vlij en a za zva-ničnico I. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom’kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 13. februarja 1937, I. No. 415/2, je bil na osnovi § 104/3. zakona o uradnikih upokojen Peršič Edvard j policijski stražnik I. razreda — zvaničnik I. položajne skupine pri upravi policije v Ljubljani. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani z dne 8. marca 1937, I. No. 3159/1, je bil na osnovi S 104., toč. Ki., zakona o uradnikih o d p u š č e n iz državne službe Šmit P. Ivan, policijski stražnik pripravnik pri predstejništvu' mestne policije v Mariboru. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 18. februarja 1937, l. No. 1675/1, je bil na temelju S 104., točke 1., zakona o uradnikih odpuščen iz državne službe Žitko J. Jakob, policijski stražnik tl. razreda — zvaničnik II. skupine pri upravi policije v Ljubljani. * Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 6. marca 1937, I. No. 3264/1, je bil Grešovnik Ivan, služitelj II. položajne skupine pri sreskem načelstvu v Prevaljah, premeščen po potrebi službe k sreskemu načelstvu v Dravogradu. Z odlokom kraljevske bans’ e uprave dravske banovine z dne 6. marca 1037, I. No. '3269/1, ije bil Vidic Josip, banovinski služitelj II. skupine — desinfektor pri sreskem načelstvu v Prevaljah, premeščen po potrebi službe k sreskemu načelstvu v Dravogradu. B. Banovinski uslužbenci. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 6. marca 1937, I. No. 3263/1, je bil B ro m a n Avgust, banovinski uradniški pripravnik — pod-gozdar pri sreskem načelstvu v Prevaljah, premeščen po potrebi službe k sreskemu načelstvu v Dravogradu. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani z dne 1. marca 1937, I. No. 2997/1, je postavljen d r. K u k m a n Vladimir, banovinski sekretar VI. skupine pri kraljevski banski upravi v Ljubljani, za banovinskega sekretarja V. skupine na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 20. februarja 1937, I. No. 1418/1, je postavljen ing. H a u t e r Franjo, banovinski gozdarski višji pristav VIL položajne skupine pri komisiji za agrarne operacije v Ljubljani, za banovinskega gozdarskega svetnika VI. položajne skupine, na dosedanjem službenem meslu. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovim1 z dne 6. marca 1937, I. No. 1758/1—1937, je bil P r e m e š č e n na prošnjo dr. Simoniti Alojzij, sekundarni zdravnik VIII. položajne skupine banovinskega zdravilišča na Golniku, v isti položajni skupini v banovinsko bolnico v Slovenjem Gradcu. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 20. februarja 1937, I. No. 2672/1, je bil postavljen dr. Stierl Karol, zdravnik združene zdravstvene občine Fara pri Kostelu, na dosedanjem službenem mestu v VIII. položajno skupino. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 27. februarja 1937, I. No. 2635/1, je bil po §§ 104., t. 2., in 105., odst. 1., zakona o uradnikih odpuščen iz banovinske službe Vuk Jakob, banovinski ekonom VI. skupine pri upravi ženske bolnice v Novem mestu. * Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 24. februarja 1937, I. No. 2062 1, je bila Marinšek Silva, banovinska zvaničnica III. skupine pri omenjeni banski upravi, postavljena za banovinsko zvaničnico II. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu. 159. Razne objave iz „Siužhenih novin“. številka 297 z dne 24. decembra 1936. Z ukazom kralj, namestnikov z dne 1. dec. 1936 so bili odlikovani: z redom sv. Save V. stopnje pri posti Novo mesto Ulčakar Franc, višji kontrolor; pri posti Vransko Kladnik Josip, višji kontrolor; pri pošti Lesce Šraj Ivan, višji kontrolor; z zlato kolajno za vestno službovanje: pri mestni t. t. t. sekciji Ljubljana Furlan Alojzij, tehnik, in G a b r o v -s e k F r a n c, pomožni tehnični manipulant; pri 3.1.1.1. sekciji Ljubljana Triglav V a 1 e n t‘i n ,' zvaničnik, nadzornik t. t. t. linij; pri pošti, telegrafu in telefonu Murska Sobota Gregorič Franjo, pomožni uradnik; pri pošti, telegrafu in telefonu Ljubljana 2 Žnidaršič Dominik, p. I. t. zvaničnik; pri posti, telegrafu in telefonu Maribor 1 Letonja Simon, p. I. t. zvaničnik; pri pošti Maribor 2 Bauma'nn Vincenc, Šajina Franc, p. t. t. zvaničnika; pri pošti Celje Vrabič Franc, p. t. t. uradnik; pri posti Ormož Keček Ivan, p, t. t. zvaničnik; pri pošti Devica Marija v polju Košane Josip, p. t. t. zvaničnik; pri pošli, telegrafu in telefonu Novo mesto M i š j a k F rane, p. t. t. zvaničnik; pri pošti, telegrafu in telefonu Kranj Pavlin Franc, p. t. t. zvaničnik; pri pošti, telegrafu in telefonu Slov. Bistrica 'Ra j 5 Karel, p. t. t. zvaničnik; pri pošti, telegrafu in telefonu Rakek Trobec Mihael, p. t. t. zvaničnik; pri pošti, telegrafu in telefonu Gornja Radgona šraj n er Jakob, p. t. t. zvaničnik; Kalin Gabrijel a, pogodbena poštariea pogodbene pošte Vinica pri Črnomlju in Rep Josip, pogodbeni poštar pogodbene pošte Leskovec pri Krškem; s srebrno kolajno za vestno službovanje S v e n š e k Ivan in Smodej Josip, zvaničnika-nadzornika t. t. I. linij 10. t. t. t. sekcije Maribor; Ge pn š B 1 a ž , p. t. t. zvaničnik pošte, telegrafa in telefona v Celju; Flegar Ivan, p. t. t. zvaničnik pošte, telegrafa in telefona v Murski Soboti, in Urh Franc, služitelj pošte, telegrafa in telefona Ljubljana 2. Prepoved prodajanja in razširjanja. Državno tožilstvo v Zagrebu je prepovedalo z odlokom z dne 14. decembra 1936, Kns št. 2945/36, razširjanje in prodajanje knjige »Memento«, ki jo je izdal Pavičič Josip ter je natisnjena v Zagrebu. številka 298 z dne 25. decembra 1936. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 28. oktobra 1936 je bila sprejeta ostavka na državno službo, ki jo je podala Seme Marija, učiteljica VII. položajne skupine osnovne šole v Jurkloštru. Izpitni komisiji. Z odločbo ministra pravde z dne 16. decembra 1936, št. 117.573, so bili imenovani za člane izpitne komisije za sodniški izpit pri apelacij-skem sodišču v Ljubljani za poslovno leto 1937.: za predsednika: dr. Golia Vladimir, predsednik apela-cijskega sodišča v Ljubljani; za namestnika predsednika: d r. Mastnak Lev, podpredsednik apelacijskega sodišča v Ljubljani; za člane: dr. Mastnak Lev, dr. Eberl Erik, Janša Josip, apelacijski sodniki, in d r. H a c i n Josip, advokat v Ljubljani; za namestnike: dr. Kranjc Milko, dr. Prešeren Jakob, dr. Štempihar Jurij, sodniki apelacijskega sodišča v Ljubljani, in dr. Krivic Rudolf, advokat iz Ljubljane. Z odlokom ministra pravde z dne 16. decembra 1936, št. 117.574, so bili imenovani za člane izpitne komisije za advokatski izpit za območje apelacijskega sodišča v Ljubljani za poslovno leto 1937.: za predsednika: dr. Golia Vladimir, predsednik apelacijskega sodišča, za namestnika predsednika: dr. Mastnak Lev, podpredsednik apelacijskega sodišča, za člane: dr. Mastna k Lev, podpredsednik apelacijskega sodišča, dr. Eberl Erik, sodnik apelacijskega sodišča, ter dr. A d 1 e š i č Juro in dr. Krivic Rudolf, advokata iz Ljubljane; za namestnike: Janša Josip in dr. Kranjc Milko, sodnika apelacijskega sodišča, ter d r. H a c i n Josip in dr. Sajovic Josip ml., advokata iz Ljubljane. Številka 299 z dne 26. decembra 1936. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 1. decembra 1936 je bil postavljen po službeni potrebi Breznik Josip, načelnik prosvetnega oddelka kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani, za direktorja popolne realne gimnazije v Ljubljani v dosedanji položajni skupini. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 9. decembra 1936, I. št. 46.605/0, je bila' u p o k o j e n a Vehar Marija, strokovna učiteljica VI. položajne skupine državne tehniške srednje šole v Ljubljani. Z odlokom ministra za prosveto z dne 15. decembra 1936, O. n. št. 76.499, je bila upokojena Kranjc Emilija, učiteljica za ženska ročna dela v Mariboru. Prepoved razširjanja in prodajanja. Državno tožilstvo v Zagrebu je prepovedalo z odlokom z dne 17. decembra 1936, Kns št. 3110/36, razširjanje in prodajanje knjige z naslovom »Stvaranje novoga sveta«, natisnjene V Zagrebu. Številka 300 z dne 28. decembra 1936. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 3. decembra 1936 je bil upokojen G a s p a r i n Filip, profesor realne gimnazije v Mariboru in uradnik III. položajne skupine 2. stopnje. Z ukazom kraljevskih namestnikov je bil upokojen S p r a c h m a n n Ivan, profesor učiteljske šole v Mariboru in uradnik IV. položajne skupine 1. stopnje z 2. periodskim poviškom. Z odlokom ministra za promet z dne 15. decembra 1936 je bila upokojena Gorjanc Marija, dak-tilograf in ja IX. položajne skupine s 1. periodskim poviškom direkcije državnih železnic v Ljubljani. Številka 301 z dne 29. decembra 1936. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 12. decembra 1936 so bili odlikovani na predlog ministra za kmetijstvo: z redom Jugoslovanske krone IV. stopnje dr. Šapi ja Anton, agrarni inšpektor kralj, banske uprave Dravske banovine v Ljubljani, ing. Pahor Bogdan, direktor kmetijske poskusne in kontrolne postaje v Ljubljani, Zarnik Alojzij, obmejni veterinar v Mariboru, in Samec Josip, obmejni veterinar v Murski Soboti; z redom Jugoslovanske krone V. stopnje ing. Gorjup Sergij, kmetijski svetnik kmetijske poskusne in kontrolne postaje v Ljubljani. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 30 novembra 1936, št. 50.276/V, je bil premeščen na prošnjo Armič Leopold, katastrski geometer VII. položajne skupine katastrske uprave v Murski Solmti, v katastrsko upravo v Dolnji Lendavi. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 12. decembra 1936, IV. št. 18.557, je bil premeščen po službeni potrebi ing. Kenda Franc, rudarski višji pristav VII. položajne skupine od prometne uprave v Za-bukovcah, k direkciji državnega rudnika v Velenju. Z odlokom generalnega direktorja državnih železnic z dne 15. decembra 1936 je bil preveden Oman Franc, nadkurjač-zvaničnik 1. kategorije 2. skupine kurilnice Maribor, za pomožnega strojevodjo X. položajne skupine z 2. periodskim poviškom. Številka 392 z dne 30. decembra 1936. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 14. decembra 1936, št. 7088, je bil postavljen za pregledovalca računov glavne kontrole VII. položajne skupine s službo pri krajevni kontroli dravske finančne direkcije v Ljubljani Tratnik Davorin, pregledovalec računov VIII. položajne skupine. Z ivkazom kraljevskih namestnikov z dne 3. decembra 1936 je bil postavljen d r. Sušnik Lovro, profesor 2. realne gimnazije v Ljubljani in uradnik IV. položajne skupine 1. stopnje, za načelnika, iste položajne skupine in stopnje prosvetnega oddelka kraljevske banske uprave v Ljubljani. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 16. decembra 1936, št. 14.44G/IX, je bil premeščen po službeni potrebi Grubješič Pavle, inšpektor finančne kontrole VI. položajne skupine glavnega oddelka finančne kontrole v Novem Sadu, za inšpektorja iste položajne skupine in starešino oddelka finančne kontrole Št. Ilj v Slov. goricah. — • Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani, Jiska in zalaga tiskarna Merkur & d. V Ljupljanii njen predstavnik; filmar. Milialek v Ljubljani, SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Priloga k 22. kosu Vlil. letnika z dne 17. marca 11137. Razglasi kraljevske banske uprave VI. No. 11/7. 804 Razpis licitacije. Na osnovi določb el. 91. in 94. zakona o državnem računovodstvu se razpisuje za zdravilišče na Golniku nova pismena ofertna licitacija za dobavo mesa ter špecerijskega in kolonialnega blaga kakor tudi hišnih potrebščin v proračunskem letu 11137/38., t. j, za dobo od 1. aprila 1937 do 31. marca 1938. Licitacija se bo vršila v torek dne 30. marca 1937 ob desetih dopoldne pri upravi zdravilišča na Golniku. Podrobni družbeni pogoji in izkazi zadevnih potrebščin tega zavoda so interesentom na vpogled v pisarni uprave zdravilišča. Ostala navodila za udeležbo pri licitaciji daje interesentom upraviteljstvo zd ravilišča. Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 13. marca 1937. Za bana pomočnik: Dr. Majcen s. r. & 11. No. 32071/1. 791 3—1 Razglas. Z vlogo od 22. julija 1936 sta prosila Karl in Pija Fischer, posestnika na Klopnem vrhu, za podelitev vodopravne dovolitve za vodno napravo za hidro-centralo ob Lampretovem potoku (vulgo lteka potok) na gozdni parceli št. 467/1, d. občina Kumcn, last prosilcev. Trdni jez bo uvezan levoobrežno na gozdno parcelo št. 4G7/1 d. obč. Kumcn, desno-obrežno pa na parcelo št. 754, d. obč. Smolnik, istotako last prosilcev. Gornje-vodni kanal je projektiran s prerezom O'25X0'45 m in dolg 314 m. Nabiralnik vsebuje prostor za čiščenje vode s t>'40 lir ter ima dolžino STO m in širino 2'90 m. Prostotočni kanal iz nabiralnika ima prerez kot gornjevodni kanal 0'25X0‘43 m ter dolžino 76 m m se končuje s cevno vijugo, da uniči clJer" gijo vode, preden se izlije v potok. Tlačni cevovod bo iz jeklenih cevl Pie' mera 330 mm in dolg 109T5 m. Vodna naprava bo izrabila silo Lampre.ovega potoka s Francisovo spiralno turbino s horizontalno osjo in sicer pri devetmesečni izrabili vodi Q;—lQ01'sek m padcu b — 35'45 m bruto silo E=r4i 2 111 ali neto na osi turbine En=^37 7 Hib Na osnovi odredb § 1., odst. 2., točka a), zakona o okoriščanju vodnih sil LSI. list« št. 333 52 iz 1. 1931.) odreja kral.|. banska uprava v smislu odredb S 37. s pozivom na določbe § 38. istega zakona k ra jo vni ojjlort in razpravo na mostu samoni v sredo dne 31. marca 1937 s sestankom na kraju samem ob 13. uri. K tej razpravi se’ vabijo vsi mejaši in interesenti s pristavkom, da morajo svoja opozorila in zahtevke glede v prašanj, ki se obravnavajo na razpravi, uveljaviti ustno na razpravi, ker bi se sicer smatralo, da soglašajo z izvršitvijo nameravane naprave ter se bo zaprošena dovolitev podelila, če ne bo pomislekov zbog javnih ozirov. Upoštevala se bodo tudi pismena opozorila in zahtevki, ki se predložijo kraljevski banski upravi, upravni oddelek, v Ljubljani do 28. marca 1937 ali vodji komisije do pričetka razprave (i? 38/5 zakona). Načrti 'so od dne prve razglasitve v Sbižbenem listu« do dne razprave med uradnimi urami na vpogled pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Mariboru l. b. (§ 37/5 zakona). Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubija n it dne 9. marca 1937. Po pooblastilu bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Hubad s. r. Razglasi sodišč in sodnih oblastev Og 14737 —2. 816 Amortizacija menic. Na prošnjo Vilčnika Lada, gradb. tehnika v Ljubljani, Korytkova ul. 7, se uvaja postopanje za amortizacijo naslednje baje izgubljene menice, ter se njen imetnik pozivlje, da jo v roku 60 dni od dneva objave v »Službenem listu« predloži temu sodišču, sicer bi se izreklo po preteku tega roka. da jo menica amortizirana in nima moči. Menica je bila hianco menica, na kateri jo bila samo menična vsota dinarjev 17.000'— napisana s številkami tet' besedami, s podpisom Vučnika Lada in Sveteta Martina v desnem spodnjem kotu, tako da sta bila ta dva po tej menici obvezana kot akceptanta. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. IV., dne C. marca 1937. 1 O 174/36-19. 815 Sklep. V zapuščinski zadevi po pok. Schindlerju Karolu, ki je umrl 18. januarja 1936 v Brnu, je bil na predlog priglašene dedinje Schindler Frančiške izdan oglas v smislu S 106. n. p., s’ katerim se zapuščinski upniki pozivajo, da prijavijo in dokažejo svoje terjatve do zapuščine pismeno do 15. marca 1937 ali pa ustno pri naroku, ki se je radi likvidacije prijavljenih terjatev odredil na dan 15. mami 1937 ob 9. uri dop. v pisarni javnega notarja dr. Krevla Josipa v Ljubljani, Dalmatinova 3, kot sodnega poverjenika, Z dodatnim sklepom se pa narok za pismene prijave podaljšuje do 15. aprila 1937, prav tako se pa t ud i_ določi narok za ustne prijave na dan 15. aprila 1937 ob 9. uri istotam. Oni upniki, ki v določenem roku ne bi prijavili svojih terjatev, se opozarjajo, da nimajo nobene druge pravice, razen kolikor jim gre zastavna pravica v primeru, da bi bila zapuščina izčrpana s prijavljenimi terjatvami. Sresko sodišče za Brno-okolica v CSR se naproša, tla objavi ta oglas 3krat tudi v tamkajšnjem uradnem listu in da stroške objave naznani zaupniku dedinje g. Janu Pišu v K ral. Pole, Tvr-ševa 1 b, Brno, ki bo te stroške mesto dedinje poravnal. Sresko sodišče v Ljubljani, odd. L, dne 6. marca 1937. P 13/28—40. ' 801 Sklep. Tusodni sklep z dne 1. aprila 1928, posl. št. L 2/28—3, s katerim je bil Oman Josip, posestnik v Gozdu št. 5, zaradi umobolnosti popolnoma preklican, se razveljavlja. Sresko sodišče v Kranjski gori, odd. 1., dne 28. februarja 1937. I 105/36—22. 360 Dražbeni oklic. I) n e 20. a pril a 1937 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi St. 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Vače vi. št. 181. Cenilna vrednost: din 27.063'—. Najmanjši ponudek: din 18.72875 Vrednost priteklin: din 1030'—. Pravice, ki bi rie pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi «e ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabil na uradni deski tega sodišča. Sresko sedišče v Litiji, odd. II., dne 24. januarja 1937. •H V 1 5530/35—9. 754 Dražbeni oklic. D n e 20. aprila 1937 ob devetih bo na kraju samem na Igu (začetek v občinski pisarni) dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Studenec vi. šl. 1012 in k. o. Dobravca vi. št. 237 (travniki, njive, pašniki, gozdovi). Dražba se bo vršila po parcelah v 14 skupinah. Cenilna vrednost: din 47.527'— in din 15.693'—. Najmaniši ponudek: ena desetina cenilne vrednosti. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasili sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, l