KOZJANEC SEM... O čem je govoril na prvi seji konference ZKS Vinko Jagodic Ui>am si trditi, je rekel Vinko Jagodic, da v Slo veniji nimamo nerazvitih občin, ampak nerazvita pcxirocja. Že v dosedanjih razpravah smo lahko za- sledili dokaj smešna izhodišča pri ocenjevanju nerazvitosti. Nerazvita hoče biti že skoraj sleherna slovenska občina. Prepričan sem, da tako ne bomo rešili ničesar. Po mojem določa nerazvito.st poleg ostalih vplivov tudi to, kolikor manj je v občini razvitih centrov in kolikor večje področje občine je nerazvito. Sem s Kozjanskega, o katerem se po revoluciji ni veliko slišalo in kjer se tudi ni veliko spreme- nilo. Zavedam se, da to nd edino neraavito področje na Slovenskem, prepričan pa sem, da je najmanj razvito. Ta subregija se razteza na področju šestih občin, a ima vsega nekaj sto delovnih mest na več kot 20.000 prebivalcev. Na dokaj obsežnem področju poznata asfalt le dve večji središča, sicer pa so vse ceete makadamske, nekatere zaradi plazov po eno do dve leti zaprte 2a ves promet. Vse nekoliko boAj odročne ceste spadajo v tisto kategorijo slovenskih cest, ki jih pozimi ne plužijo ali pa jih občine na pritisk občanov pltižijo ne svoje stroške. Na takih področjih hodijo otrooi po eno do dve uri (v etno smer) v sto in več let stare osnovne šole, ki so brez primerne kurjave in kabi- netov. Celo Kozjansko po2¡na le eno telovadnico. ZAPOSTAVLJENO KOZJANSKO Mnogo govorimo o urejanju otroškega varstva, vendar 20.000 občanov tega območja ne pozna te dobrine. Če bi pogledali po slovenskih višjih in visokih in srednjih šolah, bi zelo hitro prešteli študente in dijake s tega področja. Zobozdravnik pride na približno 8.500 prebivalcev. Glede na ma- terialno stanje celjskega zavarovanja pri najvišji prispevni stopnji v Sloveniji zmoremo na celotnem področju komaj tri zdravnike splošne prakse. Okrog 1.500 občanov nima nobene zdravstvene zaščite, ker ne more plačati prispevka za kmečko zavarovanje. Na podlagi povedanega predlagam ukrepe, ici jih imamo za hitrejši razvoj nerazvitih področij m. naj- nujnejše: 1. Srednjeročni načrt razvoja manj razvitih pod- ročij, in sicer v konkretnih določilih, ki bodo one mogočila večanje razUk v razvitosti posameznih območij na Slovenskem. 2. Na podlagi sprejetega statuta nerazvitih obmo čij je treba naložiti pristojnemu republiškemu skla- du, da prednostno pod posebnimi pogoji (mislim na oceno zmogljivosti občinskih skupščin in lokal- nega gospodarstva) začne rekonstruirati osnovno cestno mrežo II. in III. reda. Sodim, da za to niso potrebne velike študije. 3. Republiška izobi'aževalna skupnost. Izvršni svet in skupščina SRS naj razmislijo o dolgoročnejših in večjih sredstvih za izgradnjo potrebnih osnovnih šol ob zmogljivi udeležbi občinskih skui>ščin. Tem objektom je treba priključiti objekte otro- škega varstva. POTREBNA JE SOLIDARNOST 4. Sekretariat za zdravstvo in komunalna skup- nost socialnega zavarovanja SRS naj izdelata naj kasneje do konca leta 1970 koncept nacionalne soli- darnosti v prispevkih in integracije malega sloven- skega prostora v enotno slovensko rizično skupnost. Eînako je treba rešiti vprašanje kmečkega zava- rovanja, vendar s sofinanciranjem, za katero je ustvariti sodelovanje občinskih proračunov ali širše družbene skupnosti. 5. Zavedajoč se, da je po socialni sestavi izredno problematičen položaj zasebnega kmetijstva na ne- razvitih področjih, čeprav nam je potreben nacio- nalni koncept, je po mojem težiti po dvojem in sácer: — komite za kmeujstvo in gozdarstvo, republi- ška gospodarska zbornica in po njiju angažirane strokovne službe naj do konca leta 1970 izdelajo koncept z vsemi elementi, kakšne zasebne kmetije so perspektivne in jim je treba dati družbeno po- moč in spodbudo. — Skupščine občin naj bi na podlagi teh meril izvedle oceno deagraiizacije in ugotovile stevüo ne- preskrbljenih ljudi, ostarelih, otrok, bolnih itd,, in na drugi strani število latentno nezaposlenih, ki jim bo mijno najti zaposlitev. Treba je družbeno urediti tudi vprašanje doma- čij, ki bodo ostale brez nasledstva. 6. Združeno gospodarstvo v zbornici, združenjih in bankah naj upošteva obstoj nerazvitih območij in prouči možnost plasmaja sredstev v povečane proizvodne zmogljivosti nižje organske sestave kapi- tala v obrobne centre. 7. Republiška izobraževalna skiop-nost naj bi iz sredstev za štii>endiranje olajšala pridobitev štipen- dij mladini z nerazvitih področij, in tako pripomo- gla k boljši kvalifikacijski sestavi zaposlenih. Kar najbolj je v naporih za hitrejši razvoj neraz- vitih področij angažirati občinske skupščine. Tudi regije, predvsem na njihova središča, bi sc morala bolj vključevati v reševanje teh vprašanj. Imam občutek, da so središča regij tu preveč avtarkična. Ponovno poudarjam, da si ne smemo dovoliti nadaljnjega odpiranja škarij v škodo nerazvitih in da se moramo zavedati tako gospodarskih kot do- kaj težkih političnih posledic, če bi to še nadalje dovoljevali. ZIMSKI TURIZEM - KAJ JE TO? % žal kaže, da se bomo še nekaj let prebujali in usotavljali, da samo veselice ne bodo služile za razvoj turizma. Medtem, ko v poletnem času v zatl- njih letih že ugotavljamo napredek, je zimsko obtlob- je za nas še neznanka. # Ob novoletnih praznikih, ko je staro in mlado pohitelo praznovat v kraje za katere je smatralo, da jim bodo nudili vse, se je večina vrnila z dolgimi nosovi. Celo iz krajev, ki so že pred leti med prvimi poskrbeli tudi za športne užitke, je bila letos — tema. SO LIBOJSKE SMUČINE PRELOMNICA V MISELNOSTI, DA JE MOČ TUDI V SKROMNIH RAZMERAH USTVARITI PO- GOJE ZA ZIMSKI TURIZEM? Letošnja zima je zanvdi obilice snega presenetila tudi napovedovalce. V krajih, kjer turizem pomeni in predstav- lja enega izmed najmočnej- ših virov dohodka, je bilo ob tem veselja veliko. Zdraviliški kraji, ki so še pred nekaj leti v'zimskem ob- dobju utonili v dremavo spo- kojnost, zdaj več tega »užit- ka« nimajo, kajti z boljšo or- ganizacijo dela in propagan- do so turizem raztegnili na skoraj celo leto. V teh krajih iz leta v leto bolj skrbe za razvedrila, zabavo in šport- no rekreacijo, tako, da gost- je, ki v zimskem času obi- ščejo te kraje niso preveč prikrajšani. Razen nekaj pri nas bolj znanih zimskošportnih cen- trov. zimski turizem še ni pognal korenin. Na celjskem območju je najbolj znana Celjska koča pod Tolstom, na sevniški strani Lisca In seveda zdaj Golte, žal doslej še nismo posebej statistično obravnavali zimskega turiz- ma in zato ni moč točno ugo- toviti, kolikšen delež in vred- nost predstavloa v našem go- spjodarstvu. Medtem, ko Gol- te s svojo specialno vlogo ne- dvomno pomenijo največji doprinos k razvoju te zvrsti, smo priče fenomenalnemu pojavu v Libojah. Podobnih krajev, ki so za- čeli z majhno vlečnico je pri nas več. Od Gornjega grada, Brdc, Ljubnega in Svetine pa do smučišč Mozirski. To- da v večini teh krajev, za ka- tere pomeni takšna ali podo- bna vlečnica v resnici le pre- stiž, so vlečnice onemele. Ta- ko na primer niso obratova- le ob novoletnem praznova- nju, ko v te kraje pride naj- več tujcev v Mozirju in Gor- njem gradu, čeprav je bilo samo v Gornjem gradu nekaj deset gostov iz Zagreba. Libajčani, točneje peščica entuziastov iz Žalca je s svo- jim amaterskim delom pred- vsem pa z voljo potisnila na trg kraj, ki je bil doslej šir- še znan po keramiki in pre- mogovniku, 25daj pa osvaja stare in mlade privržence zimskega športa. O uredit- vi, opremi in pogojih rekre- acije v Libojah je bilo v zad- njem času že mnogo poveda- nega. Ob tem bi mogoče do- dali še to, da druge službe, ki bi imela prav od tega hi- treba in uspešnega razvoja največ koristi le capljajo za organizatorji smučarske re- kreacije. Tako, kot je bilo to v Gornjem gradu, kjer so po- goji Idealni ob dejstvu, da je nekaj deset tujskih sob nei?, koriščenih, tako na Ljub; nem, kjer .gostirt^i niso naši takoj skupnega jezika in i Mozirju, kjer žičnica na Bixti cih gostince v gla\"nem ne briga. Libojčani danes nima' jo možnosti, da bi odigrali enakovredno' vlogo pri staciol niranem turizmu, vendar kal že, da tudi do tega dne ved ni daleč. | Mogoče bi se miselnost пал ših ljudi nekoliko spremeni^ la, če bi lahko posredovaij otipljive podatke o л'тednost¡ teh raznih vlečnic. Verjetne bi se marsikdo zamislil o)i navedbi točnih podatkov ( številu gostov, nočnin k vrednosti nakupov, če bi lo to že zdaj lahko. Tako še danes predvsem tistim, k od zimskega turizma lahk( pričakujejo največ materialni koristi ni jasno kaj je spici zimski turizeni! Vsekakor a samo organizaoiija novoletne zabave! J. SEVEB VEČJI OSEBNI DOHODEK ZA LAŠKE RUDARJE Џ Sindikalna organizacija in organizacija ZK v rudniku Laško iščeta možnosti za pri- bliževanje (»sebnih dohodkov kolektiva republiškemu po- vprečju. 9 Razmere v rudniku nare- kujejo mimo generalne: pre- usmeritve, še sprotne in nič manj pomembne napore. Sindikalna in partijska or- ganizacija v kolektivu rudni- ka Laško že nekaj let zelo vstrajno delujeta v osrčju problematike tega podjetj'a. Lahko trdimo, da ima kolek- tiv pri svojih nevšečnostih tudi še srečo, kajti poznamo primere, da so mnogi, ki bi bili ogroženim delovnim skupnostim najbolj potrebni, zapuščali barko. Sindikalno vodstvo in komunisti v tem kolekti-vu izkoristijo vse mož- nosti, ki so jim dane, da v tem kritičnem obdobju zasto- pajo interese kolektiva, naj bo dolgoročnega ali pa oel splet kratkoročnih. Kolektiv Laškega rudnika se nahaja sredi bitke za pre- usmeritev, vendar je treba do takrat tudi preživeti vse vmesne dni. Kakor je že obi- čaj, se vedno nagrmadi več težav na ista ramena in kakor kaže, jih taka ramena tudi voljneje prenašajo, kot dru- gi samo po eno breme. Rudnik, kot je znano, je že dlje čaša v težavah zaradi visokih proizvodnih stroškov, zaradi invalidne delovne sile, zaradi podražitev reproduk- cijskih sredstev in materiala. K vsemu pa so navržene še izredno težke jamske razme- re, pritiski na delovišča v ja- mi, vdori vode, težave s transportom in končno še gripa, ki je položila v poste- ljo 140 ljudi v tem petsto- članskem ко1ек11\тд. Posledi- ce so jasne. Proizvodnost se je zmanjšala in s tem plani- ran uspeh, ki za minulo leto znaša 4.000 ton premoga. Kakšne posledice ima to, ni težko uganiti. Obetajo se slabši osebni dohodki, le-ti pa so že itak pod republi- škim povprečjem in tudi v občinskem merilu niso v zgornji polovici. Politične organizacije so v kolektivu kot kaže najbolj prisotne. Te dni se resno po- govarjajo o možnosti poveča- ja osebnih dohodkov zlasti tistim delavcem, ki imajo najnižje dohodke in rudnik ima takšne, ki dosegajo ko- maj 500 novih dinarjev, če- prav ne veliko. 1005 dinarjev j'e po^-prečje, a ne pozabimo da je to rudarski kolektiv in da se rudnik ne imenuje Hu- da jama kar iz šale. Kaj predvidevajo komuni- sti in vodstvo sindikata? Predvidevajo, da je nekaj moč storiti in da je to tudi nujno poskusiti, kajti stati ob strani, ko se utegnejo raz- mere poslabšati, bi bilo ne- odpustljivo. Zato nameravajo podvzeti ukrepe in ugotoviti, če ni mogoče pridobiti nekaj z izboljšanj'em organizacije dela (kar velja predvsem za zunanje obrate) in z zmanjša njem proizvodnih stroškom Ne izključujejo tudi možnoslj nadaljne narušitve delitvene! ga razmerja, ki je že zda tak, da gre 94 za osebne da hodke in 6 za sklade. Končn je tu še zadnja možnost, d podražijo nekatere vrste pr« moga. Kakorkoli že, čudeža, s k« terim bi se izognili vsem nai vedenim možnostim, ne pri čakujej'0. Nekaj od omenje nega bo moralo biti cilj aJi cije, ali pa morda kar та možnosti po vrsti. Kako s bodo odločili in kakšne r« šitve predložili samouprav nim organom, bo znano ' kratkem. JURE KRASOVE! PRAZNIK SLOV. KONJIC ' Dan, ko praznuje občina Slovenske Konjice svoj praz- nik, so si mnogi ljudje po vsem svetu zapisali v svoj spomin s črnimi črkami. Spomin na sto talcev v Stra- nicah pri Prankolovem. Vsa- ko leto znova počastij4) prebi- valci Slovenskih Konjic spo- min na ljudi, ki so umrli kot žrtve brezmejnega divjanja okupatorja. Hudo je svoj- cem, prijateljem, znancem in vsem, ki so kdaj trpeli pod okupatorjem tako, kot je trpelo naše maloštevilno ven- dar veliko ljudstvo. Letos bo na ta dan ob 10. uri dopoldne v Slovenskih Konjicah slavnostna seja ob- činske skupščine in občinske- ga združenja Zveze borcev NOV. Petindvajset najzasluž- nejših občanov bo dobilo pri- znanja občins-ke .skupščine. Več ljudi bo dobilo odlikova- nja za svoje nesebično in po- žrtvovalno delo. Seje se bo- do udeležili tudi svojci fran- kolovskih žrtev, predstavniki sosednjih občin in občine Liptovski Mikulaš iz Slova- ške. Ob 11. uri bodo v Domu kulture odprli razstavo sli- karskih del akademskega sli- karja Ive Subica, uro pozne- je pa razstavo celjskega Mu- zeja revolucije na temo »Po poteh XIV. divizije.« Òlani kulturnih skupin Slo- venskih Konjic, pevsiki zbori, učenci glasbene šole in reci- tatorji pripravlj'ajo za udele- žence seje daljši kulturni pro- gram. Pred obletnico strahotnega zločina pa se bodo mladi po- merili v šahu, namiznem te- nisu, košarki in smučanju. Prav tako kot lani bodo naj- boljši na svečani seji dobili prehodne pokale. Skupno z občani Sloven- skih Konjic praznujmo s tiho mislijo na žrtve 12. februarja tudi mi. M. Seničar POVEČANJE, KI KOMAJ ZADOŠČA Za socialno varstvo v celjski občini letos za 111,3 od.stotke več denarja Sestavljanje predlogov ob- činskih proračunov je po- vzročilo tudi živahno dejav- nost svetov. Med tistimi, ki so že razpravlj'ali o predlogih finančnih načrtov svojih skla- dov, je tudi svet za socialno varstvo .skupščine občine Ce- lje, ki k razloženim stališčem in številkam ni imel posebnih pripomb. Potrebe urejenejšega soci- alnega varstva na celjskem območju so seveda zelo veli- ke. V minulem letu je bilo na primer v rejništvu Ш otrok, v mladinskih domovih se je vzgajalo več kot 30 učencev, socialne podpore je prejema- lo 463 socialnih podpirancev, v domovih za ostarele ljudi je živelo 177 oseb, iz sredstev sklada pa so krili tudi stro- ške zdravstvenega varstva so- cialnih podpirancev, zdrav- ljenje nepremožnih, subven- cionirali varstvo otrok v var- stvenih ustanovah, organizi- rali počitniške kolonije, re- gresirali šolske malice in po- dobno. Izdatki v te namene so precejšnji, toda če up< števamo, da so na prime najnižje socialne podpore š vedno 50 ND me.S€čno in d je povprečna podpora sam 170 ND mesečno, potem j očitno, da bi to področje p( trebovalo še veliko več sre< stev. V predlogu za letošnje let je za namene socialnega v» stva rezerviranih 4 milijoï Ш tisoč ND, ali za 111,3 o( stotke več denarja kot v rt nulem letu. Ker ima skia tudi lastne dohodke, ki f bodo letos manjši kot lai je zanimivo primerj'ati tiK delež ргогасгша. Le-ta naj ' znašal približno 3 milijor 870 tisoč ND, kar je za 15 odstotke več kot v letu 19Ö Kljub razmeroma precej njem povečanju pa računaj da bo tudi letos ostalo v re ništvu enako število reje cev, medtem ko bi nekate: socialne podpore zvišali • 10 odstotkov. Tudi pri drug izdatkih ne predvidevajo P večanja števca koristniko toda upoštevaje vse strošli je planirano povečanje &re stev sklada opravičljivo in i zmnlj'ivo. !••