LETO XLIII, ŠT. 9
Ptuj, 8. marca 1990
CENA 4 DINARJE
YU ISSN 0040-1978
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
IZ VSEBINE:
Torkovo neurje je bilo rušilno (stran 5)
Ivica Lah — kmetica iz Lačavesi (stran 7)
Pisma bralcev (stran 81
Občinska revija pevskih zborov (stran 9)
Velika ngradna križanka (stran 13)
Vsem bralkam Tednika
in poslušalkam
radia Ptuj ob dnevu žensk
iskreno čestitamo.
Uredništvo
Ivan Kramberger med Ptujčani
NA PEPELNiČNO
SREDO ...
Sreda, 28. februar 1990, nekaj
čez sedemnajsto uro. Ploščad pred
Mipovo blagovnico je natrpana
vse tja do parkirišča na desni in
do tržnice na levi strani. Sredi ne-
kaj tisočglave množice (ocenjuje-
jo, da je bilo okoli 3 tisoč ljudi)
stoji na praktikablu mož v črnem
z mikrofonom v roki in njegove
besede prek močnega ozvočenja
donijo po ulicah starega Ptuja.
Nesojeni »oče slovenskega na-
roda« tudi v Ptuju ni bil redko-
beseden. Ravno nasprotno. Tisti,
ki so že slišali njegove predhod-
ne predstavitve predsedniškega
programa, so bili presenečeni
nad ostrino več kot uro dolgega
nenapisanega govora v Ptuju.
Mož je s svojim znanim »vpraš-
ljivim« besednjakom trosil srd
na komuniste in partijo, pa na
Srbe in na njihovo velikosrbsko
politiko ter obljubljal to in ono,
kar bo storil, če bo predsednik
Slovenije. Blatil je tudi Tita \n
Kardelja, čeprav si je na grobni-
co dal napisati, da bo večno ho-
dil po Titovi poti (Ps. takrat je
veter pihal še drugače. . .). Kari-
kiral je svojo življenjsko pot od
skromnega dimnikarja do danes,
ko naj bi ga narod sam predlagal
za slovenskega predsednika. »Za
sabo imam 25 let življenja v ka-
pitalizmu in 25 let v komunizmu,
pa dobro vem, kako je eno in
drugo sranje. . .« Take in podob-
ne so bile ugotovitve Ivana
Krambergerja. Nekaj naključnih
poslušalcev pa smo prosili še za
njihova mnenja in izvedeli:
— Nima šans, kje pa. Saj po
duši ni slab, samo poslušajte, ka-
ko preklinja in kako neintele-
gentno deluje. Takšnega pred-
sednika ne želim. . .
— Ja, saj, če bi lahko vse to
uresničil, kar obljublja, ne bi bilo
slabo, samo jaz mu že ne verja-
Ivan Kramberger med svojim javnim nastopom kot predsedniški kandi-
dat v Ptuju...
(Foto: M. Ozmec.)
mem. Glasoval bom za Kučana.
— . .. Nezadovoljen sem, ker
ne govori resnice in ker ni karak-
ter.
Zakaj preklinja partijo in Tita,
ko pa vsi vemo, da vse res ni bilo
čisto zanič. Veliko smo pridobili
v štiridesetih letih po vojni in sr-
ce me boli, da lahko nek čudak
govori na ulici, kar mu pride na
pamet, pa nihče ne reagira. Na-
ženite ga iz našega mirnega me-
.sta, dajte mu kislo juho in sre-
-OM
Informativni dan za bodoče
srednješolce
Jutri bodo vse slovenske srednje šole odprle
vrata učencem osmih razredov osnovne šole. Na
informativnem dnevu bodo učenci dobili vse in-
formacije o vpisu, pogojih izobraževanja po pro-
gramih in smereh ter vse druge informacije. Na
Srednješolskem centru Dušana Kvedra v Ptuju
bo torej informativni dan jutri, 9. marca, ob 9.
uri 15. uri ter v soboto, 10. marca, ob 9. uri.
Učenci, ki končujejo osnovno šolo, bodo jutri
namesto pouka obiskali srednjo šolo, na katero
se nameravajo vpisati. Informativni dan pa bo
jutri tudi za učence, ki končujejo srednje .šole.
Kandidati za izobraževanje ob delu ali iz dela
bodo o tej obliki izobraževanja dobili vse infor-
macije na ptujskem srednješolskem centru v so-
boto, 10. marca. Na V
UVODNIK--N
Iskrene čestitke
Saj ne morete pozabiti, da je danes osmi marec, mednarodni
praznik žensk? Seveda ne. ko pa vas vsi že nekaj tednov vztrajno
opominjajo na ta dan. V trgovinah ponujajo vse polno prav za to
priložnost lično zavitih daril, izključno na^^ienjenih za 8. marec. V
gostiščih in povsod tam. kjer ponujajo hrano in pijačo, imajo za
dan.šanji dan posebne ponudbe. V šolah pišejo otroci spise o mami-
cah, celo pregovore o njih zbirajo, v vrtcu se najmlajši (ti so še tako
najbolj iskreni) učijo pesmice o mamicah, rišejo risbice. . . In kaj bi
še naštevali, ta dan je vse v znamenju praznovanja. Povsod je polno
rož. pisanih in dehtečih (pa tudi zasoljeno dragih); možje jih kupu-
jejo, celo tekmujejo, kateri bo imel lepši šopek. Ta dan ti celo kole-
ga v službi, ki sicer he ve prav. da obstajaš, ker si pač samo ženska,
podari rožo in moker cmok na obraz ob tihem, komaj slišnem:«
Iskrene čestitke za osmi marec«
Ob vsem tem se ženske počutimo neznansko »imenitne«, saj se
ob spoznanju, da podpiramo doma štiri hišne vogale in še četrtega
zraven, občutimo, da smo nekaj posebnega. Potem se vse to navdu-
šenje, vsa praznovanja, vsi lažni blišči, voščila — takšna ali druga-
čna — razblinijo kot mavrično lep milni mehurček in ponovno je ta-
ko kot prej, mogoče za spoznanje bolj grenko. Ponovno se pričnemo
spraševati, kako je resnično s to našo enakopravnostjo, katere so
nas samo polna usta, resnica pe je nekje daleč, daleč. . .
Menda bo res držalo. Lep primer so bližajoče se volitve, na ka-
tere se vsi tako strastno in vztrajno pripravljamo. Koliko pa je žen-
skih imen na vseh volilnih listah'.' Nekaj jih je. vendar bolj malo za
vodilne funkcije, večinoma samo za delegate, pa .še to samo za »de-
mokratično« število oh številnih moških kolegih, ki že v prvem kro-
gu dobivajo večje število glasov, kljub temu da so ženske mnogo na-
redile v kraju, kjer živijo, oh tem žrtvovale svoj prosti čas, tega pa
moremo vedno trditi za njihovo moško konkurenco, zanemarjale
svojo družino, imajo celo boljšo izobrazbo od svojih moških sokan-
didatov. Vendar vse to zaleže bolj malo.
Seveda imamo ženske tudi na vodilnih in zahtevnih funkcijah.
Pot do tja pa je cesto vse prej kot gladka, prej bi rekli, da je trnova.
Na svojem delovnem mestu se morajo z delom bolj dokazovati kot
moški.
O vsem tem in še o številnih drugih žgočih problemih (tudi žen-
skih) razmišljam ob osmem marcu — mednarodnem prazniku
žensk. Ko se ho ob vseh teh vprašanjih premaknilo na bolje, tudi v
naših glavah, bo mogoče praznovanje osmega marca le dobilo tisto
pravo vsebino.
Mogoče. Bomo videli.
Vida Toplovec
\_>
9. SREČANJE NAŠA BESEDA 90 V PTUJU
Mladi se ne dajo
Kljub temu, da je kulturi odmerjenega vedno manj denarja, pa naj ta živi v
kulturnih društvih ali v šolah, se mladi ne dajo. To je pokazala tudi Naša bese-
da 90, že deveto srečanje otroških gledaliških in plesnih skupin ptujske občine.
V ptujskem gledališču smo tako v ponedeljek videli pet dramskih in ples-
nih predstav. Dve sta zaradi bolezni bili odpovedani. Dramski krožek osnovne
šole Grajena je pod mentorskim vodstvom Marije Vaupotič predstavil Rdečo
kapico Zvezdana Pirtoška. Osnovna šola Videm se je [otila teksta Toneta Part-
ljiča Taki ste — taki smo, mentorica pa je bila Marija Černila. Recital Ljubezen
je pod mentorskim vodstvom Vlaste Mlinaric predstavila Osnovna šola Olge
Meglic. Plesni studio Ptuj — delavnica A je v plesnem gibu predstavil Naj žive
razlike Svetlane Makarovič, mentorica je bila Nevenka Samobor. Podružnica
plesnega studia Ptuj na Destrniku pa je pod mentorskim vodstvom Lidije Tušek
zaplesala Prvič avtorjev J. M. Jarreja, Princa. Loctena Tvvinsa in Pink Floydov.
Mentorji so po predstavah sedli za skupno mizo. Skupna ugotovitev je že ne-
kaj let enaka: volja pri mladih je, tudi mentorji so pripravljeni delati in se izo-
braževati, denarja in razmer pa je za takšno delo vedno manj. Tako se zgodi, da
naj bi bila uvrstitev na republiško ali zvezno srečanje skupini posebna vrsta na-
grade, pa to pomeni le celo vrsto težav in zapletov, saj morajo otroci od pouka,
treba je plačati prevoz ... Tako smo lahko veseli, da še kdo sploh hoče delati.
NaV
Obiskovalci kurentovanja!
Nagrade za izžrebane priponke na kurentovanju'90 lahko dvi-
gnete še do sobote, 10. marca, do 12. ure v prostorih Turističnega
biroja. Trg svobode 4.
Organizacijski odbor
2 — DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
8. marec 1990 —
TCDNIK
Zorn — mešano
podjetje
Na Ormoški cesti 33 je sedež ZORNA — družbe z omejeno od-
govornostjo, mešanega podjetja za proizvodnjo konfekcije. V tej
zgradbi je bila včasih sušilnica hmelja, tuji podjetnik pa ji je dal novo
vsebino. To ga je stalo milijon nemških mark.
Gospod Zorn, tuji podjetnik, ki je že od maja prejšnjega leta, ko
so se tujemu kapitalu tudi uradno odprla vrata, iskal možnosti za in-
vestiranje v Jugoslaviji. Kljub številnim in nerazumljivim birokrat-
skim oviram je v vlaganju pri nas videl dobiček. Dodatni motiv pa je
tudi poceni delovna sila.
Tuji podjetnik je dal kapital, zgradba in strojni park so njegova
last. Družbenika — Edvard Strelec in Roman Kolbl imata v podje-
tju posebna pooblastila, naloge in odgovornosti. Trenutno je v l'\u]u
zaposlenih 19 delavcev, ki so se strogo specializirali za proizvodnjo
moških hlač po najsodobnejši tehnologiji. Sedaj poskusno proizvaja-
jo, in če bo šlo brez težav, bodo letos izdelali že sto tisoč hlač ter za-
poslili več deset novih delavcev.
V sodobno opremljeni šivalnici je prostora za 50 delavcev v eni
izmeni. Kot sta povedala Edvard Strelec in Roman Kolbl, imajo veli-
ke načrte, vse pa je odvisno od tega, kako bodo s svojim delom uspe-
li. Delovne razmere so na zavidljivi ravni in takšne, da je izguba časa
čim manjša. Delavke delajo od 7. do 15. ure, s tem da imajo vmes pol
ure za malico in dvakrat po deset minut za kavico. Toplo malico jim
pripravlja zasebni gostilničar. ■
V Zornu, ki je registriran za izvozno-uvozno dejavnost (izvažali;
bodo v Avstrijo in Nemčijo), je še veliko nejasnosti predvsem zaradi]
Roman Kolbl
Edvard Strelec
pomanjkljivosti v naši zakonodaji. Delavci sedaj delajo na osnovi de-
lovne pogodbe, čakajo pa na kolektivne pogodbe. Tudi statut je še v
izdelavi, v njem pa bodo opredelili delavsko samoupravljanie.
Mešano podjetje je nastalo v kratkem času. Lani septembra so
podpislai pogodbo za registracijo družbe z omejeno odgovornostjo.
Zatem so pričeli delati. Zgradbo stare sušilnice so s pomočjo ptujske-
ga Gradisa in več kot desetih kooperantov sanirali v treh mesecih. Tu-
V Zornu proizvajajo po najsodobnejši tehnologiji.
(Posnetki: J. Bračič)
ji podjetnik je Strelcu in Koiblu (z njima je navezal prve stike lani ju-
nija) zaupal 3,5 milijona šilingov, da sta investicijo uresničila. Dru-
žbenika sta zaupane naloge uresničila in si bosta s kolektivom po naj-
boljših močeh prizadevala, da bodo uspeli: združili hodo najnoijse iz
Avstrije in Jugoslavije.
MG
Nova trgovina je prijetna.
(Posnetek: J. Bračič)
Tudi v Majšperku zasebna trgovina
število zasebnih trgovin v ptujski občini še na-
prej raste. Med zadnjimi se je zanjo odločila Silva
Turkuš. Minimarket — samopostrežno trgovino
— ima v svoji hiši v Majšerku 66. Na okrog petde-
setih kvadratnih metrih površine ponuja živila in
nekaj tekstila. Za kupce skrbi sama. Silvi Turkuš
obrt ni neznanka, saj je pred odprtjem trgovine
imela drugo dejavnost — izdelovanje betonskih zi-
dakov.
Turkuševi so s svojo zasebno trgovino zaorali le-
dino v Majšerku, saj so za zdaj edini zasebniki v
tej dejavnosti. Njihova trgovina pa je tretja v kraju
— ob dveh družbenih.
Minimarket je odprt vsak dan od 8. do 17. in ob
sobotah od 8. do 13. ure, ob nedeljah pa od 9. do
11. ure.
MG
V toplicah pred novo sezono
v ptujskem zdravilišču od no-
ve sezone veliko pričakujejo. V
avtokampu imajo z novim de-
lom, ki so ga uredili v prejšnjem
letu in je prve kategorije, skupaj
106 kampirnih mest. Za bodoče
goste pa želijo narediti še več: v
teh dneh se intenzivno pogovar-
jajo o ureditvi trgovine v prosto-
rih teniškega kluba, kjer naj bi
bil tudi manjši bistro, in o uredi-
tvi novega bazena za starejše,
kjer bo imela voda višjo tempe-
raturo od zdajšnje v rekreacij-
skem. Rekreacijski bazen pa bo
dobil valovalno napravo, ki bi jo
moral imeti že od začetka. Za
obogatitev ponudbe bodo upora-
bili še nekatere druge »prijeme«.
Uradno bodo novi avtokamp
odprli prvega maja, prve goste
pa pričakujejo že v tem mesecu.
Letos so v toplicah dobro za-
čeli. V dveh mesecih so imeli 21
tisoč kopalcev, v bungalovih pa
1200 nočitev, od tega 35 odsto-
tkov tujih. Največ je bilo sose-
dov, nekaj tudi Francozov in Ni-
zozemcev, ki že po tradiciji radi
prihajajo. Na večji obisk teh go-
stov prispevajo tudi predstavitve
na sejmih na Nizozemskem in v
Belgiji. V tem mesecu bodo to-
pliško ponudbo predstavili v ma-
riborskem Merkurju, v prihod-
njem pa v ljubljanski Nami. Na
graškem specializiranem sejmu,
kjer se zbirajo ponudniki turisti-
čne dejavnosti za malo starejše,
se bodo predstavili od 16. do 18.
marca.
Današnji dan — 8. marec —
fopliški delavci posvečajo žen-
skam. Zanje je danes dan odprtih
vrat in imajo brezplačno kopanje.
Tudi sicer so v prazničnih dneh
uvedli nekaj novosti: živo glasbo z
glasbenim triom, posebno ponud-
bo hrane, za tiste, ki želijo ohrani-
ti vitko linijo in zdravje, pa že ne-
kaj časa ponujajo solatno ploščo.
Vsak dan pečejo tudi krofe.
MG
ZIMSKA KMETIJSKA ŠOll
Spomladanska oskrba pšenice
(Nadaljevanje iz prejšnje števil-
ke)
PRVO DOGNOJEVANJE:
Za doseganje 6 in več ton zr-
nja na hektar je dognojevanje z
dušikom ključni dejavnik, saj je
za dosego tega cilja potrebno do-
seči : 300 klasov na m\ 40 zrn na
klas; absolutna masa 50 gr. ali
400 klasov na m\ 35 zrn na klas;
absolutna masa 45 gr. ali 500 kla-
sov na m' 30 zrn na klas; absolut-
na masa 40 gr.
Poleg prezimitve, dostopnosti
fosforja in kalija so za doseganje
pridelkov odločilni še razrašča-
nje, oblikovanje zasnove klasa,
fertilnost klasa in oblikovanje zr-
nja. Zato je nujno, da pri vseh
agrotehničnih ukrepih upošteva-
mo omenjene morfološke faze
razvoja pšenice.
Vse omenjene faze uravnava
gnojenje z dušikom. Če bi dali
celoten odmerek v enem obroku
zgodaj spomladi, bi to povzroči-
lo zelo bujno razraščanje, kar bo
povečalo nevarnost poleganja,
okužb z glivičnimi boleznimi,
slabšo oploditev ter slabše pol-
njenje zrnja.
Pri dognojevanju z dušikom je
potrebno upoštevati, da visoke
sorte una balkan, Jugoslavija,
cibalka, NSR-2 - prenesejo do
180 kg čistega dušika na hektar,
druge, nižje sorte kot zabre-
čanka, lonja, baranjka, mačvan-
ka, nizija, pitoma, dukat — pa
do 200 kg čistega dušika na hek-
tar.
Pri količini čistega dušika je
potrebno upoštevati tudi dušik,
ki smo ga dodali z osnovnim
gnojenjem (NPK, gnojevka, dru-
go).
Obroki dušika morajo biti us-
klajeni s količino pričakovanega
pridelka, to je za vsakih 100 kg
zrnja 2,5 do 3 kg dušika.
Pri prvem dognojevanju doda-
mo 54—80 kg čistega dušika ali
200-300 kg KAN-a na hektar.
Pri gostoti več kot 500 rastlin na
m' obrok zmanjšamo za 10 pri
gostoti manj kot 300 rastlin na
m' pa obrok povečamo za 10%.
Okvirno lahko napovemo, da je
prvo dognojevanje možno med
10. in 20. marcem.
Uporabe rastnega regulatorja
CCC (sredstva proti poleganju-
stabilan) pa novejših izkušnjah
ne priporočamo. Če se bomo
odločili za uporabo, je potrebno
upoštevati predpisana navodila.
Spomladansko zatiranje plevelov:
Pri vsaki rabi herbicidov mo-
ramo dosledno upoštevati navo-
dila glede časa, doze in načina,
ki jih na posamezno sredstvo
predpiše proizvajalec. Pri pšenici
moramo upoštevati:
— ne škropiti pri prenizki
temperaturi
~ vsaj 6 ur po škropljenju naj
ne pade dež.
Priporočamo naslednjo rabo her-
bicidov:
— dicuran forte 80 WQ:
1,5 kg na hektar v začetku razraš-
čanja
dicuran 500 FW: 2,5-3 li-
tre na hektar v začetku razrašča-
nja
— tigrex: 2,5 — 3,5 litre na
hektar v začetku razraščanja
— faneron combi: 1,5 —2 litra
na hektar v začetku razraščanja
— deherban A, korovicid,
monosan herbi ali herbocid:
1,5 2,5 litra na hektar; z njimi
škropimo, ko je pšenica visoka
15 — 20 cm v fazi končnega ra-
zraščanja do kolenčenja,
— aniten DS: 2,5 — 3 litre na
hektar
— aniten MPD: 3,5-4 litre
na ha ob koncu razraščanja
dicofluid M P combi:
3,5 — 4 litre na hektar ob koncu
razraščanja.
Opozarjamo, da je za vsak na-
vedeni preparat določena primer-
na temperatura v času uporabe,
zato je priporočljivo, da se ob na-
kupu posvetujete s strokovnja-
kom.
DRUGO DOGNOJEVANJE:
Drugič dognojujemo, ko se na
pšenici pojavi prvo do drugo ko-
lence. Drugega dognojevanja to-
rej nikakor ne opravimo pred za-
četkom kolenčenja. da tako po-
večamo odpornost proti polega-
nju. Drugi obrok znaša okvirno
50 70 kg čistega dušika na hek-
tar (180-260 kg KAN/ha). Ko-
ličina je odvisna od stanja posev-
ka. Pri bujnih in gostih posevkih
damo manj. t. j. spodnje količi-
ne.
ŠKROPLJENJE PROTI BO-
LEZNIM IN ŠKODUIVCEM:
Med najnevarnejše bolezni
pšenice sodijo pšenična pepela-
sta plesen, pšenična listna pega-
vost ter rjavenja pšeničnih plev.
Od škodljivcev so najbolj znani
žitni strgač in listne uši.
Z veliko verjetnostjo lahko
pričakujemo napad pšenične pe-
pelaste plesni, če je zgodnja po-
mlad suha in topla ter je od dru-
ge polovice aprila do junija vla-
žno in toplo vreme, še posebej v
intezivnih in gostih posevkih.
Škropimo, ko se pojavijo prvi
znaki bolezni, to je lahko v času
kolenčenja. V ta namen izbere-
mo tilt 250 EL (0,5 litra na hek-
tar), bayleton WP 25 (0,5 kg na
hektar) ali impact 125 EC (I liter
na hektar).
Rjavenje pšeničnih plev v zad-
njih letih povzroča vedno večjo
škodo. Pojavlja se ob večjih pa-
davinah in nekoliko višjih tem-
peraturah (18 do 25" č). Bolezen
je najbolj vidna na klasu (pove
že ime bolezni), vendar je vsakr-
šno varstvo takrat prepozno. Za-
to 10 dni pred klasenjem upora-
bimo tilt 250 EČ (0,5 litra na
hektar) in tik pred cvetenjem
škropljenje ponovimo. Opozar-
jam, da bayleton ne učinkuje na
glivico, ki povzroča rjavenje
plev.
Proti škodljivcem (strgačem in
ušem) ukrepamo le, če se pojavi-
jo v taki meri, da ogrožajo načr-
tovani pridelek. V ta namen upo-
rabimo torak 24 EC (1,8 litra na
hektar), thiodan (1,5 litra na hek-
tar) ali zolone (2 litra na hektar).
Pri vseh preparatih moramo
upoštevati karenčno dobo.
Želimo poudariti, da mora biti
zaščita kompleksna, da s kombi-
nacijami uničujemo in prepreču-
jemo več bolezni in škodljivcev
hkrati.
V članku smo prikazali najos-
novnejše ukrepe pri pridelavi
pšenice, vendar priporočamo, da
se za pomoč pri izvajanju ukre-
pov posvetujete s pospeševalno
službo, saj je potrebno razvoj
pšenice redno in dosledno
spremljati.
Vodja ZE Hajdina
Slavko Brglez, ing. agr.
V nedeljo sta prispela na obisk
v našo državo predsednik mini-
strskega komiteja Sveta Evrope
Joao de Deus Pinheiro in gene-
ralna sekretarka tega sveta čat-
herine Lalumier. Pogovori so se-
veda tekli o pogojih za vstop Ju-
goslavije kot polnopravne člani-
ce v Svet Evrope. Zelo vprašljivo
je. ali država, ki konec dvajsete-
ga stoletja ustvarja sistem apart-
heida na Kosovu, sploh ima po-
goje za vstop. Kajti drugače si lo-
čitev in poniževanj Albancev na
Kosovu ne da razlagati.
Opozicija v Sovjetski zvezi re-
sno nastopa na volitvah v ruski
federaciji. Okrog 70 odstotkov
prebivalcev ruske federacije,
Ukrajine in Belorusije voli kan-
didate za deputate mestnih in re-
publiških sovjetov. Končna odlo-
čitev bo padla v drugem krogu
volitev, ki bo 18. marca. Na teh
volitvah nastopa ogromno opozi-
cijskih in neodvisnih kandida-
tov, kljub temu pa je velika veči-
na kandidatov v ruski federaciji
članov partije.
Združitev Nemčij je glavna te-
ma vseh evropskih in ameriških
zunanjepolitičnih komentatorjev
in oddaj o dogajanjih po svetu.
Začetna evforija se je polegla,
zato pa so prišla na dan povsem
praktična vprašanja. Vzhodna
Nemčija ne želi biti postopoma
priključena kot neenakopravni
del. Zahodna Nemčija pa najbrž
ne more drugače zaradi interesov
pakta Nato. Vzhodni Nemci so
protestirali tudi zato, ker menijo,
da bo denarna in gospodarska
zveza z republiko Nemčijo priza-
dela njihovo socialno varnost,
predvsem pa varnost nekaterih
slojev: upokojencev, družin z
mnogimi oiroki in tiste zaposle-
ne, ki bodo izgubili delo zaradi
zapiranja neuspešnih tovarn. Še
posebej so protestirale matere, ki
so sporočale, da ne nameravajo
biti prve žrtve tržnega gospodar-
stva. Mogoče si je razlagati tudi
tako, da sile stalinizma in socia-
lizma niso izgubile še vseh vajeti
in daje njihova protipropaganda
združitvi Nemčij dokaj uspešna.
Ljudje, ki so leta in leta živeli v
revnem socializmu se bojijo trž-
nega gospodarstva — nič čudne-
ga, saj je to bila »bistvena razli-
ka«, s katero so jih strašili dolga
leta stalinizma v demokratični
republiki Nemčiji.
Švicarji so v nedeljo v Bernu
množično demonstrirali. Afera z
900 tisoč osebnimi dosjeji, ki so
jih na temelju tajnega zakona iz
leta 1951 vodili na švicarskem
ministrstvu za javne zadeve, je
sprožila največji shod v zadnjih
nekaj letih. Mirno demonstracijo
so skalili vročekrvneži, ki so vdr-
li v omenjeno ministrstvo in dali
policiji možnost, da s solzilcem
razžene demonstrante.
V grškem parlamentu tudi tret-
jič niso uspeli izbrati predsedni-
ka države, zato bo najbrž razpuš-
čen. Kakor določa grška ustava,
bodo predsednika volili aprila,
potem ko bodo izvedli parlamen-
tarne volitve.
Za vstop v Evropski svet se za-
nimata tudi Sovjetska zveza in
Češkoslovaška. Razlogov in
možnosti za evropsko federacijo
je vse več. Morda bo to združe-
vanje zdiscipliniralo oblasti v
najbolj okostenelih socialističnih
državah, med katere žal spada
tudi naša.
Pripravlja: d. I.
TEDNIK     "^^^^^ ^990
SESTAVKI IN KOMENTARJI — 3
Za dostojanstvo in demokracijo
»To ni bil predvolilni zbor, to je bila bolj
moja izpoved,« je med drugim povedal v po-
nedeljek, 5. marca, na srečanju v občini Or-
mož priznani slovenski pesnik in podpred-
sednik Socialistične zveze Slovenije Ciril
Zlobec.
Tema pogovora je bila »Za dostojanstvo in
demokracijo«. Ciril Zlobec je uvodoma po-
vedal tudi svoj politični moto — da bo stori!
vse, da bo v kulturi čimmanj politike in da bo
v politiki čimveč kulture. Tako je izzvenel tu-
di ves večer, prijeten, kakršnega si ljudje v
teh nekoliko surovih časih želijo. Lahko je
bilo žal številnim občanom, ki niso prišli na
srečanje.
Pričel je s programom Socialistične zveze
Slovenije in ob tem povedal, da so številne
nove stranke, ki nimajo masla na glavi in tu-
di ne moralnih obvez do volilcev ter pišejo
zelo lepe programe in celo tekmujejo med sa-
bo, kdo ima boljšega oblikovalca, prisilile tu-
di Socialistično zvezo, ki je tudi doslej edina
skrbela za ljudi in z njimi iskala stike, da je
napisala svojega. Povedal je, da bi denimo
pred dvema mesecema govoril popolnoma
drugače kot danes, takrat bi govoril o demo-
kratizaciji, o človekovih pravicah, danes pa
več o videnju prihodnosti slovenskega naro-
da.
Da ne bi prisotnih preveč moril s politiko.
ki je imajo resnično preveč na vsakem kora-
ku, je prebral nekaj svojih pesmi iz zadnje
zbirke »Moja kratkorečnost«. Tako so Ormo-
žani imeli ob vsem še lep in prijeten kulturni
večer, kajti slovenskega pesnika, ki ga obču-
dujejo po njegovi pokončnosti, razmišljanju
in kot borca za slovensko kulturo, le nimajo
možnosti pogosto videti v živo.
Zborovanje je sklenil z besedami: »Z ljud-
mi se je potrebno pogovarjati, mogoče bodo
potem kaj lažje razmišljali o vseh rečeh. To
ni bil predvolilni zbor, to je bila osebna izpo-
ved ...«
Vida Topolovec.
KANDIDATI ZELENIH PTUJA
Veliko
neobremenjenih imen
Ptujski Zeleni so minulo soboto na
svoji skupščini predstavili kandidate
na listi Zelenih Ptuja za občinski in
republiški družbenopolitični zbor.
Nanjo so postavili kandidate, ki so v
političnem življenju Ptuja dokaj ne-
znani, so pa strokovnjaki na svojih
področjih in zagnani društveni in
športni delavci. Povprečna izobrazba
njihovih kandidatov je višja, starost
pa okoli 35 let.
V program so zapisali zelo konkret-
ne pobude in zelo malo političnih
fraz, ki jih najdemo na večini drugih
programov. Med drugim so poudarili,
da so za ekološko sanacijo TGA in ne
za zaprtje, kar jim nekateri podtikajo
v predvolilnem boju in s tem strašijo
\olilce. Dravsko polje s podtalnico
bo pritegovalo njihovo osnovno po-
zornost, ne bodo pa pozabili na Dra-
vo, zaščitene predele narave v ptujski
občini in na javnost podatkov o ones-
naženosti okolja. Posebej svoj pro-
gram naslanjajo na koncept turisti-
čnega foruma, družinske kmetije, ob-
no\itev proizvodnega programa Peto-
vie. podpirajo program kulturnega fo-
ruma in se zavzemajo za večje vzpod-
bujanje profesionalnega dela v športa.
Svoje kandidate bodo sicer še več-
krat predstavili, vse skrivnosti pred-
volilnih prireditev pa še niso hoteli
odkriti. Kandidati Zelenih Ptuja:
Mesto Ptuj: dr. Stanko Tominc,
mag. Boris Gerl, prof. Mija Vaupotič,
študent EPF Peter Vesenjak, prof.
Vlado Cuš, prof. Miran Muhič, štu-
dent FSPN Andrej Turk, ing. Zdrav-
ko Peklar in strojni tehnik Marjan Ri-
bič.
Dravsko polje: računalniški tehnik
Mirko Draškovič, kmetovalec Ivo Vo-
grinec, novinarka Darja Lukman,
ekonomistka Magda Kidrič, agro-
nomka Dominika Slanic-Fakin, uči-
telj Jože Šafranko, mednarodni ša-
hovski mojster Danilo Polajžer in
profesor Vili Podgoršek.
V Halozah: gozdarski inženir Ivan
Rožičko, upravnik Kluba mladih
Stanko Žunec. maratonec — vrhunski
športnik Mirko Vindiš, veterinar
Branko Veselic, predsednik ptujskih
Zelenih Franc Vindiš in ekonomist
Ivan Vidovič.
0» Dravskem polju: kemijski inže-
nir Sandi Obran, elektrotehnik Stan-
ko Zupanič, gradbeni inženir v poko-
ju Rudi Lesjak, ekonomistka Anita
Abraham, strojni tehnik Janez Korpič
in kmetovalec Janez Horvat.
V Sloveaskib Goricah: dr. Rajko
Brglez, trgovec Mladen Mesaric, vete-
rinar Jakoub el Naim, kmetovalec Ja-
nez Druzovič. veterinar Andrej Pihler
in veterinar Peter Pribožič.
V dnižbenopolitioii zbor republiške
skupščiM pa Zeleni predlagajo: Bori-
sa Gerla, Franca Vindiša, Vlada Čuša
in Stanka Žunca iz Ptuja ter Alojza
Soka in Robija Gorjaka iz Ormoža.
MS
Konvencija
ZKS — SDP
Minuli petek je ZKS—SDP občine Ormož sklicala konvencijo in
predstavili svoj volilni program in kandidate za družbenopolitični
zbor SR Slovenije ter listo kandidatov za družbenopolitični zbor
skupščine občine Ormož. Vabljeni so bili vsi člani občinskega komite-
ja ZKS—SDP, sekretarji osnovnih organizacij in kandidati za družbe-
nopolitični zbor.
Nosilec liste za družbenopolitični zbor skupščine občine Ormož
magister Vinko Štefančič je predstavil volilni program ZKS—SDP
občine Ormož, ki ima naslov »Za srečno in bogato življenje«. Razde-
ljen je na devet poglavij, volilcem pa se zavezujejo, da bodo delegati
stranke v skupščini občini Ormož in republiki Sloveniji delovali za
njegovo uresničitev. Zanj se zavzemajo z vso svojo energijo, znanjem
in poštenjem.
Člani SDP se bodo ob tem borili za hitrejši gospodarski razvoj
občine Ormož, za razvoj kmetijstva, boljši položaj šolstva in zdrav-
stva, razvoj vseh krajevnih skupnosti, različne oblike zaposlovanja in
zasebno prakso, izboljšanje ekoloških razmer, razvoj turizma in trgo-
vine, razvoj kulture in športa, posebno skrb pa bodo posvečali tudi
socialni politiki.
Govor je bil tudi o občinski upravi, o njenem zmanjšanju in večji
učinkovitosti. Govorili so o veliko rečeh, ki se pač govorijo ob takih
priložnostih, dokler jih ni predsednica izvršnega sveta Majda Lukner
postavila na realna tla ob vprašanju, ali naj bo program, ki so ga po-
nudili, vabljiv za volilce. ali pa bo takšen, da bo uresničljiv in bodo
imeli volilci vanj zaupanje. Dogovorili so se tudi o aktivnostih do vo-
litev. Za srečno in bogato življenje bo dobila vsaka družina v občini,
govor pa je bil tudi o obisku Milana Kučana v občini Ormož.
Vida Topolovec
Po sklepu DS
podjetje HIKO »Olga Meglic« Ptuj
objavlja
JAVNO UCITACUO
za prodajo rabljenega osnovnega sredstva
VIUČAR INDOS. nosilnost 3 t. letnik 1979.
Izklicna cena znaša 30.000.00 din.
Licitacija bo v torek, 13. 3. 1990. ob 12. uri na dvorišču podjetja,
Vošnjakova ul. 6. Ruj.
Ogled je možen 2 uri pred licitacijo.
Na licitaciji lahko sodelujejo pravne in fizične osebe, ki vplačajo
10% varščino. Nakup po načelu VIDENO — KUPUENO.
Izlicitirano vrednost in prometni davek je treba plačati ob prevze-
mu, vendar najpozneje do 16. 3. 1990
" pismo »od daleč« "
v Beogradu je še vedno v ospredju odstop predsednika Socialistične zve-
ze mesta Zorana Todoroviča. Tako se je prav v času pisanaj Pisma »Od da-
leč« sestala mestna konferenca fronte in pravzaprav brez razprave potrdila
odstop, ne da hi Lilo komurkoli jasno, zakaj Todorovič dejansko odstopa.
Sam se je danes proglasil za žrtev zastarele strukture lastne organizacije, če-
prav so vzroki, ki sem jih naštel v eni prejšnjih številk, drugje. Odstop Todo-
roviča je ne glede na dejstvo, da je pravzaprav celotna afera potekala mimo
oči javnosti, napovedal skorajšnji konec monolitnosli znotraj vodstva srbske
partije.
»V tem trenutku nam je najpomembnejša enotnost vodenja državne po-
litike. Politična vprašanja so pomembnejša kot personalna oziroma kadrov-
ska vprašanja.« je v svojem poslovilnem govoru dejal Todorovič. ki bo vseka-
kor ostal negativna osebnost protibirokratske revolucije.
Volk naj bi bil sit. koza pa cela. saj so predstavniki beograjske mladin-
ske organizacije in tudi borcev dobili še eno mesto v predsedstvu beograjske
frontne organizacije, medtem ko tako Todoroviču kot tudi drugim kompromi-
tiranim osebnostim v vrhu srbske politike ne manjka niti dlaka z glave. Osta-
li so čisti pred narodom. Kundak pa bo prav gotovo še nekaj časa siva emi-
nenca v Socialistični zvezi mesta, kije mešala karte predvsem srbskemu go-
spodarstvu z odstranitvijo direktorjev nekaterih najpomembnejših podjetij.
Sicer pa apeli po enotnosti niso izmišljotina Todoroviča. temveč v kon-
tekstu drugih političnih dogodkov pomenijo ustvarjanje t.i. nacionalistične
fronte, ki bi Srhe hranila pred sovražniki s Hrvaške, predvsem s strani Pranja
Tudmana in njegove H D Z. Tako je tudi še pred nekaj dnevi na videz liberal-
na in kozmopolitska opozicija kaj hitro zamenjala suknjo, odstopila od na-
čelnosti svojih zahtev ter pričela glede Kosova pihati v isti rog kot partija, ki
ima po anketah javnega mnenja še vedno prednost pred drugimi političnimi
tekmeci. V partiji so očitno tudi pogrunlali. da je najboljše, če politično stran-
ko Srbske narodne obnove poskušajo rešiti z druge strani meje zakona. Tako
smo od predstavnikov demokratične stranke izvedeli, da se zavzemajo, naj bi
zakon o političnih organizacijah uzakonil možnost registriranja političnih
strank brez kakršnihkoH omejitev. Omejitve oziroma prepovedi posameznih
strank naj hi prepustili sodnim in ne upravnim organom šele potem, ko bi ne-
ka stranka prešla mejo zakona.
Demokratična stranka sije v mesecu dni. kar obstaja, pridobila natan-
ko toliko članm. kol je Ivan Kramberger zbral podpisov za kandidaturo na
predsedniško mesto. Primerjava ponazarja, da smo v Jugoslaviji še vedno da-
leč od resnične parlamentarne demokracije, posebno v razmerah zapiranja
pod nacionalistične dežnike. Seveda pa je osrednja politična preokupacija ta-
ko uradnih kot tudi opozicijskih v/7 vprašanje Kosova, kjer so se. kot pravijo,
separatisti preselili med štiri zidove in zdaj »separirajo" v zaprtih prostorih.
Brez dvoma je problem Kosova velika politična kartoteka za Jugoslavijo
in predvsem Srbijo, ki s pomočjo zveznih institucij že nekaj let vodi neuspe-
šno pohtiko. Nič drugače pa ne ho sedaj, ko so si medijski možje beograjske
televizije najeli kanal satelita, da bi svetu pokazah. kaj in kdo je Srbija. Naj
stane, kolikor stane, si Milno mislijo v Srbiji, saj so pred kratkim več mdijo-
nov dolarjev plačah uglednemu ameriškemu časopisu, da je ohjavd prilogo o
državi Srbiji, ki se je že zdavnaj politično odcepila od Jugoslavije, čeprav so
za odcpitvene težnje vedno bolj krivi Slovenci, poleg dežurnih separatistov Al-
bancev.
Medtem ko nacionalni mhni meljejo v prazno, pa se zdi. da kljub vsemu
vse bolj odvzemajo vse potenciale za resnični uspeh Markovičeve gospodar-
ske reforme. Banke namreč tod še vedno delijo denar: sicer pa množice že
napovedujejo možnost, da hi si ga drugače vzele same.
Vladimir Vodušek
Dober den! Joj. ke nemo pozoha. Gnes moren najprei povoščili za
praznik 8. mere — den vseh žensk, mamic, deklin no vseh tistih preosta-
lih človeških bitij, ki so malo drugačik narele kak moški. Kaj vam naj
povošim? Da bi vam vsoki den rožice cvele. da hi mele zadosti vejke plače
in penzije. da bi vam v šoli. na polji, v stali, v tovarni in pisarni in v.sepo-
rsodik na tOtem puklastem sveti lepo bilo. Da hi vas moški radi meli.
vam pomagali pri deli. ne pa samo za pečjo sedeli. Da ne bi samo gnes.
pač pa še večkrol v leli dobile rožo Is trdim peclom). . .
Ko sen jaz gnes vjulro vse lo in še marsikaj drugega povošča tudi
moji Miciki. me je najpret malo križom gledala, te pa se začela smejati
in mi je rekla: »Hvala enako, želim tudi tebi. . ..'« Reka sem ji: »Kaj boš
te ti meni za 8. marec voščila ...?« Baba pa kak baba in mi je tresnola
nazaj: »Ja. ženska nesi. si pa provi bobjak in je zato 8. mere tudi tvoj
praznik!«
Sle vidli, kaj se človeki zgodi na sfora leta. Zdaj pa resen ne ven,
kakšnega spola sen. Tretja sosida Pepika mi provi. da sen še ta provi de-
dec, moja Micika pa me šteje za copato. Ob prvi priliki bon ša k dohtari
na posvet in mi naj razloži, kak je s totimi mojimi zadevami. Zaj sen tak
zbegani, ke resen več ne ven. ali sem Lojzek ali Lujzika. Jas se spunim.
kak smo negda pravli: Če bi naša teta med nogami tisto mela. česar ne-
ma, te bi čista zagvišno stric bila . ..
Tak. pa naj bo zadosti o toten ženskem prazniki, ki ga itak moški v
glavnem praznuvlemo. Nekaj sen se vam zamera in mi boj poredko pišete
o svojih doživlojih. Moj naslov je: Uredništvo Tednika v Ptuju t za Lujze-
kaf. Bodite krotki, jasni in glasni in ne tak kak na naših kongresih, ge se
dva ali pa tri dni prozna slama mlati in na kunci niti več slame nega. Pa
srečno. Vaš LUJZEK
Biti ženskega spola
v svoji koži se odlično pmčutim in mi je hkrati tudi všeč, da so na
svetu še ljudje, ki so moškega spola. Ni mi pa všeč, da vprašanja o ži-
vljenju delimo na ženska in moška, da praznujemo celo dan žensk.
Morda je zgolj naključje (morda?), da se poklici, ki lezejo po
družbeni lestvici navzdol in so temu primerno tudi plačani vedno
manj, feminizirajo. Daje v tem času, v mislih imam predvolilni boj,
na kandidatnih listah tako malo žensk, pa še te so (naj mi oprostijo)
prišle nanje v največ primerih zaradi »strukture«. Da so nekateri
strankarski možje v boj za oblast privlekli tudi vprašanje nasilne pre-
kinitve nosečnosti. Da država pobira davek na luksuz za gospodinj-
ske aparate in higienske pripomočke, pa četudi gre za kremo za nego
obraza. Da___
Berlinski zid je padel, ženske pa ostajajo naprej dela\ke. gospo-
dinje, matere, žene, ljubice štiriindvajset ur na dan. >šlajvečji paradoks
pri vsem tem pa je, da same sebe »silimo« v tak položaj, da smo lažno
nagnjene k potrpljenju, da smo na račun več čustvenosti \ svojem
značaju pripravljene popuščati moškim doma in na delu in otro-
kom ...
Ekonomska neodvisnost nam je naložila le več dela. saj si le red-
kokatera lahko privošči pomoč v gospodinjstvu, saj je njen osebni do-
hodek komaj za pokritje družinskega proračuna in ne prenese doda-
tnih izdatkov, če je mogoče prati, likati, pospravljati v nočnih urah.
Življenje teče dalje in bo teklo tako tudi dalje, saj nam tudi stran-
ke v nobenem svojem programu niti ne obljubljajo, kaj šele zagota-
vljajo, da nas bodo vsaj dela tega bremena rešile.
Govori se . . .
. . .daje ptujska Opekama od-
stranila stopnice v prostore Stano-
vanjske zadruge Žabjak. To je res.
Govori pa se, da je posredi za-
vist___
___da bodo nekatere stranke
ptJeg 8. marca uvedle še materin-
ski dan. 25. marec. Trgovci in
cvetličarji zdaj že vedo. lwga bodo
voUi...
___da je zborovsko petje skup-
na točka naših strank. Vse so (ve-
čina njih j pričele svoje volilne zbo-
re z zbori. Pesem ne pozna me-
ja...
. .. da pešačenje postaja nacio-
nalni šport, še posebej na poti do-
mov z veselic, takšnih in druga-
čnih družabnih srečanj.
Vzrok? Alkotest. .
... da teta Liza ni samo sladka
(marmelada), ampak tudi »vzgoj-
na« palica na eni od osnovnih šol
blizu »nekih šum« . . .
. . . da je Socialistična zveza v
Ptuju povabila (namenoma?) na
svoj zbor članov pevski zbor sred-
nješolcev, da bi znižala starost, saj
bi jih drugače lahko zamenjali za
sive panterje...
^WET..S« r.GA KOMBINATA PTUJ
objavlja
1. TEHNOLOŠKA DEIA V ŽIVINOREJI v TOZD Kmetijstvo »Ptujsko
polje': Dornava
PcC -metijstva — smer živinoreja. 3 leta delovnih izkušenj in
" ? poskusno delo;
2. TEHNOLOŠKA DELA V RASTUNSKI PROIZVODNJI v TOZD Kme-
tijstvo »Ptujsko polje« Doraava
Pogoji     : - smer rastlinska proizvodnja. 3 leta delovnih
j«..se'   ' J -esečno poskusno delo
3. VODENJE DELAVNICE w TOZD Kmetijstvo -Ptujsko polje« Dor-
Pogo|i: vkv mehanik. 3 leta dek>vnih izkušenj in 2-mesečno poskusno
deto
O iztjiri bodo kandklati obveščeni v 30 dneh po preteku roka za prijavo.
Kandktati naj vlažijo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8
dneh po obfavi na nastov: Kmetijski komtMnat Ruj. Muzejski trg 2. kadrov-
ska služba.
4 - NAŠI KRAJI IN UUDJE
8. marec 1990 —
TEDNIK
Čestitamo ob 8. marcu, mednarodnem prazniku žensk
NASVETI ZA VSAK DAN
Danes je 8. marec, dan oz.
praznik vseh mater, žena in de-
klet. V imenu moških bralcev
mojih nasvetov in seveda »udi v
svojem imenu naj vam najprej
iskreno čestitam ob vašem praz-
niku. Vsaj danes se za trenutek
ustavite v svojem ustvarjalnem
zagonu in se posvetite same sebi,
pozabite na vsakdanje skrbi in
težave. Dovolite svojim bližnjim,
da vas na današnji dan malo bolj
razvajajo. Saj jutri je tu že 9. ma-
rec in vse bo kot prej. Tu so po-
novno vsakdanje skrbim, »štirje
vogali« pri hiši . ..
Vaši najbližji vam bodo danes
vsekakor pripravili presenečenje.
Iz zadnje številke Tednika so se
dobro oborožili z nasveti za pri-
pravo svečane večerje. Če jim ne
bo tako uspelo, kot bi moralo, pa
vas prosim, ne bodite preveč kri-
tične, saj veste, pregovor pravi:
Važen je dober namen .. . Mo-
škim pa predlagam rešitev, da
danes povabite svoje najdražje
na večer ob svečah, prijetni dal-
matinski glasbi in ribjih jedeh v
restavracijo Ribič na Ptuju ali na
večerjo v druge gostinske lokale
v mestu in okolici.
Vam, drage ženjke, pa ob
osmem marcu poklanjam nekaj
»sladkih« receptov, ki sem jih iz-
bral posebej za vaš praznik.
Čokoladna torta z višnjevo kremo
iz skute
Tortna osnova
Cela jajca penasto stepemo,
med stepanjem pa počasi doda-
jamo sladkor. Moko, jedilni
škrob in kakav zmešamo in me-
šanico presejamo na stepena jaj-
ca ter jo s šibo rahlo vmešamo,
testo nadevamo v z maslom na-
mazan običajni tortni model pre-
mera 26 28 cm; če nimamo mo-
dela, lahko uporabimo primemo
veliko kožico, vendar jo moramo
obložiti s papirjem za peko, da
lažje dobimo torto iz nje. Model
postavimo v segreto pečico in f>e-
čemo pri 200° C približno 45 mi-
nut.
Pečeno tortno osnovo zvrne-
mo na kuhinjsko rešetko ali na s
sladkorjem (v prahu) potresen
papir. Ce smo jo pekli s papir-
jem za peko, ga najlažje odstra-
nimo tako, da premažemo papir
s hladno vodo. Osnovno ohladi-
mo.
Višnjeva krema iz skute
Višnje odcedimo in jim odstra-
nimo pečke, nato jih v mešalniku
s sladkorjem zmečkamo. Prime-
šamo pretlačeno skuto in vanili-
jin sladkor. Posebej v ponvici že
prej v malo vode namočeno žela-
tino rahlo segrevamo, da se raz-
topi (paziti moramo, daje preveč
ne segrejemo). in vmešamo v
skutno kremo. Sladko smetano
stepemo in jo zmešamo v kremo,
ki se je že začela strjevati.
Biskvitno osnovo dvakrat pre-
režemo, navlažimo z višnjevim
sokom, premažemo spodnji in
srednji del z višnjevo kremo in
damo na vrh tretji del biskvitne
osnove.
Torto okrasimo s stepeno sme-
tano (dobro je, če smetani doda-
mo trdilec za smetano — krem-
fix, smetana drži dalj časa). Pri-
bližno dve tretjini smetane na-
mažemo na površino torte, preo-
stalo pa nabrizgamo ob robu.
Okrasimo jo z višnjami in po-
ljubno potresemo z nastrgano ali
naribano čokolado.
Naredili smo jo iz:
Testo:
6 jajc
18 dag sladkorja
15 dag moke
3 dag jedilnega škroba
3 dag kakava
Nadev:
I kozarec vloženih visenj
IO dag sladkorja
50 dag skute
1 vrečka vanilijenega sladkorja
2 kozarčka sladke smetane
4 liste želatine
Dekoracija:
I kozarček sladke smetane
I vrečka utrjevalca za smetano
(kremfix)
5 dag nastrgane čokolade
3 dag celih visenj (brez koščic)
Te torte ne smemo zamrzovati!
Prekmurska gibanica
Lončeno cimplet dobro nama-
žemo z maščobo (če je nimamo,
lahko uporabimo pravokotni
večji in višji pekač) in nato zlaga-
mo vanjo plasti testa. (Vzamemo
vlečeno posušeno testo — to so
tanki posušeni listi.) Na dno da-
mo tri liste, vsakega posebej po-
kapljamo z raztopljeno maščobo,
in nato med plasti testa damo
nadeve po vrstnem redu: iz ore-
hov, jabolk, skute, maka in spet
iz skute, jabolk in orehov. Pone-
kod dodajajo še plast svežih
grozdnih jagod ali rozin. Vsako
plast dobro namažemo z raztalje-
no maščobo. Na koncu prelije-
mo gibanico s smetano, v katero
smo vmešali jajce, in spečemo
pri temperaturi 180 do 200"^ C.
Pečemo jo 1 uro.
Priprava posameznih nadevov:
Orehov nadev:
Zmlete orehe potresemo po te-
stu, jih posipamo s sladkorjem in
polijemo s sladko smetano.
Jabolčni nadev:
Olupljena, na tanke krhlje na-
rezana jabolka na pol zdušimo s
sladkorjem, potresemo s cime-
tom in naribano limonino lupi-
no.
Skutin nadev:
Skuto zmečkamo z vilicami, ji
primešamo jajce, kislo smetano,
oprane in v rumu namočene rozi-
ne in sladkor.
Makov nadev
Mak potresemo po testu, ga
sladkamo, potresemo z vaniliji-
nim sladkorjem in prelijemo s
sladko smetano.
Za pripravo smo porabili:
50 dag vlečenega, že narejenega
skuhega testa (naredimo ga lah-
ko tudi sami, kot za zavitek)
10 dag maka
2U dag sladkorja
50 dag skute
10 dag rozin
50 dag jabolk
10 dag mletih orehov
cimet
Vanilijin sladkor
2 dl sladke smetane
2 dl kisle smetane
2 jajci
Limonino lupino
Šarkeij
Maslo f)enasto zmešamo, mu
dodajamo rumenjak za rumenja-
kom, smetano, sladkor in vzhaja-
ni kvas. Primešamo moko, soli-
mo in testo dobro pregnetemo.
Med gnetenjem dodajamo testu
rozine. Testo damo v dobro na-
mazan model in pokritega pusti-
mo vzhajati. Premažemo ga s ste-
penim jajcem ali raztaljenim ma-
slom in pečemo v pečici pri tem-
peraturi 180 200" C približno
50 minut.
Naredili smo ga iz:
17 dag masla
8 rumenjakov
8 dag sladkorja
2 dl smetane
3 dag moke
3 dag kvasa
4 žlic mleka
pol žlice sladkorja
75 dag moke
pol žličke soli
50 dag v rumu namočenih rozin
Ponekod dodajo tudi naseklja-
ne mandeljne (10 dag). Šarkeij
lahko tudi zamrznemo!
Ob teh izbranih (sladkih) je-
deh sem čudovito priležeta zlata
ali srebrna radgonska penina.
Ponudimo pa lahko tudi, ne da
bi naredili napako, pozno trga-
tev polsladkega sauvignona, mu-
škat otonela ali pa težko pono-
vljivega letnika 83 — pozna trga-
tev renski rizling, polnitev Slo-
venskih goric — Haloz.
Na koncu ui vam ob pripravi
navedenih jedi zaželel obilo za-
dovoljstva in dober tek!
Popravek!
Krhki nancati. Pri receptu, ob-
javljenem v Tedniku št. 6 15. fe-
bruarja 90, nam jo je zagodel ti-
skarski škrat: namesto 2,5 dl ki-
sle smetane se pravilno glasi
2,5 dag sladkorja in 0,05 litrov
kisle smetane; kvašeni flancati:
pri receptu, objavljenem v 7. šte-
vilki 22. februarja, mi jo je zago-
del osebni tiskarski škrat. Za pri-
pravo je izpustil 3 rumenjake. Za
nastalo napako se vam najiskre-
neje opravičuje.
V naslednji številki Tednika
boste lahko spoznali nekaj novih
receptov za pripravo jedi pod ge-
slom: Čas med zimo in pomlad-
jo.
Dušan Bombek,
tehnolog iz Haloškega bisera
V vrtu
v SADNHM VRTU bi sicer že lahko opra-
vljali zimsko škropljenje proti škodljivcem,
ker pa so nam na voljo takšna zimska škropi-
va, s katerimi lahko škropimo tudi v začetku
vegetacije, kot sta na primer olje folidol in
belo olje, ki imajo največji učinek na prebu-
jajoče se škodljivce, bomo s škropljenjem po-
čakali do takrat, ko se bodo pokazali prvi li-
stiči. Vsekakor pa mora biti to zimsko ali
predspomladansko škropljenje proti škod-
ljivcem opravljeno pred cvetenjem.
Na hruškah se je v lanskem deževnem po-
letju močno razvil škrlup ali fuzikladij. Na
plodovih so nastale poškodobe v obliki krast,
v katere se je naselila monilija, in segnili so
že na drevesu, preden so dozoreli. Na mladi-
kah je lubje poškodovano, tako da je krasta-
vo in robato, kar je znak napada škrlupa. Če
smo na drevesih hrušk opazili takšne pojave
bolezni, jih še v fazi zimskega mirovanja, to
je pred odpiranjem brstov poškropimo z
0,25-odstotnim bakrenim antracolom, 0,5-od-
stotnim championom WP ali I-odstotnim cu-
prablauom ali bakrenim apnom.
Enako velja za varstvo breskev pred nevar-
no in neozdravljivo boleznijo breskovo ko-
dravostjo, proti kateri moramo drevesa obva^
rovati in jih poškropiti z enim od razpoložlji-
vih bakrenih sredstev pred začetkom vegeta-
cije oziroma brstenja. Škropiti moramo v
mirnem in suhem vremenu, ko ne zmrzuje.
Če škropimo v vetrovnem vremenu, so veje
poškropljene le polovično z ene strani, tak-
šno škropljenje pa je brezuspešno.
Za preprečevanje luknjičavosti, ki se poja-
vlja na češnjah, zlasti pa višnjah, prav tako
škropimo pred brstnjem s pripravki, kot so
delan, euparenn ali bavcor. Te bolezni sicer
sedaj drugače ne opazimo, kot da so poganj-
ki nekoliko zakrneli, je pa prisotna, če je list-
je pri lanski vegetaciji že junija porumenelo
in odpadlo. Letos na takšnih obolelih po-
ganjkih cvetnega nastavka ni, pa tudi razvoj
listnih popkov bo zaradi močne okužbe ovi-
ran.
V ZELENJAVNEM VRTU svetujemo
vsem, ki ste se odločili sejati in saditi po luni-
nem setvenem koledarju, da so za setev in sa-
ditev vrtnin v prvi polovici marca določeni
naslednji dnevi:
— za rastline, ki jih pridelujemo za plod,
L in 2. ter od 9. do II. marca,
— za rastline, katerih korenino prideluje-
mo, 3., 5. in 12. marec,
— za rastline, katerih korenino prideluje-
mo, 3., 5. in 12. marec,
za cvetje sejemo ali sadimo 4. in od 6.
do 8. marca.
Po luninem koledarju je izračunano, da če
solatnic in rastlin, ki jih pridelujemo za list,
nismo sejali 27. februarja, na pustni torek, jih
sejemo v dopoldanskih urah 7. marca, sicer
pa šele od 17. do 19. marca.
V času, ko ni pričakovati več močnejših
mrazov, poravnamo in pograbimo gredice, ki
smo jih namenili za pridelovanje zelenjave in
jih že v jeseni v ta namen prekopali. Ce ima-
mo na voljo dobro preperel kompost ali or-
gansko-anorgansko mešanico, kot sta na pri-
mer biopost ali humovit, ga pred ravnanjem
gredic raztresemo po gedicah in ga tako za-
grebemo v tla. Neposredno na prosto bomo
sejali šele takrat, ko bodo tla dosegla 4 do
5° C temperature in ko ponoči zemlja ne
zmrzuje več. S prehitevanjem setve na prosto
časovno ne pridobimo kaj dosti, saj seme
običajno v tleh čaka na ugodne kalilne raz-
mere ali pa propade, zato ni nič izgubljenega,
čeravno nismo sejali vratnin med prvimi.
V OKRASNEM VRTU trajnice in okrasne
grmovnice, če so se že preveč razrasle, izko-
pljemo, njihov koreninski sistem pa razdeli-
mo v več novih rastlin in ponovno posadimo.
Rastline delimo najlažje tako, da korenine,
vraščene v koreninsko grudo, z roko raztrga-
mo na dva ali več delov, lahko pa si pomaga-
mo tudi z lopato in rastlinsko grudo s koreni-
nami vred samo razsekamo. Poškodovanim
in raztrganim koreninam z rezjo zmanjšamo
in zgladimo rane, da se lažje obrastejo, vse
daljše korenine pa krajšamo za 25 do 30 cm.
Ne glede na vrsto trajnic, naj so to zelnate
ali z olesenilimi poganjki, če .so se ti posušili
ali so odmrli, so nedoraščeni ali polomljeni,
jih odrežemo in očistimo ter grme razredči-
mo. Grmi z redkimi vejami, ki jim je tako
omgočena vsestranska osvetlitev, se bodo na-
ravno oblikovali in tvorili lep grm z obilo
cvetja.
Rastline LONČNICE, naše sostanovalke,
kljub temu da so prilagojene življenjskim
razmeram, ki jim jih nudi notranjost, in so v
raznih letnih časih bolj ali manj izenačene,
občutijo daljši dan in toplejše sončne žarke,
ki jih prinaša prihajajoča pomlad. Večja
osvetlitev pa pomeni večje usvajanje ali asi-
milacijo, za kar rastline porabijo tudi več vo-
de. Vzdrževanje vlažnosti lončnic ob takih
prehodnih obdobjih je zahtevnejše, ker pri
čezmernem zalivanju lahko kaj hitro pride
do zadušitve korenin in zakisanosti prsti v
lončkih. Da se škodljivim vplivom morebit-
nega preobilnega zalivanja izognemo, rastli-
ne raje orošujemo. Fikuse, filodendrome, di-
fenbahije, azaleje, ciklame, ki niso v stadiju
cvetenja, in druge orosimo z rosilko, ki vodo
razprši v meglico. Občasno pa po potrebi vo-
di za oroševanje dodajmo listno gnojilo foli-
fertil, vuksal ali podobno.!
Miran Glušič, ing. agr.

EPIDEMIJA KOZ
ODKRIVATI PRIVILEGIJE JE BILO \EVARNO
Zakaj sem bil med tistimi redkimi izbranci, ki smo ostali na oblast-
nem ljudskem odboru, sem kmalu spoznal Poverjeništvi za kmetijstvo in
gozdarstvo sta bili združeni. Skupni poverjenik je ostal Tone Truden, iz
gozdarstva Krajnčič in Grčar. s kmetijskega poverjeništva pa Mirko
Kristl in jaz. Treba je bilo urediti arhivo. reševati sprotne zadeve, odgo-
varjati na razne vloge in prošnje, ki so še vedno prihajale na oblast, in
podobno. Imel sem največ izkušenj pri pisarniškem poslovanju, zato je
glavno breme administrativnega dela ležalo na meni. Dela pa je bilo veli-
ko, saj je »pokojnik« v svojem enoletnem življenju veliko začel, pa malo
končal.
Ena od nalog je bila tudi predaja oblastne ekonomije v Jarenini. ki
jo je prevzelo republiško gospodarstvo. Potrebni so bili čisti računi. Naju
z Mirkom je poklicala predsednica oblastne kontrolne komisije Ela Vi-
rih-Atena. Povedala je. da na ekonomiji gospodari upravnik Zalar precej
po svoje. Dobila sva ustrezna poooblastila in navodila: ugotoviti dejan-
sko stanje, brez vsakega olepševanja in pardoniranja posameznih funk-
cionarjev. Dvignila sva še potna naloga in naslednje jutro naju je obla-
stni šofer potegnil na oblastno KG v Jarenini. Med potjo je povedal, da
tja vozi skoraj dnevno, vozil je že mnoge ljudi, naju pa najbrž še ne, vsaj
ne spominja se. Spomin ga ni varal, bila sva pač premajhni ribi.
Upravnik Zalar naju je sprejel prijazno, si pozorno ogledal poobla-
stila in kuharici naročil, da nama pripravi zajtrk. Oporekala sva. da sva
že zajtrkovala. vendar je vztrajal.
»Prišla sta na kmetijo in morata delo začeti s kmečkim zajtrkom.«
je dejal in dodal, da je mestni zajtrk preveč medel. Začel je pripovedova-
ti, da dobro ve. kaj je človeku potrebno, saj je bil cela tri leta intendant v
raznih partizanskih enotah, nazadnje intendant notranjskega odreda.
Našteval je imena vodilnih funkcionarjev, ki jim je nekoč delil hrano.
Očitno je bilo. da hoče s tem na naju napraviti vtis.
Pospremil naju je v jedilnico, kjer so nama postregli s »kmečkim
zajtrkom« — praženimi jajci, kruhom in belo kavo.
Potem smo (hIšH v upravnikovo pisarno: izvlekla sva beležki, zahte-
vala inventurni popis ob novem letu in od tam naprej začela vrtati. Teh
beležk nimam, zato navajam le po spominu.
Potekalo je približno takole: Po inventurnem zapisniku je bilo 1250
litrov vina. Koliko ga je po vaši oceni danes še v kleti?
»Morda ga je -ie okoli 160 litrov.« je odgovoril.
Vrstila so se vprašanja: Koliko tega vina je bilo prodanega po tržni
in koliko po »sindikalni ceni« ?
»Kako to mislita >po tržni ceni', saj vino pridelujemo za lastne po-
trebe in potrebe delavcev mariborske Masti, večina to tudi plača.'«
»Plača torej po sindikalni ceni. kije nižja od tržne.« je ugotovil Mir-
ko.
Tako sva vrtala naprej. Vsako prodajo po sindikalni ceni je bilo tre- \
ha tudi knjigovodsko dokazati. Predvsem so to bili nakupi vina za sindi- i
kalne zbore, poslovilna srečanja in podobne zadeve. Tega je bilo precej \
manj od tistega, kar je bilo vpisano, da je porabljeno za »reprezentan- j
co«. Prihajali so razni funkcionarji in gostili so jih na račun reprezentan- \
ce; to je za ekonomijo pomenilo dati vino brezplačno, saj se je morebitna
zguba potem krila iz oblastnega proračuna. \
Ko sva »razčistila« glede vina in z imenom in priimkom zabeležila ■
vse večje porabnike iz naslova »za reprezentanco«, sva presedlala na svi- \
njerejo. Stanje glede domačih zakolov in porabe tega mesa za delavce na \
posestvu sva ugotovila samo količinsko, številke niso bile visoke: višje so
spet bile iz naslova »za reprezentanco«. :
Takrat je bil namreč čas stroge racionalizacije. Vsa živila so bila na .:
nakaznice. Za reprezentanco pa takih nakaznic ni bilo, zato so podjetja
in ustanove imeli svoje »resorne ekonomije« in iz njih so črpali tudi za \
reprezentanco. Vodilni so goste povabili v menzo resorne ekonomije, da- '
nes pa v kako boljšo restavracijo. Odnos do poslovnih partnerjev je bil \
vedno enak. j
1
V konkretnem primeru je imel upravnik vse take obiske vpisane in
naročila podpisana. To ni bilo sporno, zapletlo se je pri odojkih. Po popi-
su so imeli 4 plemenske svinje. Skotile so 43 pujskov, danes jih je v hlevu
le 17. Kje so drugi ? i
Po dolgem vrtanju sva ugotovila, da jih je 5 poginilo; o tem je obsta- i
jal zapisnik veterinarja. Nekaj so jih razdelili delavcem na ekonomiji, da i
so jih redili na ohišnicah, tudi za to je obstajal seznam. Več odojkov so \
zaklali in spekli na ražnju oh raznih slavjih. Kdo in kdaj. to sva si zabe- J
ležila. Trije pujski pa so vseeno manjkali: kam so izginili, se upravnik ni '
mogel spomniti. Postajal je očitno vse bolj nervozen. ]
Prešli smo na govedorejo in mleko. Med drugim sva tudi zvedela. ^
da nekateri funkcionarji dnevno pošiljajo svoje šoferje z osebnimi avto- i
mohili po »kak liter mleka«.
Temu sem se začudil in ušla mi je neka opazka. . . Tedaj pa je
upravnik vzrojil:
»A tako, zdaj sem vaju dokončno spregledal. Provokatorja. fašista! i
Ti,« je pokazal name. »ne hi privoščil borcu, ki se je štiri leta boril, da do-']
bi danes njegov otrok liter mleka. Nobenih podatkov vama več ne dam. ,
Poklical bom naše v Mariboru, da pridejo po vaju in ugotovijo, kdo de- \
jansko sta.«
Hitel sem mu zatrjevati, da s tisto pripombo nisem mislil nič takega, ''
česar me obtožuje. Sem za to, da dobijo otroci borcev tudi po dva litra \
mleka dnevno, vendar naj se dogovorijo, da bo en šofer pripeljal mleko ]
za vse. .. \
Nič ni pomagalo, pokazal nama je vrata. Mirko je bil še toliko prise-l
ben, da je stopil k telefonu in poklical predsednico oblastne kontrolne ko-;
misije. Na kratko je povedal o dejstvih. Odgovorila mu je, da naj poča-
kava tam.
Odšla sva na dvorišče in sedla na klop pod košatim kostanjem. Mir-
ko je bil precej vznemirjen, čeprav sem navidezno incident povzročil jaz.
Najbrž Je imel več slabih izkušenj ali je vsaj slišal zanje, ko mi je dejal:
»Nikoli ne veš, kdaj te lahko proglasijo za .sovražnika. Borci bodo
staremu borcu bolj verjeli kot nama. Lahko naju celo zapeljejo naravnost
od tu v arest.«
Njegov strah se mi Je zdel nerazumljiv. Bil sem naiven in verjel sem
dobrim besedam in nasvetom ljudi, ki so sicer včasih dajali slab vzgled.
Toda te slabosti so bile ostanek preteklosti, ki se je noben človek ne more
kar tako znebiti.
»Midva sva navadni muhi. ki sva se po naročilu spravila nad želvo.
Najina rilčka se lahko polomita na tem želvinem oklepu,« je modroval
Mirko.
Tako sva sedela sredi sončnega poletnega dne brez dela skoraj pol-
drugo uro. Oba v napetem pričakovanju. Končno je le prispela limuzina z
oblastnimi funkcionarji. Napotili so se naravnost v upravnikovo pisarno.
Ni trajalo dolgo in pogovor so končali. Atena nama je naročila, da
naj nadaljujeva delo v skladu z navodili in da naj končava do večera, ko
pride po naju šofer.
Vse skupaj se je končalo po mojem naivno-optimističnem predvide-
vanju. Nadaljevala sva ugotavljanje dejanskega stanja. Zalar je bil mno-
go bolj zadržan, vendar je dajal poštene odgovore na v.sa vprašanja. Tudi
za tiste tri pujske se Je »spomnil«, da Jih Je podaril svojim znancem.
Zvečer, še preden Je prišel po naju šofer z malim steverjem. sva ime-
la v glavnem zbrane vse podatke. Hrane nama nihče ni več ponujal. Tisti
zajtrk nama je zadostoval za ves dan.
Šofer je bil precej zgovoren. Vedel je za vsebino najine naloge.
Najbrž Je zaradi tega začel pripovedovati o tem. kako so ga na tem pose-
stvu večkrat lomili posamezni funkcionarji. Pokazal je odrgnine na deblu
kostanja, kamor se Je eden zabil z avtom, pa mesto na travniku, kamor
se je skotalil drugi. Vse to. ker so se šli šoferje brez vsakih poprejšnjih iz-
kušenj.
Drugi dan sva z Mirkom napisala obširno poročilo. Skupaj z njim je
bilo treba oddati tudi beležke in na zadevo pozabiti.
O tem primeru sem pozneje večkrat razmišljal. Ali se niso začeli ra-
zni privilegiji in okoriščanja že takoj po vojni? To se Je z leti v.se bolj ra-
zraščalo. Gradili smo novega človeka, toda ta »novi človek« je ostajal po
naravi tak kot vsi rodovi prej. ki jih tudi deset Mojzesovih zapovedi ni
spremenilo... Šele današnji čas ugotavljamo, da doktrina, na kateri Je
slonel sistem »izgradnje novega človeka«, ni bila v skladu s pravim člove-
kovim bistvom.
Prihodajič: NA DELO V UVTOMER
TEDNIK - ^- marec 1990
NAŠI KRAJI IN LJUDJE - 5
Voda poškodovala nasip
Voda iz jezera je pljuskala čez rob in poškodovala nasip.
Sredi prejšnjega tedna je nekaj
ljudi opazilo poškodbo na juž-
nem nasipu akumulacijskega je-
zera za HE Formin. Na njihov
poziv smo si nasip ogledali tudi
mi injudi nam je bilo malce ne-
prijetno ob vznožju visokega in
delno poškodovanega nasipa,
posebej, ker je bilo zgoraj slišati
grozeče pljuskanje vode. Kaže,
da so valovi, ki so bili posledica
močnega vetra, pljuskali tudi
prek nasipa in s seboj odnesli ne-
kaj zemlje in gramoza.
V HE Formin so povedali, da
poškodba nasipa ni nevarna, so
pa nekoliko znižali gladino jeze-
ra. Poškodovani del nasipa bodo
zasuli z zemljo in posejali s tra-
vo. Dodajmo še to, da nas je po-
gled od zgoraj prepričal v trd-
nost nasipa in da prebivalci v
Šturmovcih niso (bili) v nevarno-
sti.
JB
Ko še ne boli. . .
Zobje so zelo pomemben del človeškega orga-
nizma, veliko nalog jim je namenjenih. Prva je raz-
kosanje in mletje hrane pred vstopom v prebavni
trakt, pomembni so pri pravilnem govoru, pomeni-
jo pa tudi važen del človekovega prijetnega ali od-
bijajočega videza. Zobje, ki jim torej pripisujemo
tako važne naloge, so velikokrat deležni zelo ma-
čehovskega odnosa; človek jih dolži celo, da so
krivi za prenekatero neprespano noč zaradi bole-
čin.
Prispevku sem dala naslov »Ko še ne boli...«
In da ne bi bolelo, želim povedati nekaj o tem, ka-
ko sploh nastane zobna gniloba, zakaj zob začne
boleti in kako preprečimo, da do bolečin ne pride.
V ustih so vedno prisotni mikroorganizmi. Med
temi so zelo pomembne bakterije, ki cepijo s hra-
no zaužite sladkorje do kislin. Kisline delujejo di-
rektno na zunanji plašč zoba — na sklenino — in
povzročijo njeno demineralizacijo ali razapnitev.
Sklenina je za zob izredno dobra zaščita, dokler je
nedotaknjena, saj je to najtrša substanca v telesu,
njeno trdoto pa lahko primerjamo celo s trdoto
diamanta. Pod skleninskim plaščem je najdebelej-
ši sloj zoba; ta daje zobu tudi obliko, imenujemo
pa ga dentin ali zobovina. Ta plast je dosti meh-
kejša od sklenine, bolj ranljiva in tudi občutljiva,
saj so v njej nevidna živa vlakenca, teh pa v skleni-
ni ni. V centru zoba je votlinica, v kateri je zobna
pulpa; enostavno temu rečemo zobni živec, pa če-
prav to niso le živčna vlakna, ampak tudi krvne ži-
lice in drugo tkivo.
Omenila sem že okvarjeno, razapnelo sklenino,
ki se pokaže na zobu kot belkast ali rjavkasto
obarvan madež. Taka sklenina za zob ni več pol-
novredna zaščita pred vdorom školjivih vplivov v
globljo plast — dentin ali zobovino. Zobovina je
mehkejša in zato lahko v njej gnilobni proces
mnogo hitreje napreduje kot v sklenini, zavzema
pa tudi večji obseg. Naslednja plast zoba, ki jo
gnilobni proces doseže, je zobna pulpa. Tu nas bo-
lečina opozori, da je z zobom nekaj narobe in da
bi bilo treba poiskati ustrezno pomoč. Vendar se
stvari mnogokrat obrnejo drugače — človek seže
po tableti proti bolečinam in nadloga se za daljši
ali krajši čas pomiri. Gnilobnega procesa v zobu
pa s tem seveda nismo ustavili, napreduje lahko
po mili volji v globlje predele zoba. Takrat se tudi
bolečina pogosteje oglaša in je vedno močnejša,
dokler ne pride vse skupaj tako daleč, da človek
zaradi izredno močnih in nepretrganih bolečin ne
spi vso noč. Gnilobni proces takrat že zajame tudi
tkivo v zobni korenini in zunaj nje torej kostno
tkivo, v katerega je zob pritrjen.
Kaj moramo storiti, da zobje ne bi boleli? Z red-
nimi obiski pri zobozdravniku — ti naj bi bili na
tri do šest mesecev — si zagotovimo natančen pre-
gled zob s pomočjo luči, ogledalca in tankega in-
strumenta, ki ga imenujemo sonda. S tem instru-
mentom se zobozdravnik dotakne vsakega sumlji-
vega mesta na zobu - pred tem ga dobro osvetli z
reflektorjem — in pri tem ugotovi, ali gre za razap-
nitev sklenine ali celo za večjo in globljo okvaro.
Tako okvarjeno mesto na zobu potem očisti s po-
močjo različnih svedrov, s katerimi odnaša vse raz-
mehčano, zgnito zobno tkivo. Nastali defekt nado-
mesti z različnimi materiali. Nanešeni material
imenujemo zalivka ali plomba. Če je zob močneje
prizadet, če je prizadeta zobna pulpa, posegi seve-
da niso več tako enostavni, potrebno je dalj časa
trajajoče zdravljenje. Včasih tako zdravljenje zara-
di preveč napredovanega gnilobnega procesa v zo-
bu ni več uspešno, tak zob je potem treba odstra-
niti.
Poudariti moram, da gnilobni procesi potekajo
enako na mlečnih in stalnih zobeh, le s to razliko,
da mlečni zob zaboli veliko prej, saj je pulpa v
mlečnem zobu precej bolj izpostavljena škodljivim
vplivom, ker jo ščiti tanjša plast sklenine in denti-
na. Torej pri otroku čakati tako dolgo, da zobna
bolečina opozori starše, naj gredo z njim k zobo-
zdravniku, pomeni veliko napako, precej zamuje-
nega in cesto tudi okvaro zoba, ki je ni mogoče več
popraviti.
Po vsem, kar sem napisala, bi še enkrat poudari-
la, daje napak čakati, da bolečina opozori človeka
na prizadetost enega ali več zob. Ko še ne boli, je
treba obiskati zobozdravnika, saj bo veliko prijet-
nejše, če bo potreben le pregled, kot pa če je treba
opraviti poseg na zobu, ki je že tako boleč, da se
ga celo z jezikom bojimo dotakniti.
Dr. Ida Galun
Torkovo neurje je bilo rušilno
Letošnji pustni torek je bil za
marsikoga manj masten, kot je
bilo pričakovati, predvsem pa za
mnoge celo nesrečen. Popoldan-
sko neurje z vetrom, ki je pihal
tudi po 90 km na uro in še več, je
povzročilo na zgradbah po vsej
štajerski regiji precej škode. Žal
nismo uspeli dobiti podatka o
številu zasebnih stanovanjskih in
počitniških hiš, ki so jim močni
sunki vetra delno uničili ali raz-
krili ostrešja, čeprav je Maribor-
čanom to uspelo v pičlih dveh
dnevih. Še več — v Večeru je bil
objavljen tudi podatek, ki je s
kvadratnimi metri salonitnih
plošč in opek, uničenih med ne-
urjem, vse trditve tudi močno
podkrepil; za območje maribor-
ske občine namreč, kajti v
okvirčku je bilo vljudno dodano,
v ptujski občini ni občinski vladi
do takrat škode prijavil še nihče.
Ker je bilo to neurje skoraj zago-
tovo elementarna nesreča, od ka-
tere bo tisti, ki je škodo ocenil in
prijavil (v tem primeru maribor-
ska občina), zagotovo ob priliki
dobil tudi kakšen dinar povr-
njen, se mi sam po sebi vrinja
občutek, da smo bili v ptujski ob-
čini spet prepočasni, saj sploh
nismo reagirali. Če škode ni nih-
če prijavil, bi bilo zelo umestno
prek ptujskega radia pozvati vse
tiste, ki so jo tega dne utrpeli, da
jo čimprej prijavijo. Vsaj takšno
bi bilo logično ravnanje skrbne-
ga gospodarja ali tistega, ki bi se
moral čutiti odgovornega za
»svoje« ljudi. Pa četudi škode ne
bi dobili nikdar povrnjene, bi
vendarle ostal kljub grenkobi
prijeten občutek, da nekomu ni
vseeno zate.
Tako pa smo uspeli dobiti le
uradne podatke od postaje mili-
ce Ptuj, daje v torek, 27. februar-
ja, okoli 15.30 močan veter v ne-
kaj minutah odkril aluminijasto
ostrešje poslovne zgradbe ptuj-
skega Mipa na površini okoli
60 m'; škoda je ocenjena na oko-
li 20 tisočakov. Kakšne četrt ure
kasneje pa je močan sunek vetra
odkril del ostrešja na stanovanj-
skem bloku v Ulici 25. maja št. 8
(čisto na vrhu). Veter je odtrgal
leseno ostrešje z opaži ter salo-
nitne plošče na okoli, 30 kvadra-
tnih metrih. Škodo so ocenili na
okoli 15 tisočakov. Žal so to le
podatki o dveh, po vsej verjetno-
sti največjih nesrečah tega dne.
Zanesljivo pa je še veliko veliko
zasebnih hiš, ki jih je torkovo ne-
urje močno poškodovalo ali celo
delno razkrilo. Precej smrek in
vi.šjih dreves je obležalo na ce-
stah, v gozdovih itd. A vse kaže,
da to za nekoga očitno ni vredno
omembe . . .
-OM
V Vidmu je padla Lipa (a domačini pravijo, da ni padla prava ...). (Pos-
netek: J. Bračič.)
Tudi v ulici 25. maja je torkovo neurje dokazalo svojo moč.
(Foto: M. Ozmec)
Veter je v nekaj minutah razkril poslovno zgradbo ptujskega IMipa.

SPOMINI NA BORL
—1943
(20. nadaljevanje)
Borlska jetnica Nežka Kram-
berger omenja v svojih spomi-
nih ugledno borisko jetnico,
učiteljico Mileno Bercetovo, r.
Petovar. Spoznala jo je v ptuj-
skem zaporu. Takrat je bil v
ptujskem zaporu tudi Milenin
mož Polde, ing. montanistike.
Nežko so zasliševali na sedežu
gestapa v Ptuju. Izpraševal jo
je sam šef ptujske izpostave Jo-
sef Kouba. Ker ni hotela pove-
dati, kar so želeli, so jo hudo
pretepli. Komaj se je držala na
nogah, ko sojo pripeljali nazaj
v zapor in jo privedli v celico.
Milena Berce ji je pripravila le-
žišče, ji dala na glavo obkladek
in jo povila v pled. Čeprav je
bila Milena sama v hudi stiski,
je tolažila in spodbujala druge
v celici, naj ne obupajo. Ko so
Nežko februarja 1942 preme-
stili na Bori, se je tu spet sešla
z Mileno, ki so jo vsi jetniki
spoštovali.
Življenje boriskih jetnikov je
leta 1942 teklo dalje kakor v
prejšnjem letu. Zjutraj skro-
men zajtrk, zbor jetnikov, nato
odhod na delo v gozd ali k pre-
vozu vode na grad, kar so opra-
vljali moški. Po kosilu spet de-
lo, nato skromna večerja, za
njo pa nočni počitek. Skupina
žensk je vsak teden prala za-
porniško perilo in ga splakova-
la v mrzli Dravi. Ženske so po-
magale v jetniški kuhinji glav-
nemu kuharju. V policijski ku-
hinji so bile dve do tri posebej
določene za pomočnice glavne-
mu kuharju, prikupnemu Ba-
varcu. Jetnice so pospravljale
tudi pisarne in stanovanjske
prostore gestapovcev. V sobah
so si jetniki pozimi kurili v lon-
čenih pečeh.
Obiski so bili ob nedeljah
dopoldan. Svojci in prijatelji,
ki so jetnike obiskovali, so
smeli prinesti s seboj jestvine
in še kaj potrebnega, kar je
stražar v pritličnem prostoru,
določenem za obiske, skrbno
pregledal. Včasih so bili obiski
prepjovedani tudi za daljši čas.
Kljub težkemu življenju na
Borlu, slabih ležiščih, slabi hra-
ni, pomanjkanju vode za higie-
no bi jetniki z dobro voljo laže
prenašali jetništvo, če ne bi
nad njimi visel Damoklov meč,
ki je grozil z zlo usodo, ki jih
čaka, in če ne bi mnogih tlačila
žalost za ubitimi svojci.
Naj s prehcda v leto 1942
navedem še podatek o štirih
moških, ki so jih 6. septembra
1941 poslali v Auschvvitz. To so
bili Karel Bravčar iz Zg. Kun-
gote, ki je v taborišču umrl
marca 1942, Ivan Rancinger (r.
1919) iz Hrastnika, ki ga po-
znamo iz hlevskega zapora,
Dominik Kodrič (r. 1903) in
Kari Korenjak (r. 1895) iz Ptu-
ja, ki je v taborišču umrl febru-
arja 1942.
Dokumenti navajajo več od-
prem z Borla v letu 1942 v ta-
borišča. 17. julija so poslali v
Mauthausen 45 jetnikov, 22.
julija 56 jetnic v Auschvvitz-
Birkenau, 30. avgusta 1942 so
odpeljali iz Maribora in z Bor-
la skupaj 62 žensk v Au-
schvvitz-Birkenau. Znova so
odpeljali iz Maribora in Borla
II. decembra 1942 skupaj 32
jetnic. (Iz Zbornika Auschvvitz-
Birkenau, Maribor 1982).
Delovodnik policijskega za-
pora na Borlu navaja, da so po-
slali v Auschvvitz 14. julija 1942
pet jetnic: Marijo Jeronek (r.
1911), Ano Kobolšek (r. 1919),
Ano Markušek (r. 1918), Pele-
grino Rankel (r. 1912) in Zofijo
Zafranek(r. 1888). Imena so v
delovodniku napisana nečitlji-
vo, verjetno so zato napačno
prebrana in zapisana).
Nekaj o zadnjih odpremah v
taborišča bo napisano še v se-
stavku o zadnjih boriskih za-
pornikih. Vse navedeno je še
pomanjkljivo zbrano in nave»
deno v tem spisu.
Viri:
— Marica Frece: Na Borlu
(iz zbornika Skozi viharje v
lepšo prihodnost, Ptuj, 1981
(članek Mire Grašič: Okupa-
torjevo nasilje)
— Nežka Kramberger in
Štefka Lačen (ustna izjava o
razmerah na Borlu — V. R.)
USTRELIJO POLDETA BER-
CETA
Nacisti so za vsako ustrelje-
no skupino talcev obesili lepak
o njihovi ustrelitvi na stavbah
okrožnih sedežev varnostne
policije in varnostne službe ter
na drugih vidnih krajih. Tudi
na Borlu so po vsakem strelja-
nju obesili rdeči lepak v opozo-
rilo zapornikom, kaj čaka tiste,
ki se ne pokorijo nacistični
oblasti. Lepake na Borlu so
obešali do začetka aprila 1942,
nato so to zadevo opustili. Za-
kaj?
Po prvem aprilu so opazili
jetniki na zidu pred kuhinjo na
grajskem dvorišču nov rdeč le-
pak. Na njem so prebrali ime
Poldeta Berceta, moža Milene
Berce, in še dveh znancev iz
Središča, Ivana Hanželiča in
Karla Kaniža. Tudi Milena se
je približala lepaku, da bi vide-
la, koga so nacisti poslali v
smrt. Mislimo si lahko, kako
strašno jo je prizadelo spozna-
nje, da je ustreljen njen ljublje-
ni mož. Skupina, ki sojo ustre-
lili 30. marca 1942, je štela de-
set talcev. Vest o ustreljenem
možu Milene Bercetove, ki so
jo vsi na Boriu zelo spoštovali.
Polde Berce, inž. montanistike. Ustreljen 30. marca 1942 v Maribo-
ru.
Hanželiča in Kaniča je vse ta-
ko pretresla, da so spontano
pričeli protestirati z molkom.
Policisti so bili nad molkom ta-
ko presenečeni, da odslej niso
več obešali lepakov z imeni
ustreljenih talcev.
Odslej jetnikom ni bilo več
znano, kdo vse je moral v smrt.
Vesti o tem so prinašali le novi
jetniki, ki so jih poslali na Bori,
vendar so bile pomanjkljive.
Se nadaljuje
6 - NAŠI KRAJI IN UUDJE
8. marec 1990 - TEDNIK
NOVI OBRTNIKI
Zlatar v Jadranski 6
Emil Ogrizek je v petek, 23. februarja, odprl zlatarsko delavnico.
Na svojem je začel po 15-letnih izkušnjah pri drugih. Ptujčani ga po-
znajo, saj je delal pri Tofantu. Dolgoletne dragocene izkušnje so za
bodoče stranke najboljša garancija.
Novi zlatar ponuja vse zlatarske storitve, posebnost pa je nanaša-
nje emajla na zlate izdelke. Zlatarstvo je v družini že prisotno, eden
od sorodnikov uspešno dela. Ogrizek bo v svoji delavnici, ki jo je v
Emil Ogrizek, i
(Posnetek: KOSI)
celoti sam uredil, tudi edini zaposleni. Lokal mu je dodelila krajevna
skupnost Dušana Kvedra Ptuj.
Za stranke bo delal od 8. do 16. ure, ob sobotah od 8. do 12., v
torek pa bo imel zaprto.
Uvoz kmetijske
mehanizacije
v Uradnem listu SFRJ številka 4/90 je objavljen seznam blaga,
ki ga je dovoljeno uvažati, seveda s plačilom carine. V tem seznamu je
tudi kmetijska mehanizacija in rezervi deli za kmetijske stroje. Za
mnoge kmetovalce je ta možnost gotovo zanimiva, morda bodo stopi-
li čez mejo in tam kupili marsikaj ceneje, ceneje tudi skupaj s carino.
Glede višine carine je mogoče dobiti podatke v mariborski carinarnici
pri Jožetu Podpečniku, tel. 306-021.
Jasno je, da je potrebno za nakupe v tujini imeti gotovino, doma
pa je nakup kmetijske mehanizacije mogoč tudi s kreditom. Človek
pa dobi kurjo polt, ko pogleda seznam vseh za kredit potrebnih doku-
mentov; potrebno je tako rekoč vse razen prstnih odtisov in številke
čevljev. Tako potrebujete zemljiškoknjižni izpisek, posestni list, potr-
dilo o plačanih davkih, potrdilo o premoženjskem stanju, predračun,
potrdilo o zavarovanju, izjavo kmetijske zadruge, da ste njen koope-
rant, dolgoročno kooperacijsko pogodbo, potrdilo o statusu kmeta,
menico, tri kreditno sposobne podpisnike ali potrdilo o zavarovanju
kredita, potrdilo o prodaji deviz ali vezavi dinarjev, če ste zaposleni,
še potrdilo o zaposlitvi in višini osebnega dohodka, potrdilo o . . .
Za vsa ta potrdila boste potrebovali približno dva dni, če ste bolj
hitri v nogah, če hitro odpirate vrata pisarn in hitro preskakujete stop-
nice. Upam, da se med tem stroj, ki ga nameravate kupiti, ne bo po-
dražil.
JB
Občinska kandidacijska konferenca
na robu sklepčnosti
Prejšnjo soboto je bila v domu Franca Krambergerja občinska
kandidacijska konferenca Socialistične zveze Slovenije. Zaradi zamu-
janj so jo začeli nekoliko pozneje, kljub temu pa je potekala na robu
sklepčnosti.
Po uvodnih formalnostih je poročilo o predvolilnih aktivnostih
podal predsednik občinske konference socialistične zveze Janez Bel-
šak. Povedal je, da so ustanovili volilni štab, ki je vodil vse delo okrog
volitev. Dobili so svoje kandidate za družbenopolitični zbor, in sicer
za vsa poslanska mesta. Pohvalil je ljudi v krajevnih konferencah So-
cialistične zveze, ki so se zelo trudili tako pri pridobivanju članov kot
pri iskanju kandidatov za volitve. Potem so potrdili predlagane kan-
didate za občinski in republiški DPZ brez razprave. Delegat sociali-
stov Ptuja za republiške DPZ bo Marjan Gojkovič, profesor matema-
tike iz Srednješolskega centra.
Franci Golob, sekretar občinske Socialistične zveze, seje zahvalil
ljudem v krajevnih konferencah za pridobivanje članov, saj vpisni li-
sti kar dežujejo na sedež stranke na magistratu.
MS
Najmlajši planinci v Ormožu
ISa občnem zboru Planinskega društva Maksa Meška februarja le-
tos je ob poročilu predsednika o delu društva v lanskem letu sekcija
najmlajših planincev pripravila pravo presenečenje. Mentorja Ljuba Fi-
šer in Tomaž Bolcar sta pripravila razstavo risbic na temo planinarjenje
ter z besedo in številnimi fotografijami in diapozitivi predstavila delo
sekcije ciciban planinec in pionir planinec.
Idejo, da bi v Ormožu ustano-
vili sekcijo za delo z najmlajšimi
planinci, je dala pred dvema le-
toma na občnem zboru društva
Ljuba Fišer iz VVO Ormož. Ugo-
tovili so namreč, da v planinski
poletni tabor prihaja iz leta v le-
to več mlajših planincev, ki pa
niso dovolj usposobljeni za večje
planinske napore. Tako sta To-
maž Bolcar in Ljuba Fišer 1988.
leta začela krožek ciciban-plani-
nec kot obliko interesnega dela
zunaj rednega programa vrtca.
Na osnovi priporočila Planin-
ske zveze Slovenije in številne
preštudirane literature sta oba
mentorja pripravila predmetnik
planinskih ur. V skupini je bilo v
začetku od 10 do 15 cicibanov, s
katerimi sta pričela hoditi na šte-
vilne izlete po občini. Nekaj
najmlajših planincev se je udele-
žilo tudi poletnega planinskega
tabora Jezersko 88. V drugem
polletju šolskega leta 1988/89 pa
sta pričela delati tudi v nižjih ra-
zredih osnovne šole Ormož in
med pionirje planince vključila
učence od 1. do 4. razreda. V le-
pih pomladnih dneh sta z njimi
zelo pogosto odhajala na izlete
po občini. Zaradi pridobivanja
kondicije so najprej začeli z lažji-
mi sprehodi med tednom in ve-
čurnimi konec tedna; takrat so
hodili povprečno od 5 do 8 ur.
Na vseh akcijah ciciban plani-
nec, pionir planinec nastopata
Mladi planinci na pohodu. (Risba Andreje Š., 4. r., Hardek.)
Ljuba in Tomaž skupaj, v šoli in
vrtcu pa vsak s svojo skupino.
Delo pa imata tako urejeno, da
nikoli ne odpade nobena ura
planinstva v vrtcu ali v šoli.
Za delo z najmlajšimi planinci
je potrebno vložiti veliko več pri-
prav kot pri starejših skupinah.
Poleg programa planinstva je po-
trebno tudi poznavanje drugih
veščin. Vse pa poteka ob igri, za-
to mora mentor obvladati razne
didaktične igrice, znati risati, pe-
ti in pripovedovati.
V lanskem letu so spomladi
najprej začeli hoditi na krajše iz-
lete, da bi razgibali noge in dobi-
li občutek za orientacijo. Peš so
šli na Dobravo, HajndI in v Lit-
merk, s kolesi pa so se peljali v
Šardinje, na Strmec, Drakšl,
Kogl, Seneški in Sodinski Vrh,
16. aprila pa so se povzpeli na
Boč, na prvega tisočaka.
Lansko leto so bili najmlajši
planinci na 12 izletih, enkrat
so bili na tisočaku, dva dni so
preživeli na Pohorju, 17 pla-
nincev cicibanov se je udeležilo
planinskega tabora, v šoli so
se sestali 35 krat. na vseh tu-
rah, ki se jih je udeležilo pribli-
žno 20 do 30 otrok, so hodili
120 ur.
Tomaž Bolcar je menil, da so
zelo pomembni krajši orientacij-
ski pohodi na Hum, v Pavlovce
in na ormoško jezero, ki je pravi
raj pernatih živali. Pravi preizkus
planincev in obeh mentorjev je
bil v začetku lanskega junija prvi
dvodnevni izlet na Pohorje. Na
pomoč so jima takrat prišli starši
nekaterih mladih planincev, kar
je pomembno tudi zato, ker ob
taki turi starši spoznavajo svoje-
ga otroka v drugi luči, prav tako
pa tudi otrok svoje starše. Nji-
hov cilj je bila Ribniška koča. Iz
Maribora so se odpravili po slo-
venski planinski transverzali.
Lahko si predstavljate, kako je
bil videti vzpon na Pohorje prek
smučišč. Kljub utrujenosti ho-
dili so 10 ur in Tomaž je pove-
dal, da so natanko 300 krat vpra-
šali, kdaj bodo končno le prišli
do Ruške koče — so bili na cilju
dobre volje in razigrani. Nekaj
posebnega so bila skupna ležišča
in seveda planinski krst za vsake-
ga, ki je prvič premagal to nad-
morsko višino. Opravili so tudi
izpit iz planinskih veščin, za kar
sta oba mentorja pripravila po-
sebne teste.
Lansko sezono so sklenili s
planinskim poletnim taborom v
dolini Trente, ki je bil 10., jubi-
lejni. Z najmlajšimi so delali po
posebnem programu. Šli so sicer
po istih poteh kot nekoliko večji
planinci, vendar s svojim tem-
pom. Ni se jim nikamor mudilo,
pot je potekala bolj sproščeno,
zvedavo, in kar je najpomemb-
nejše, ob tem so izdatno razisko-
vali naravo. Pogledali so za vsak
grm, prevrnili vsak kamen in po-
gledali, kaj se skriva pod njim,
poslušali ptičje petje, ugotavljali.
kakšne rože in drugo rastlinje ra-
ste ob poti, ter prisluhnili tudi
žuborenju potoka. Njihov na-
men ni bil, da pridejo prvi na
cilj, temveč da čimbolj podoži-
vljajo naravo okoli sebe.
»Pri delu z najmlajšimi je pol-
no posebnosti,« je nadaljeval
Tomaž. »Hodijo še v vrtec in si
mnogi ne znajo sami zavezati če-
vljev ali nahrbtnika, vse to mora
storiti mentor. Pri njih je še pose-
ben problem daljša odsotnost od
doma, ponavadi je prvič, bivanje
v šotoru, hrana iz skupnega lon-
ca in podobno in v tem primeru
mora mentor nadomestiti starše,
se z njimi še drugače, čisto člove-
ško ukvarjati.«
Tomaž in Ljuba delata z najm-
lajšimi resnično s srcem, kar čuti-
Najmlajši planinci preizkušajo svoje veščine na mostu, ki nima ograje.
Ob njih je tovarišica Ljuba.
jo tudi njuni varovanci, ki so zlo-
žili kar dolgo pesmico v spomin
na vse prijetne urice in dneve, ki
so jih preživeli skupaj.
Tomaž je pripovedoval, kako
je bilo lansko leto na enem dol-
Pri Planinskem društvu
Maks Meško iz Ormoža so si
letos zadali kar obsežen pro-
gram dela. Nekaj nalog so že
uresničili (zimovanje na Gozd-
niku), drugega pa zaradi po-
manjkanja snega ne morejo.
10. marca bo predavanje Viki-
ja Grošlja o njegovih štirih
osemtisočakih. 7. aprila name-
ravajo na Boč, v aprilu se bodo
mesecu vzpeli na Triglav. Za
prvomajske praznike bo že tra-
dicionalni pohod v Jeruzalem,
del planincev pa bo odšel na
Velebit. 19. maja se bodo s ko-
lesi odpeljali na Gomilo, po-
hod pa sklenili s piknikom ob
savskem ribniku. 2. junija se
odpravljajo na Uršljo goro,
najbolj vzdržljivi pa se letos
med 26. julijem in 6. avgustom
odpravljajo ali v Karpate ali
pa na Škotsko. V avgustu bo
skupina planincev odšla na
Sedmera jezera. 13.. 14. in 15.
avgusta se bodo v Julijske Alpe
odpravili mladi zadružniki. Po-
sebna atrakcija ho vzpon celot-
nega Pihalnega orkestra Or-
mož 19. in 20. avgusta na vrh
Triglava. V začetku septembra
bodo odšle na vandranje po
slovenski planinski transverza-
li planinke. Med zelo zahtevne
ture štejejo tudi vzpon na
Mangrt. Leto bodo končali s
pohodom od spomenika do
spomenika po občini Ormož in
s sejmom rabljene zimske
športne opreme.
gih pohodov v planinskem tabo-
ru. Sli so po soški dolini in prišli
v dolino Lepene, od tam pa kre-
nili proti Krnskim jezerom. Na
poti so jih srečale skupine starej-
ših planincev in čudili so se po-
gumu in kondiciji najmlajših, ko
pa so jih na cilju videli smejoče
in razigrane, temu skoraj niso
mogli verjeti. O tem, da so jih
razvajali, ne bi govorili, ker se to
skoraj samo po sebi razume. Ko
so se drugi dan vračali od Krn-
skih jezer (tam so mimogrede na-
hranili ribice) ter se spustili v do-
lino Lepene, sta jih pri planin-
skem domu pričakali dve skupini
mladih planincev in jim gromko
zaploskali. Tomaž pravi, da je to
bilo brez dvoma veliko priznanje
za najmlajše in tudi za oba men-
torja.
V planinskem taboru ne hodi-
jo samo na sprehode, temveč se
učijo tudi druge veščine. Posta-
vljajo šotore, streljajo z lokom,
naučijo se prižgati taborni ogenj,
orientacijo v naravi in drugo. Ta-
bor končajo z večerom, ko otroci
pripravijo program za slovo od
tabora in planin.
Letos se je v krožek pionir pla-
ninec vključilo od 25 do 30 učen-
cev osnovne šole. Načrt njihove-
ga dela je vpleten v načrt društva
za leto 1990. Ob rednih pohodih
po občini bodo 24. marca odšli na
Ivančico, seveda skupaj s starši,
21. in 22. aprila pa na dvodnevni
izlet na Pohorje. V maju imajo v
načrtu, da se bodo povzpeli na Pe-
co in obiskali kralja Matjaža, od
9. do 15. julija pa odšli v planin-
ski tabor. Junija nameravajo še
na dvodnevni izlet po občini. S sa-
bo bodo vzeli šotore, kar bo neke
vrste priprava na življenje v pla-
ninskem taboru. Delo sklenejo
ob koncu šolskega leta s pikni-
kom.
Usmeritev obeh mentorjev To-
maža Bolcarja in Ljube Fišer je
povezovanje s starši, zato jih va-
bijo na vse izlete skupaj z otroki.
Ugotovitev, da so starši premalo
z otroki, je resnična, v takem
druženju pa postanejo njihovi
medsebojni odnosi bolj pristni.
Problem staršev je pri opremi, ki
je največkrat zelo draga. Dvakrat
letno se s starši dobijo na sestan-
ku in se o vseh težavah pogovori-
jo.
Na občnem zboru februarja le-
tos je predsednik Ciril Meško
predstavil lanskoletne akcije,
mladim planincem, ki pa so
uspešno končali planinsko šolo v
taboru, pa so podelili priznanja.
Vida Topolovec
Za bodočnost in demokracijo
Minuli torek se je v vaškem domu v Obrežu
zbralo več kot 300! predstavnikov SKZ — podruž-
nice Ormož in SDZ — pododbora iz občine Or-
mož. Prišli so tudi številni drugi, ki jih je zanima-
lo, kaj bosta povedala gosta večera dr. Franci Za-
gožen in dr. Ludvik Toplak o temi, kako bo mora-
lo biti organizirano slovensko kmetijstvo v bodoče
in o zadružništvu ter pravnem položaju kmeta in
človeka nasploh v pravni družbi. Od Tomaža se je
pripeljalo z avtobusom kar 53 poslušalcev.
Že sam nagovor predsednika SKZ — podružni-
ce Ormož Slavka Kumra »Gospe in gospodje, tova-
rišice in tovariši« (pa naj vsak vzame, kar od tega
hoče) je bil drugačen, kot so ga ljudje vajeni. Izko-
ristili so to priložnost in predstavili program dveh
strank DEMOSA v občini Ormož - SKZ in DZS.
Podal ga je dr. Jože Bešvir, ki je med kandidati
DEMOSA v družbenopolitičnem zboru občinske-
ga in republiškega parlamenta. Uvodoma je pove-
dal, da je ormoška občina pretežno kmetijska, zato
je tudi njihov program tako naravnan. Predstavi-
tev je sklenil z mislijo, da njihov program ni nič
drugačen od drugih, ker pač vsi živimo na istem
manj razvitem območju, med istimi ljudmi in vsi si
želimo, da bi se marsikaj spremenilo na bolje.
Slavko Kumer je predstavil imena kandidatov
SKZ in Zveze kmečke mladine Slovenije za ob-
močje občine Ormož, ki bodo to stranko zastopali
v bodoči občinski in republiški vladi. Ob predsta-
vitvi je dejal, daje konec petinštiridesetletnega za-
postavljanja občine Ormož, ki ima prav tako veli-
ko naravnih danosti in pridnih, delovnih ljudi.
Dr. Fran Zagožen je uvodoma govoril o krizi, v
kateri smo, nadaljeval je s kmečkim problemom.
Menil je, slovenski kmet v primerjavi s tistimi dru-
god v Jugoslaviji in v državah vzhodne Evrope ni
tako na slabem. Ob nekaterih presežkih, predvsem
pri mleku (dejal je, da imamo jezera mleka in bre-
gove masla) moramo iskati možnosti v večji kvali-
teti pridelkov, tu pa imamo Štajerci s svojimi ka-
kovostnimi vini in sadjem vse možnosti. V progra-
mu SKZ je ponovno agrarna politika, vendar to-
krat povsem drugačna od tiste po drugi vojni.
Dr. Ludvik Toplak, domačin iz Juršinec, je go-
voril o vračanju zadružne lastnine. Dejal je, da je
zemlja samo ena in omejena, dolžnost naše gene-
racije je, da jo očuvamo za kasnejše rodove, zato
je po njegovem program denacionalizacije toliko
pomembnejši. Številni procesi, ki so bili značilni
za obdobje zadnjih let po drugi vojni - mednje
sodijo tudi kulaški, so zajeli nad deset tisoč ljudi
na Slovenskem in so slovenskemu narodu poleg
najboljše kmečke zemlje odvzeli tudi kmečko mla-
dino in ji s propagando priskutili kmečki stan.
V pogovoru po predavanju je prisotne v glav-
nem zanimalo, kako razrešiti vse vozle denaciona-
lizacije, dedovanja in kupovanja zemlje. Franci
Zagožen je povedal, da je to po vseh letih zelo tež-
ka in zahtevna naloga, ki si jo je zadala SKZ, za-
pleten proces, saj ob starih krivicah, ki še niso po-
vsem odpravljene, ne želijo načenjati še novih.
Vida Topolovec
Priznanja najboljšim krajevnim skupnostim
v petek so na republiški konferenci Socialisti-
čne zveze podelili priznanja petnajstim krajevnim
skupnostim za uspehe pri razvoju in uveljavljanju
krajevnih skupnosti. Krajani so jih dobili za uspe-
šno delo v letih 1987- 88. Dobile so jih tudi tri
krajevne skupnosti iz ptujske občine, in sicer Jože-
ta Potrča, Polenšak in Zavrč. Nagrajenih je bilo
petnajst krajevnih skupnosti Slovenije in pet posa-
meznikov.
Ljudje iz krajevne skupnosti Zavrč so priznanje
dobili za uspešno urejanje komunalnih zadev.
Zgradili so ceste, daljnovod, in več transformator-
skih postaj, lepo imajo urejeno pokopališče in mr-
liško vežico. Zelo so razvili tudi kulturno in dru-
štveno življenje svojega kraja.
Krajani Polenšaka so uresničili zlasti pomanj-
kljivosti s področja komunalne urejenosti kraja.
Uredili so več lokalnih cest, večnamensko zgrad-
bo, kjer imata prostore kmetijska trgovina in po-
šta, posodobili so telefonsko omrežje, uredili po-
kopališče. Aktivno delujejo v turističnem društvu,
ki vsako leto pripravi etnografsko turistično prire-
ditev Praznik žetve z razstavo kruha in pogač.
Krajevna skupnost Jožeta Potrča je dobila pri-
znanje za uspešno delo krajevne samouprave, de-
legatskega sistema, družbenih organizacij in dru-
štev ter za realizacijo skupno zastavljenih nalog.
Pred leti so zgradili dom krajanov, urejajo pločni-
ke, otroška in športna igrišča, leta 1988 so dobili
kabelsko televizijo. K tovarištvu v tem okolju pri-
speva tudi uspešno prenašanje tradicij NOV na
mladi rod, organizirajo različna družabna srečanja
in proslave, med katerimi so najbolj obiskane pro-
slave ob dnevu JLA, prazniku mesta Ptuja in kra-
jevnem prazniku, je zapisano v obrazložitvi za pri-
znanje.
MS
TEDNIK - ^' n^arec 1990
NAŠI KRAJI IN LJUDJE — 7
IVICA LAH - KMETICA IZ LAČAVESI
Njeno življenje
A Ijihovi, po domače Štam-
parjevi Ivici v I^čares pri Ko-
ga grem *edno zelo rada. Že
od daleč me prijazno pozdravi
njihota trdno grajena domači-
ja iz 1910. leta, slab streljaj
vstran, na koncu relikega vrta^
pa pravcati smrekov park, ki
ga je pred drugo vojno zasadil
in negoval oče Ivan. Vedno se
veselim pogovora z njo. To ni
tisti navadni klepet, kjer pona-
vadi ženske obirajo druga dru-
go, to je spominjanje na njeno
otroštvo, na mlada leta, spo-
min na očeta, ki so ga ustrelili
spomladi 1942. leta, in na ma-
mo hrančiško, ki sem jo zelo
dobro poznala. Umrla je lan-
sko leto. /. njeno pomočjo dru-
gače razumem vojni in tudi po-
vojni čas.
Kljub vsej naglici, s katero
hitimo v življenju, se pri njej
sprostiš, ko te v kuhinji, kjer
rse reje od domačnosti, posadi
za mizo. Potem te hiti spraše-
vati, ali si lačen, in že so na
mizi najrazličnejše domače
dobrote, od katerih je resnično
najboljši domači kruh. Tega
pri hiši pečejo sami. Tudi po-
kojna mama Frančika je bila
znana po dobrem kruhu, po-
znali pa so jo tudi po odličnem
sadnem kruhu, ki ga je vsako
leto spekla ob prazniku kraje-
vne skupnosti Kog.
Kruh ima v tej hiši poseben
pomen in spoštovanje, ker ga
je med vojno, ki je to družino
še posebej prizadela, Ivica v
Fronleitnu ali lllsenburgu,
kjer sta s sestro Marto preži-
vljali vojna leta kot ukradena
otroka, prevečkrat posrešala.
Če ne bi bilo vojne, bi lahko
njihovo življenje potekalo mirno,
brez pretresov. Bili so prijetna
kmečka družina — oče Ivan, ma-
ma Frančika in tri hčerke: Mile-
na, Ivica in Marta. Družinske
idile na srednje veliki, trdni kme-
tiji, kjer so med drugim tudi veli-
ko brali razne knjige in časopise,
je bilo kmalu po začetku druge
vojne konec. Očeta so 1941. leta
zaprli, spomladi 1942. pa ustreli-
li. Zaprli so tudi najstarejšo hčer-
ko Mileno. Poleti 1942. so prišli
po preostali del družine — ma-
mo Frančiko, sedemletno Ivico
in štiriletno Marto.
»O svojih otroških letih nera-
da govorim, ker so bila žalostna,
nikoli preveč vesela. Kljub temu
da sem bila takrat stara komaj
sedem let, sem že občutila, da je
nekaj zelo narobe. Spominjam
se, ko me je mama peljala na
obisk k očetu, ki je bil zaprt v
mariborskih zaporih. Bila sem
neizmerno žalostna in sem se
spraševala: >Kaj neki je storil
moj atek, da je tukaj, da ga čuva
paznik?< Rekel mi je: >Kaj je,
moje malo detece?< Jaz pa nisem
mogla razumeti, zakaj je je mora-
la mama razrezati kruh, ki ga je
prinesla očetu, in zakaj je atek
tako bled in ves spremenjen. Šele
čez nekaj let sem vse te reči lah-
ko razumela.«
Ivica se spominja, da so se ta-
krat zelo malo pogovarjali o
vsem in prav iz tega čudnega
molka je razbrala, da je nekaj
hudo narobe. Spominja se tudi
očetovega zadnjega pisma iz za-
pora, ki pa danes ni več ohranje-
no, vendar so se ga v družini na-
učili na pamet prav vsi. V njem
je naročal otrokom, naj ne poza-
bijo mame, mami pa, da naj ne
pozabi otrok. Posebno boleč spo-
min je na njihov prisilni odhod
od doma, še posebej pa na tisto
jutro, ko so v Celju matere ločili
od otrok in jih odpeljali v Ausch-
vvitz. Mnogi otroci so takrat zad-
njič videli svoje mame, očete pa
so jim tako ali tako postrelili. Za-
čela se je žalostna pot izgnanč-
kov, ki so jih hoteli prevzgojiti v
tujce, od enega taborišča do dru-
gega, od Avstrije pa vse tja do
današnje Vzhodne Nemčije. Ko
mi je vse to pripovedovala, sem
se nehote spomnila tiste lepe in
pretresljive pesmi: »Oh kako je
dolga, dolga pot...«
»Lahko pa rečem, da sem ena
tistih srečnih otrok, vseh nas je bi-
lo okoli 600, ki smo še imeli ma-
me, in to v glavnem zato, ker so
18 mater predčasno, leto dni prej
Domačija Lahovih v Lačavesi.
izpustili iz Auschwitza in jih po-
slali na druga delovna mesta.«
Posebno pretresljivo je bilo po
dveh letih srečanje Ivice in sestre
Marte z mamo. Mama je bila se-
veda zelo spremenjena, tako da
je deklici nista prav spoznali. Ivi-
ca je bila sicer na pol prepričana,
da bi to lahko bila mama, Marta,
ki je bila mlajša, pa nekako ni
vedela, pri čem je.
Po končani vojni so se vse štiri
Štamparjeve ženske vrnile domov
žive, vendar po svoje ožigosane z
vojno in vsemi njenimi grozotami.
O tem, kako so v Subotici ravnali
z bivšimi taboriščniki, raje ne bi
govorili. Kazalo je, kot da niso
mogli verjeti, da so vse te ljudi s
silo odpeljali z doma, med njimi
tudi otroke. Doma niso našle dru-
gega kot hišo, ki pa na srečo ni bi-
la uničena, kljub temu da je zad-
nje vojne dni tod divjala fronta.
Ležale so na slami, pokrite z ode-
jami, ki so jih prinesle iz taboriš-
ča, vendar gledale v bodočnost z
velikim optimizmom. Samo da so
ostale žive.
Čas po vojni je bil za sloven-
skega kmeta težak: agrarna re-
forma, odprava viničarskih od-
nosov, kulaški procesi in še vrsta
drugih neumnosti, s katerimi so
poniževali kmeta; mednje je so-
dila tudi obvezna oddaja, ki je
kmeta dodatno dodobra izčrpa-
la. Štamparjeva Frančika pa bi
morala biti »vzor« vsem tistim,
ki so omahovali na poti kolekti-
vizacije in vsega drugega.
Ivica je o teh časih povedala:
»Ce sem čisto odkrita in pravična,
moram reči, da smo takrat preži-
vljali hude čase. Spadali smo pod
ljutomerski okraj, kjer sta bila
nasilje in pritisk na kmeta večja
kot drugje. Mama je bila vsemu
temu še bolj izpostavljena, saj so
menili, da če bodo zlomili njo, bo-
do potem zlahka opravili tudi z
vsemi drugimi.«
Ivica je v Ormožu končala ta-
kratno nižjo gimnazijo. Njena
želja je bila, da bi se šolala dalje.
Od doma ni mogla pričakovati
denarja, ker ga ni bilo, štipendije
pa kljub temu da je bila ukrade-
ni otrok, ni dobila, ker je bila po
mnenju takratni oblastnikov ku-
laška hči. Tako se je paleta krivic
v njenem življenju večala.
Ostala je doma, na kmetiji, si
ustvarila družino in ob tem našla
še vedno čas za udejstvovanje v
kraju in občini.
»Ja, to so bili časi,« je nadalje-
vala Ivica, »ko smo bili še mlajši
in nam je bilo zdravje še naklonje-
no. Vedno sem mislila, da ni do-
volj, če samo delaš, ampak moraš
ob tem misliti tudi na to, zakaj
delaš. Na svet okoli sebe moraš
gledati z odprtimi očmi, da potem
vse drugo lažje razumeš. Moraš
imeti nekaj, da se po težkem delu
malo sprostiš in da težko kmečko
delo le ni več tako težko. To mi je
bilo v zadoščenje. Ker sem sama
veliko prestala, sem želela in se
tudi borila, da bi imeli vsi lepo,
človeka vredno življenje.«
Mnogi bodo ob tem pisanju
rekli: seveda, Ivica je lahko šla
tuintam na kakšen izlet, na ples,
se udejstvovala na kulturnem po-
dročju, pa tudi v politiki, ko pa
je imela doma mamo, ki je dobro
razumela, da mora kmečki člo-
vek, ki trdo dela, imeti tudi svoj
košček prostega časa.
Ob vsem je nanesel pogovor
tudi na mednarodni ženski praz-
nik, na osmi marec. Zanimalo
me je, kako ga v teh krajih praz-
nujejo. Ob tem nisem mislila na
izdatno pijančevanje, lažna dari-
la in obljube, ki sproti izničijo
pomen praznika. »Ja, osmi marec
smo ženske rade praznovale, pa
tudi moškim ni bil ta dan nikoli
odveč. Ob tem pa sem imela vedno
pred očmi, da je potrebno kmečki
ženski razmišljati, kako i/boljšati
življenje, ker končno položaj kme-
tice ni enak položaju drugih
žensk. In prav iz tega preprostega
razloga smo iskale pravice, ki naj
bi izhajale iz kmečkega življenja
in dela.«
Ker se je najin pogovor vrtel
okoli pravic, kmečke žene in
kmečkega človeka, ki naj bi se
izenačil z življenjem delavca, sva
se dotaknili tudi invalidsko-po-
kojninskega zavarovanja. Ivica
je bila prej starostno zavarovana
pod maminim imenom, ker je bi-
lo takrat posestvo še njeno, mož
Janez pa je prešel na kooperant-
sko zavarovanje in s tem prispe-
val mnogo več. Danes sta že oba
upokojena in dobita skupaj toliko
pokojnine, da lahko plačujeta in-
validsko-pokojninsko zavarovanje
za sina Vančka, ki je ostal doma
na kmetiji. Hčerka Mika se je
odločila za učiteljsko pot.
Ivica spada med ukradene
otroke. Borčevske pokojnine iz
tega naslova so bile nekaterim
priznane, drugim pa ne. Ivica žal
sodi med slednje.
»Pred mesecem sem zvečer na
televiziji prisluhnila dr. Levu
Svetku, ko je govoril o ukrade-
nih otrocih, ki jim je bilo uniče-
no tisto najlepše, kar je v člove-
kovem življenju, to je njihovo
otroštvo. Po vojni nismo dobili
tistega, kar nam je pripadalo.
Mogoče bi govorila o sebi. Ti-
stim ukradenim otrokom, ki so
bili iz okolice Celja, je bila dru-
žba veliko bolj naklonjena kot
nam v teh krajih. S sestro Marto
sva bili dobesedno priklenjeni na
kmetiji in jaz danes prejemam
1400 dinarjev invalidske pokoj-
nine. Če bi bila šla v službo, bi
imela leta in seveda temu pri-
merno pokojnino. Borčevske po-
kojnine nimam, kljub temu da je
zdravniška komisija potrdila, da
sem vojno-civilni invalid kot žrtev
fašističnega nasilja. Iz republiške
borčevske organizacije sem dobila
negativen odgovor. Kar me je naj-
bolj prizadelo, je bilo pisanje, da
mi borčevska pokojnina sicer pri-
pada, vendar sem zamudila rok.«
Pritožila se ni, bilo ji je preveč
hudo ob spoznanju, da se je ži-
vljenje z njihovo družino le pre-
več poigralo. Materialno si sicer
ne bi s tem dosti opomogla, ven-
dar bi ta dodatek imel zanjo glo-
blji, moralni pomen.
Na vprašanje, kako je danes z
njo, je povedala, da težko, ker je
na kmetiji, veliki 13 ha, premalo
ljudi za delo. Samo trije so, a
ona ne more več opravljati težjih
del.
Ivica Lah s svojim prijazno žalostnim pogledom in smehljajem ob doma-
či hiši.
Ko sva obujali spomine, sta
njena moška, mož Janez in sin
Vanček delala v vinogradu, ki že
kliče po pridnih in delavnih ro-
kah. Sprehodili sva se okoli hiše.
Nehote me je vleklo med smre-
ke. Ivica je povedala, da jih je
pred drugo vojno posadil atek,
kasneje pa so jih pustili, tako da
so danes živ spomin na njega.
Pogovor je nanesel tudi na hišo,
ki bi jo morali urediti, pa za vse
ni denarja.
Bližal seje čas odhoda avtobu-
sa, zato me je pospremila do po-
stajališča. Pogovor je tekel še na-
prej, o vsem, tudi o travniku na
spodnji strani ceste, kjer bi mo-
rali nujno urediti melioracijo, da
bi bila trava boljša.
Poslovili sva se, še dolgo pa
sta me spremljala njen prijazno
žalostni smehljaj in pogled, ki je
v življenju videl veliko lepega,
pa tudi veliko krivic.
Tekst in foto: Vida Topolovec
Kaj mislijo moški
o 8. marcu
Vlado Fridl: Praznik je ali pa
ga ni, škoda je le, da ga največ-
krat praznujejo moški in da so
rože tako strašno drage. Obdaru-
jem ženske, ki so mi najbližje.
Poklonim jim kako malenkost iz
navade ali iz tradicije.
Milan Cucek: Žalostno je, da
je 8. marec le en dan, vendar vse-
eno bolje, kot da še tega dne ne
bi bilo. Letos bom svoji ženi po-
klonil šopek rož kot vsako leto
doslej.
Jovo Romanič: Osmi ma-ec je
dan žensk, ki ga praznujejo po
vsem svetu, takšni so običaji.
Ženske so to tudi zaslužile. Dolž-
nost nas vseh je, tako mladih kot
starih, da jih cenimo kot matere,
kot enakopravne osebe. Zasluži-
le so si ta dan in zaslužile so si,
da se jim posveti ne le en dan, da
se jim posveti več dni v letu, saj
so dobre matere in pridne delav-
ke-
Jakob Emeršič: Mislim, da je
osmi marec kot praznik žensk
preveč spolitiziran, spominja me
na čase socialrealizma. Praznik
je izgubil prvotno vlogo kot ka-
zalec osvoboditve žensk v pozi-
tivnem smislu. Meni je ljubši
praznik 25. marec, dan matere.
Vedno sem ob osmem marcu kaj
poklonil svojim najbližjim, am-
pak to je stvar navade, lahko bi
bil tudi katerikoli drugi dan.
Danilo Koderman: O dnevu
ženske mislim vse najboljše,
praznuje se že dolga leta kot žen-
ski praznik, od takrat, ko imajo
ženske svoje pravice. To je iz ča-
sov, ko so ženske dokazale, da so
enakopravne, dobile so volilno
pravico in dokazale, da lahko
enako kot moški odločajo o vseh
stvareh. Tak dan bi moral biti
vsak in ne le en sam. Ob osmem
marcu bom poklonil darilo svoji
zaročenki.
Terezija Štefančič — doktorica znanosti
v ormoški Tovarni sladkorja,
kjer se lahko pohvalijo z daleč
naokoli najboljšo kadrovsko za-
sedbo, so bogatejši še za enega
doktorja oziroma doktorico zna-
nosti. Ta naziv je pred dnevi do-
bila Terezija Štefančič — vodja
surovinskega sektorja.
Nič ne bomo pretiravali, da je
sladkorna pesa ob njeni družini
največja ljubezen in da vzgoja te
poljščine ni samo njena služba,
temveč tudi njen bobi. Ljubezen
do zemlje in dela na njej ji je bi-
la, lahko bi rekli, položena v zib-
ko. Izhaja iz kmečke družine iz
Šardinja pri Veliki Nedelji. Po
končani gimnaziji v Mariboru je
študirala na biotehniški fakulteti
v Ljubljani. Zaposlila se je pri
Kmetijskem kombinatu Jeruza-
lem — Ormož. Že od vsega za-
četka je bilo njeno delovno po-
dročje |X)lje, kjer je s svojim zna-
njem poskušala izboljšati pride-
lek.
Ko so se v sedemdesetih letih
pričele priprave na gradnjo to-
varne sladkorja, se je skupaj z
možem zaposlila pri tej delovni
organizaciji v ustanavljanju in
skupaj  z  drugimi  kmetijskimi
strokovnjaki preučevala primer-
nost tal na območju občine Or-
mož ter vsega Podravja in Po-
murja za sajenje nove poljščine
— sladkorne pese. V tem času je
končala v Zagrebu tretjo stopnjo
specializacije iz poljščin, seveda
na temo iz setve sladkorne pese.
Doktorsko disertacijo z naslo-
vom OPTIMALIZACIJA PRE-
HRANE SLADKORNE PESE S
KORIŠČENJEM METODE
EUF NA DVEH RAZLIČNIH
ZEMLJIŠČIH, KI DOMINIRA-
TA PRI NAS (dobra rjava tla in
nekoliko slabša psevdoglej)
pa je Terezija Štefančič zagovar-
jala na Kmetijski fakulteti Novi
Sad. Doktorsko disertacijo je
prijavila 1985. leta in je res delo
iz prakse oziroma prenašanje
znanstvenih ugotovitev od dru-
god in prilagajanje za naše eko-
loške razmere — za našo zemljo,
za našo pokrajino.
Menila je, da bi bilo dobro, če
bi pridelovalci f>ese čimbolj po-
slušali nasvete oziroma navodila
strokovnjakov, da bi spoznali
vrednost analize zemlje in navo-
dila za gnojenje. Spremljanje ro-
dovitnosti tal in gnojenje pri
sladkorni pesi bi morala biti stal-
na praksa kombinatov in kmetov
— skratka vseh pridelovalcev
sladkorne pese. To bi morali de-
lati tudi v trajnih nasadih, ker
poljedelci ne morejo biti rudarji,
temveč morajo zemlji vračati, če
jo hočejo ohraniti za bodoče ro-
dove.
Zakaj se je ob vsem delu, ki ga
ima kot vodja surovinskega sek-
torja tovarne sladkorja, odločila
še za nadaljnji študij? Hotela je
pokazati tudi mlajšim, da se ob
delu tudi da študirati, če le imaš
dovolj volje za to. Študij, nekate-
ri menijo, da je proč vrženi de-
nar, je po drugi strani naložba v
človeka in ustanovo, kjer je le-ta
zaposlen.
Terezija Štefančič je na ob-
močju Jugoslavije v vseh 21 to-
varnah sladkorja edini vodja su-
rovinskega sektorja, ki ima naziv
doktor znanosti, in edina dokto-
rica kmetijskih znanosti iz tega
območja Slovenije.
Vida Topolovec
Foto: Ema Žalar
8 — OD TU IN TAM
8. marec 1990 —
TEDNIK
Divjad se na domavskem
polju nima kam skriti
Zelo žalosten dogodek smo
imeli priliko opazovati mnogi
vozniki v ponedeljek, 19. febru-
arja. Iz rogozniškega gozda ob
pokopališču je dirjala čredica pe-
tih srn čez polje proti Domavi.
Nekateri vozniki smo to dalj ča-
sa opazovali med vožnjo proti
Dornavi. Nekatera vozila so že
stala, ker so iz Domave prispeli
vozniki že od daleč videli priha-
jajočo čredo, ki se je bližala cesti
in ni vedela, kam bi se zatekla,
kje bi si oddahnila, saj je naredi-
la ogromen ovinek, preden se je
približala cesti. Vozniki smo ra-
dovedno opazovali tek upehanih
in tako ljubkih živalic. Kar naen-
krat pa so spremenile smer, in
namesto da bi dirjale proti gra-
du, so zavile in kar med vozili
preskočile cesto ter nadaljevale
proti Mezgovcem. Prvotno so se
namenile proti Borovcem, toda
pregnal jih je precej dolg tovorni
vlak, ki je imel kar dve dizelski
lokomotivi.
Vsi vozniki, ki smo jih opazo-
vali precej časa, smo bili nemalo
užaloščeni, ker smo videli, da ži-
valce niso imele na vsem prostra-
nem terenu (polju) prav nikakrš-
nega zavetišča. Dogodek me je
še bolj zanimal in sem ves tek ne-
bogljenih in mikavnih živali
spremljal, dokler sem jih mogel
sploh še videti.
Knžarile so sem in tja. Ne
vem, kaj so želele, iskale. Mne-
nja pa sem bil, da bi jim prav pri-
šlo kakšno zavetišče, kjer bi se
umirile in morda tudi kaj prigriz-
nile — če bi kaj bilo. Toda v naši
atomski dobi — in na tem puš-
čavskem polju v tem času? Kje je
kaj hrane? Suha prst in kamenje.
Kar poglejte s ceste čez polje in
verjeli boste, da je to polje proti
nekdanjemu prava puščava. NI-
TI ENEGA GRMIČKA NE
ENEGA DREVESA. S topom
lahko streljaš iz Podvincev pol
metra nad zemljo naravnost v
Gorišnico. Strel ne bo zadel niti
ene bilke, ker je enostavno ni.
Vse je golo, res prava puščava.
Pa se spomnimo na čas pred ne-
kaj deset leti, spomnimo se tako
mikavnega polja. Tu in tam gr-
mički, drevesa so bila lepa zani-
mivost očem. Nekoč je bilo težko
pri delu celo postavljalcem lov-
skih mrež, ki so jih razprostirali
možje dornavskega grofa pri lo-
vu na divje zajce. Danes bi take
mreže lahko razpredli kot pajko-
ve, kajti nimajo nikakršnih za-
prek - dreves in grmičevja. Kaj
če bi to polje preimenovali v pu-
sto polje?
Se bo ob branju tega članka
zamislil kak lovec? Lovec, ki mu
ni mar, da bi imel vedno le polno
zamrzovalno skrinjo divjačine,
ampak lovec-človek! Ljubitelj
divjadi. Lovec, ki ve, kaj divjad
potrebuje. Nisem lovec, pa bi ve-
del dosti vsega, kar bi divjad po-
trebovala. Predvsem oni ubogi
zajec, ki ga je jadralec jastreb ta-
ko neusmiljeno napadel. Pa srni-
ce, te uboge živali. Velike so, da
jih vidiš že kilometre daleč čez
polje, pa nimajo nikjer zavetišča
iz koruznice, smrek ali drugega
dračja. Grof Pongraz bi vas že
davno vse dal zapreti, če bi videl,
kako se dandanes povsod ne skr-
bi za divjad.
Tista lovska naprava ob spu-
heljskem smetišču tudi menda ne
funkcionira najbolje.
Naj predlagam v imenu VSEH
lovcev: Nekje v središču polja bi
bilo nujno nasadili vsaj en ar gr-
mičevnega nasada, kakršnega
koli grmičevja, za zdaj pa nekje
postaviti primemo zaklonišče
bodisi iz koruznice (ki pa je na
tem polju zdaj več ne najdete) ali
vejevja, dračja ali trstike. Naj
vam navedem primer, ki sem ga
videl na Gradiščanskem v Avstri-
ji. Na pustem polju pravi gaj, raj
za živali. V izobilju zavetja proti
vetru, dovolj vse vrste hrane, pa
dovolj vode in soli. V sredini
opazovalni stolp. Mikavno in
prijetno, da bi za vedno ostal
tam, toda ne sme se hoditi nao-
krog, niti ne smeš tja z nobenim
motornim vozilom, le peš ali s
kolesom, in to okrog 2 km.
Domavsko polje je puščava
od jeseni pa do poletja, ko je ko-
ruza vsaj pol metra visoka. Taka
pa so tudi vsa druga polja, ne sa-
mo ptujska, tudi v drugih deže-
lah, toda drugod je drugače pre-
skrbljeno za divjad. Kaj prinaša-
jo opustošena polja, narava brez
drevja? Ali ne našo prezgodnjo
smrt — veliko moč viharjev itd.?
Lovci, zganite se! Poglejte, ka-
ko trpi divjad prav v tem času.
Napravite ji kakšno skrivališče
in predvsem zmanjšajte število
uničevalnih jastrebov.Res jih ne
potrebujemo toliko. Še kmetice
vam bodo hvaležne, ker bodo
imele kakšno kurjo juho več!
J. Bezjak
Kamnolom milo prosi!
Ne bi rad opisoval haloških cest, pa vendarle ne morem mimo te-
ga, ko človek pomisli, da imamo v Žetalah zapuščeni kamnolom, a vsi
skupaj po tihem preklinjamo boga in vlado, ko gazimo po ilovici ali
gramoz drobljenec uvažamo iz Hrvatske.
Rešitev za nas in KS ter naše klance vidim v tem, da če bi imeli
gramoz na nosu, bi tega navozili v naše ljubo haloško blato s traktorji.
Če se našim presvetlim vse skupaj zdi pretežko, naj vsaj uredijo z
lastniki zemljišč, drugo bo storil privatnik. Ta namreč ima na razpola-
go nakladalce, buldožerje, minerje, pa tudi drobilec je pripravljen do-
staviti. Da pa ne bi kdor koli rekel, da ga vlečem za nos, tu je naslov
(če se ne bo mogoče pogoditi za ceno, si upam to storiti jaz):
Franc Riemer, Konjiška dobrava 70, Konjice, tel.: 761-611 ali te-
lefax 761-587.
Sicer pa: če se bo gradila cesta Hajdina—Macelj z »uvoženim«
gramozom iz Hrvatske, bodo stroški manjši kot od tod. Takšna je pač
stara praksa naših botrov in stricev. p D
Kdaj bomo Ptujčani
učakali mestni promet
o tej problematiki sem pisal v Tedniku že pred letom. Kljub ne-
katerim pritrdilnim stališčem na ptujski občini je pobuda zaspala.
Nekateri Ptujčani niso prepričani, da je ta zamisel uresničljiva.
Pri tem pozabljajo, da imajo mestni promet mesta Koper, Škofja Lo-
ka in Murska Sobota, ki niso večja od Ptuja. Karje rentabilno za njih,
je lahko rentabilno tudi za Ptuj, drugod so le podjetnejši kot pri nas.
Že pred leti je potekal mestni promet med Vičavo in središčem
mesta ter med Trubarjevo ulico in središčem. Obe progi sta bili pre-
kratki in zato nerentabilni, zato so ju ukinili. Že lani sem opisal pri-
mer mestne proge, ki bi bila krožna in dolga nekaj kilometrov. S tremi
ali štirimi takšnimi progami bi lahko pokrili ves današnji Ptuj. Naj
danes omenim eno takšnih prog: Orešje — Spuhlja, ki je dolga okoli
sedem kilometrov. Če bi bil en avtobus preveč za to progo, bi lahko
vmes vozil tudi na kateri od drugih prog.
Kolikor vem, žal nobena od ptujskih strank ni prevzela tega pro-
jekta v svoj volilni program. Na takem konkretnem primeru bi se lah-
ko stranke izkazale in storile za vse Ptujčane nekaj pozitivTiega, ko
nam ne bi bilo treba v mestu vonjati toliko izpušnih plinov in se izogi-
bati pretiranemu številu parkiranih avtomobilov — oboje bi prispeval
mestni promet. Vprašamo se lahko: kdaj ga bomo dobili?
Dr. Adolf Žižek, dipl. ing.
PREJEU SMO • PREJEU SMO • PREJELI SMO • PREJELI SMO
Kaj želimo učitelji
Glede na to, da so bili in so še
odmevi v javnosti in časopisih,
radiu in televiziji ob napovedani
stavki delavcev v vzgoji in izo-
braževanju različni, menimo, da
je prav, da javnost seznanimo s
problemi, ki jih je potrebno v
družbenih dejavnostih rešiti, pa
četudi s stavko.
S tem ne rušimo obstoječega
sistema, še manj pa Markovičevo
vlado, saj se sistem in Markovi-
čeva vlada s takim načinom dela,
kot ga izvajata danes, rušita sa-
ma (predvsem z nerazumljivimi,
nepopolnimi, neživljenjskimi za-
koni, uravnilovko in limitira-
njem).
Zahtevamo izpeljavo dogovor-
jenega nacionalnega programa
vzgoje in izobraževanja, to je
enotne standarde in normative
za opremljanje šol in izvajanje
pedagoškega dela ter enotno fi-
nanciranje (tudi s sredstvi soli-
darnosti) in konkreten dogovor o
tem, kaj in kako bomo prepustili
neposrednemu financiranju tako
v občini kot staršev.
Želimo dvigniti kvaliteto dela
naših šol, zato zahtevamo mate-
rialno rast šol (telovadnice, kabi-
neti za FI, THV, BIKE), sodob-
na učila in tako urejene prostore,
ki bodo omogočali kvaliteto ži-
vljenja učencev v šolah. V kole-
ktive želimo vrniti pedagoški mir
kot osnovni pogoj kvalitetnega
dela pedagoškega delavca, tega
pa s seminarji, z udeležbo na do-
datnem izobraževanju — peda-
goške delavnice, metode in obli-
ke dela v prenovljeni šoli, ekspe-
rimentalno delo, inovativno delo
— dodatno izobraziti v sposob-
nega, kreativnega in ambiciozne-
ga pedagoškega delavca. Seveda
pa je tudi za tak način dela in
izobraževanja do danes vedno
primanjkovalo sredstev. Zahte-
vamo zamenjavo zakonodaje, ki
dopušča financiranje šol v oliki
dohodka (ki ga ponekod sploh
ne primanjkuje) in se znotraj te-
ga izgubi jasna slika med plači-
lom za materialne in druge stro-
ške ter denarjem za plače. Tre-
nutno razmerje je približno 90
do 92 % dohodka za osebne do-
hodke in do 10% za materialne
stroške poslovanja šole skupaj z
izobraževanjem in nakupi učnih
pripomočkov.
Zahtevamo primemo plačilo
pedagoškega dela, plačilo kvali-
tete tega dela tako, da se osebni
dohodek v šolah primerja z OD
za enako zahtevna dela v gospo-
darstvu in upravi, in sicer ne v
odnosu do manj uspešnega go-
spodarstva in uprave, ampak v
odnosu do uspešnih delovnih or-
ganizacij, saj menimo, da v šol-
stvu smo usoešni.
OD za enaka dela in opravila
morajo biti enaki na vseh šolah v
vseh slovenskih občinah, razliku-
jejo se lahko samo v tistih ele-
mentih, ki opredeljujejo kvalite-
to in gospodarjenje. Zahtevamo
zamenjavo šolskih zakonov, ki
morajo opredeliti sistem upra-
vljanja, delovno obveznost in na-
predovanje učiteljev ter njihovo
strokovno izpopolnjevanje (da-
nes je obveza po kolektivih razli-
čna, giblje se od 20 do 25 ur ne-
posrednega pedagoškega dela te-
densko, to pa prav gotovo občut-
no presega 42-umi delavnik).
Zahtevamo sistemsko rešitev
osebnih dohodkov s podpisom
kolektivnih pogodb. S tem bomo
preprečili nesporazume med de-
lavci v gospodarstvu in delavci v
družbenih dejavnostih. Prispe-
vek gospodarstva za dražbene
dejavnosti vedno narašča, stanje
v šolstvu in drugih dejavnostih
pa ostaja neurejeno, zato pa naj-
verjetneje niso odgovorni samo
delavci v dmžbenih dejavnostih,
pač pa je treba krivce za tako sta-
nje iskati pri odgovornih in pri-
stojnih posameznikih in organih.
Kozmetični popravek materi-
alnega stanja v osnovnih šolah
občine Ptuj ne bo veliko popra-
vil, saj 9 % dogovorjenih doda-
tnih sredstev ne dosega v repu-
bliških sindikatih proklamiranih
5.000 din za učitelja začetnika s
strokovnim izpitom. Tako v obči-
ni Ptuj dosegamo v svobodni me-
njavi dela za najenostavnejša de-
la (čistilka - 210 točk)
1.909 din, učitelj začetnik s stro-
kovnim izpitom (505 točk)
4.590 din in ravnatelj šole (745
točk) 6.772 din.
Od pričakovanja, da bo z
ustavnim zakonom in združeva-
njem sredstev v proračunu gmo-
tni položaj šolstva rešen, ni nič,
zato zahtevamo, da se v roku te-
ga mandata republiškega izvrš-
nega sveta šolstvo uredi tako, kot
je bilo napovedano ob spremem-
bi ustave, nikakor pa ne pristaja-
mo, da se stvar zavleče in rešuje
v novem mandatu.
Sindikat delavcev vzgoje
in izobraževanja
Z lužnimi
polji
v Evropo
članek s tem naslovom sem pre-
bral na prvi strani Tednika. Sem okoli
2 km od tovarne TGA že 14 let in sem
vedno krivil za onesnaženje cesto, ker
ni bila asfaltirana. Sedaj pa jo imamo
asfaltirano tri leta in se stanje ni nič
izboljšalo. Imam hišo in okoli 50 raz-
nih dreves, samo sadje. Imamo tudi
okoli 400 vrtnic in zelenico. Tudi vrt
imamo, pa kaj, ko je od glinice vse ta-
ko sivo, da moramo vse povrtnine
prati, balkone in stopnice pa vsak
drugi dan pomivati. Med letom nam
sadeži odpadajo, sadike se sušijo, vr-
tnice se tudi sušijo, da sploh ne govo-
rimo o trsju.
Zato prosim, če nam lahko nekako
pomagate, da prodre v TGA neka re-
publiška inšpekcija in nas reši te nad-
loge. Vsak dan slišimo po radiu, kako
je kje onesnažen zrak, samo okoli Ki-
dričevega pa nikoli.
Se enkrat Vas prosim, da še pišete
o onesnaževanju okoli Kidričevega,
mogoče pa bo le kaj zaleglo.
Vaš vdani bralec Tednika Franc
Kostevšek, Apače 305, Lovrenc Dr.
polju.
Ce se boste kdaj peljali po Lovren-
ški cesti poleti. Vas vabim, da si ogle-
date sivi^rah.
Prijetni vtisi iz ptujske
bolnišnice
Ko človeka prizadene bolezen,
običajno razmišlja zgolj o tem,
kdo bi mu lahko učinkovito po-
magal, da bi ozdravel. Ob takih
priložnosti se vedno najdejo
»vsevedi«, ki dobrohotno svetu-
jejo in ki kljub medicinski nepi-
smenosti vedno vedo več kot me-
dicina. Prav tem glasnikom se je
treba zahvaliti, da pripisujemo
tudi medicinskim ustanovam ve-
ljavo in strokovnost zgolj po re-
gionalnem načelu. Torej večji
kraj, bliže centru — večji ugled,
boljši strokovnjaki. Majhen kraj,
podeželski — neznaten ugled,
strokovnost na majavih nogah.
Da te trditve ne veljajo kot
pravilo, sem spoznala, ko sem
morala po zdravniško pomoč na
kimrški oddelek ptujske bolniš-
nice. Prijetno sem bila presene-
čena nad humanim in toplim pri-
stopom medicinskega osebja ter
vseh drugih delavcev, ki sodijo v
to vrsto dejavnosti. Tudi kar za-
deva higienske razmere, moram
zapisati, da so po moji presoji na
visoki ravni.
Torej se tudi ptujskim zdrav-
stvenim delavcem ni treba sra-
mežljivo skrivati v lokalnih okvi-
rih, kamor so jih že vnaprej pos-
pravili tisti, ki prisegajo samo na
strokovnjake, ki so v bližini veli-
kih centrov.
Naj sklenem svoj zapis z za-
hvalo, ki velja kirurgu dr. Alojzu
Krajncu in vsemu zdravstvene-
mu osebju, ki je sodelovalo pri
mojem zdravljenju.
Sonja Rakuš,
Cirkulane
Ekologija na razprodaji
Ptujski TEDNIK postaja vse
bolj zelen, pa ne samo po tisku
ampak tudi po vsebini. In prav je
tako. Problemov v zvezi z one-
snaževanjem okolja je veliko in
ljudi je potrebno seznanjati z nji-
mi. Pa ne samo seznanjati, tudi
razreševati jih bo potrebno! Za
to pa je po mojem mnenju po-
trebno sodelovanje vseh prizade-
tih: tako imenovane »zelene al-
ternative«, onesnaževalcev in ne
nazadnje vseh neposredno priza-
detih in drugih občanov. Le na
ta način se je moč pogovarjati in
doseči želene rezultate.
Način, kakršnega je v uvodni-
ku TEDNIKA z dne 22. februar-
ja 1990 izbrala novinarka Darja
Lukman, je vse prej kot korek-
ten. Je popolnoma neprodukti-
ven v tem smislu, da sicer upo-
števa vse tri dejavnike, potrebne
za razgovor, vendar jih v razpra-
vo želi pritegniti tako, da vodilne
predstavnike umazane industrije
(TGA) nekorektno in skrajno ža-
ljivo strokovno in moralno dis-
kvalificira in jih loči od drugih
»ubogih in nevednih« delavcev
(po tisti znani protibirokratski:
narod dober vodstvo slabo),
okoliškim prizadetim prebival-
cem vrže nekaj kosti za glodanje,
nazadnje pa se sama prav po ka-
limerovsko razjoče, češ saj sem
samo ubog novinarček, ki se bori
z mlini na veter.
Scenarij je tako prozoren in ta-
ko blizu nekaterim samovšečnim
aktivistom Zelenih, ki z bomba-
stičnimi in medijsko šokantnimi
efekti želijo pritegniti pozornost
(v stilu: »Takoj zapreti tovarno,
obrat...!«) in tako na cenen na-
čin pridobiti nekaj točk na poti k
uresničitvi svojih takšnih in dru-
gačnih ambicij. Takšen pristop
vodi vse prej kot k razrešitvi žgo-
čih ekoloških problemov!
Ko Lukmanova tako obračuna
z »nasprotniki«, se samovšečno
proglasi za ekologa, torej za stro-
kovnjaka te naravoslovne vede.
Zares skromno! Nisem še slišal,
da se je npr. Leijak, ki je zbiral
podatke o povojnih pomorih v
Teharju, proglasil za zgodovinar-
ja, pa tudi sam, ki sem napisal
teh nekaj vrstic, še menda ne mo-
rem biti novinar.
V nečem pa se z novinarko
Tednika strinjam, namreč v tem,
da je za razreševanje nakopiče-
nih ekoloških problemov potre-
ben svoboden in kritični javnosti
dostopen pretok informacij. Ke-
mijske analize morajo biti, neod-
visno od dnevne politike, stroko-
vno interpretirane in takšne po-
sredovane širši javnosti. Vsakr-
šno prikrivanje in po lastnih po-
trebah prikrajanje podatkov vodi
v še večjo katastrofo. In prav tu
je vzrok, da je k problematiki po-
trebno pristopiti odgovorno,
strokovno in brez vnaprejšnih
diskvalifikacij.
Novinar ne bi smel izrabljati
pripadnosti tej ali oni stranki na
straneh častnika, za katerega pi-
še. Sicer pa se demokracije šele
učimo, mar ne!?
Danilo Starček,
Praprotnikova 13,
Sp. Hajdina
P. S.
Če me boste, tovarišica Darja
Lukman, kdaj obiskali in me že
na vratih tako ozmerjali, vam
sporočam, da vas ne bom pova-
bil na kavo.
Dejavnost, ki ne ustreza času
Občani vsakodnevno stopamo v različne medse-
bojne odnose, uporabljamo različne storitve in po-
izkušamo zadovoljiti svoje potrebe. Mnogo nas je
tudi takšnih, ki potrebujemo storitve očesne opti-
ke. Tokrat bi nakazal nekatere utrinke in poglede,
ki sem jih doživel pri dejavnosti optike Ghetaldus
v Ptuju.
V decembru sem obiskal omenjeno optiko z že-
ljo, da mi popravijo naslon na očalih. Po nekaj-
dnevnem čakanju sem zvedel, da omenjene napa-
ke ne morejo odpraviti, in svetovali so mi, naj se
odločim za nova očala. Ker brez očal pač ne mo-
rem, mi drugo tako ne preostane. Nabavil sem nov
okvir, toda ta je v celoti oksidiral v pol meseca.
Uslužbenka me je sicer prepričevala, da je to zara-
di potenja, vendar zakaj se potem okvir krasi tudi
tam, kjer omenjen vzrok ne pride do izraza? In se-
daj, ko čakam na rešitev težav z okvirjem kar cel
mesec, ko izgubljam potrpljenje in zaupanje v
Ghetaldus, se mi postavljajo nekatera vprašanja, o
katerih bi morali razmišljati pristojni.
Popravilo okvira starih očal v tej optiki ni bilo
možno, možno pa je bilo v Mariboru. Novi okvir,
ki sem ga kupil, ni vzdržal niti en mesec ~ ali je to
njihov standard? Na popravilo čakam že več časa,
kot sem uporabljal nove okvire. Ali se pristojni za-
vedajo, da ima stranka očala zato, ker jih potrebu-
je, in ne zato, da bo čakala na njihovo neusluž-
nost. Kako naj stranke, ki brez očal ne morejo biti,
opravljajo svojo službo, sodelujejo v prometu,
družbi in podobno? Vsem je jasno le-to, da takšna
optična delavnica nima perspektive.   Janez Mere
Priti do človeka
že dolgo je v navadi, da
»štrajkajo« tudi učitelji. Še več-
krat pa »štrajk« napovedujejo,
če ne bodo izpolnjeni njihovi po-
goji, da se jim zviša plača (oseb-
ni dohodek).
Potemtakem bodo štrajkali, če
učitelj(ica) pripravnik(ica) ne
bo imel mesečno nad 5.000 din
plače — učitelji in učiteljice v
osemletkah. Profesorji in preda-
vatelji na srednjih, višjih in še
višjih šolah pa temu primerno
več. Vseeno pa ne bodo toliko
zaslužili kot nekje na razvitem
zahodu. Ali res?
Kaj pa delavci in kmetje in
drage storitvene dejavnosti ? Prvi
so tako ali tako na udaru, neka-
teri so in bodo odpuščeni kot
tehnološki presežek. Kmetje so
odvisni od letine, od vremenskih
prilik in davkov. Delajo pa tako
in tako več, kot je po zakonu do-
ločeno. Pa saj za njih ni nič dolo-
čeno. Njim določa narava in
jemlje država. In če znajo dobro
gospodariti, delati dobro in stro-
kovno, jim kar dobro gre, če je
vreme dobro in ni nesreč pri živi-
ni. Sicer pa — težko njim.
Pol kmetje, pol delavci in na-
robe. Od teh doma ne morejo
zahtevati, da bi dobro delali, ker
hodijo v službo. Tam pa, kjer so
zaposleni, še manj, saj so utraje-
ni od dela doma. Do sedaj so se
znašli kakor vsi, ki niso delavci.
Poznanstva in darovi v naturali-
jah, pa bolniška o pravem času.
Delavci pa, odvisni samo od de-
la, so kljub samoupravljanju ten-
ko piskali. V tržnem gospodar-
stvu bodo postali delovna sila
(marksistično in kapitalistično)
in piskali toliko, kolikor jim ne
bo od zaslužka pobrala država.
Država pa deli na vse strani: naj-
prej svetnikom in svetnicam
dražbene nadgradnje, potem pa
še dragim. Tudi prosveta je med
njimi. Šolska, narodna, umetno-
stna, abstraktno abstraktna.
Doma v družinah vzgajajo
otroke. Tudi v šolah vzgajajo,
predvsem pa uče mlade ljudi.
Šolniki dobivajo plače. Toda
vsem tem uporabnikom mora ne-
kdo ustvariti razmere za vse tak-
šne vrste dejavnosti in ustvarja-
nje. In tudi za njihovo izučitev,
doštudiranje. Kdo pa je ta, ki
ustvarja za ustvarjanje? Kmetje
in delavci in storitvene dejavno-
sti! Pa so te tri vrste bolj prve kot
zadnje (zadnje sicer vsepovsod
so) — upravičene za kakšen
štrajk — zahtevo po boljšem na-
grajevanju.
Hinko
TEDNIK
— 8. marec 1990
OD TU IN TAM — 9
Uspelo območno srečanje lutkarjev
22. in 23. februarja je v Slovenski Bistrici
potekalo območno srečanje lutkarjev, ki so ga
organizirale Zveza gledaliških skupin Sloveni-
je, območni odbor Maribor in ZKO občine
Slovenska Bistrica. Oba dneva se je zvrstilo
11 lutkovnih skupin ii krožkov iz vse seve-
rovzhodne Slovenije, ki so pokazali visoko
stopnjo profesionalnosti. Med njimi je bila
tudi lutkovna skupina Plački iz osnovne šole
Gornji Senik v Porabju (Madžarska).
V dvorani doma kulture in obnovljeni ki-
nodvorani je bila oba dneva prava gneča.
Vsako predstavo si je ogledalo okoli 250
otrok iz bližnjih osnovnih šol in malčki iz
VVO Slovenska Bistrica, na lutkovnih odrih
pa seje zvrstilo 130 nastopajočih. Na dobro
razpoloženje mladih gledalcev je ob odigra-
nih predstavah vplivalo tudi lepo, skoraj po-
mladno vreme. Vse igrice so bile po mnenju
mlade publike prekratke, kar je znamenje, da
so jih resnično osvojile.
Prvi dan se je slovenjebistriškim šolarjem
in malčkom iz vrtca predstavilo sedem lu-
tkovnih skupin in krožkov. Posebej bi omeni-
li predvsem tri skupine: lutkovno skupino os-
novne šole Ormož, ki je bila sicer rosno mla-
da, vendar najštevilčnejša in je v predstavi s
ploskimi lutkami v režiji Nade Novakove s Še-
petakom Ferda Godine znala zagreti mlado
publiko. Poseben čar je predstavi dajala har-
monika. Lutkovna skupina VVO Ormož je ob
prijetni glasbi z likovno enovitimi papirnati-
mi lutkami iz valjev in stožcev v zanimivi po-
stavitvi Ljube Fišer zaigrala igrico Jožice Roš
Zajček Pedajček. Prijetno presenečenje so pri-
pravili lutkarji osnovne šole Gornji Senik, ki
so z Ujeto pesmico v režiji Klare Fodor priča-
rali na odru vso poetičnost panonske ravnice
ob Rabi v lepi in tekoči slovenščini.
V petek, 23. februarja, so nastopile štiri
skupine, srečanje pa so sklenili s profesional-
nim nastopom Lutkovnega gledališča Mari-
bor z Nenavadno zgodbo Janeza Jemca.
Oba dneva, v četrtek in petek, so tekli tudi
strokovni pogovori. Janez Karlin, predsednik
Zveze gledaliških in lutkovnih skupin Sloveni-
je, je pohvalil kvaliteto prikazanih del, ki je bi-
la na visoki profesionalni ravni. Vesel je bil
ugotovitve, da so mentorji lutkovnih skupin
in krožkov pokazali nove prijeme, kar je po-
sledica seminarjev in srečanj, kjer mentorji
uspešno izmenjujejo svoje izkušnje. Še pose-
bej je bil vesel nastopa mladih lutkarjev iz
Gornjega Senika, ker tudi na tak način otroci
iz Porabja čutijo skupen slovenski kulturni
prostor. Druženja in nastopov so bili veseli
tudi mladi lutkarji, ki so se tako spoznali in
že navezali stike za medsebojno sodelovanje.
Pohvaliti pa je potrebno tudi organizatorja
prireditve — ZKO občine Slovenska Bistrica,
predsednika Dušana Pečnika, še posebej pa
strokovnega delavca Staneta Gradišnika, ki je
v najkrajšem možnem času uspel brezhibno
speljati sicer zahtevno srečanje. Ne smemo
pozabiti tudi obeh osnovnih šol v mestu, os-
novne šole Pohorski odred in osnovne šole
Minke Namestnik-Sonje, ki sta gostoljubno
sprejeli vse nastopajoče.
Vida Topolovec
Revija pevskih zborov občine Ptuj
DRUGI DEL
Kot prvi se je v drugem delu
predstavil mešani pevski zbor
Draženci, zborovodja Jurij Cu-
cek. Zapeli so Ipavčevo Sloven-
ska dežela, V. Mirka Kolo in M.
Hubada Bratci veseli vsi. Dra-
ženski zbor je zadnje čase vidno
napredoval. Zrastel je številčno,
zvokovno in programsko. Tu naj
omenim čiste oktave med ženski-
mi in moškimi glasovi, jasno iz-
govorjavo  in  dobro  intoncijo.
Uspešno so zapeli Mirkovo Ko-
lo, a mu nekaj akcentov, ki naka-
zujejo plesni ritem, ne bi škodo-
valo. Zadnja pesem je bila do-
volj razgibana, malo več dinami-
čnih variacij pa bi pesem še poži-
vila. Nastop tega zbora lahko
imamo za enega njegovih, doslej
najuspešnejših.
Moški pevski zbor Alojz Štra-
fela iz Markovec, ki ga vodi Ja-
nez Bezjak, je znan po svojem
bogatem programu in mnogih
uspešnih nastopih, tokrat pa ni
imel najbolj srečnega dneva. Že
pri Gallusu Ecce qoumodo je za-
četna intonacija bila nekoliko
prenizka, bilo pa je še več into-
načnih spodrsljajev, zato skladba
ni zapustila zadostnega odmeva.
O mraku Gustava Ipavca je bila
lepo zapeta, s primernim roman-
tičnim prizvokom in nostalgi-
čnim razpoloženjem, morda bi
bil proti koncu skladbe potreben
še izrazitejši legatissimo (še bolj
vezano)! Ze pri več zborih, okte-
tih itd. sem opazil, da uporablja-
jo slabo priredbo ruske narodne
pesmi Bilo dvanacet razbojni-
kov, ki so jo zapeli tudi Markov-
čani. Najboljša in najbolj avten-
tična je priredba lani umrlega
95-letnega dirigenta Zbora don-
skih kozakov Sergeja Žarova z
baritonskim solom. Kljub našte-
tim spodrsljajem pa ostaja moški
PZ Alojz Strafela s svojim diri-
gentom še vedno eden vodilnih
moških zborov naše regije.
Mešani PZ Prosvetnega dru-
štva France Prešeren Videm vodi
Maks Vaupotič. Zapel ie J. Alja-
ža Triglav (original za moški
zbor). Spremljava zbora pri solu
(Oj Triglav, moj dom, oj Triglav,
moj dom ni bila posebno sklad-
na. Ipavčeva Slovenska dežela je
bila primerno zapeta. Večerni
ave pa ni Simonitijeva (glej pro-
gram), ampak originalna skladba
iz Forsterjeve opere Gorenjski
slavček. Soprani so žal zabrisali
originalne triole, pri reprizi pa so
nekoliko znižali. Skratka tudi ta
zbor, ki ga štejemo med boljše,
ni bil tako pripravljen, kot smo
od njega vajeni. Pesem Večerni
ave je videti na pogled lažja, pri
študiju pa se pokažejo različne
ritmične, intonančne, pa tudi
harmonske pasti. Kljub tem ne-
katerim pomanjkljivostim pa
zveni zbor ubrano, izenačen v
glasovih, poje prirodno, brez for-
siranja, z lepim, zlitim zvokom.
Moški PZ KOMUNALA
GRADBENIŠTVO PROMET
PTUJ, zborovodja Jože Derniko-
vič. Pri Juvančevi Zimski večerje
bilo čutiti nekako plah začetek z
ne najboljšo intonacijo. Gallije-
va La Montanara bi bila potreb-
na dokončne izdelave, pri Žepi-
čevi Slovenc Slovenca vabi so pri
besedilu »kak grdo bi to bilo«
posamezni glasovi malo preveč
forsirali in zato glasovno izstopa-
li. Komunalci so majhen zbor, ki
zlepa ne odpove, tokrat pa je
verjetno nekaj pevcev manjkalo
in s tem porušilo glasovno rav-
novesje. Zboru se vidi, da je va-^
jen nastopov, morda je nekoliko
kriva samozavest, pa tudi zboro-
vodja je vsako pesem začel sko-
raj brez predaha. Zbor ima v svo-
ji kompletni postavi lep in ple-
menit ton, ki sem ga žal tokrat
pogrešal.
Moški pevski zbor TGA Boris
Kidrič, Kidričevo, vodi Ladislav
Pulko. Pri Devovi Dober večer,
lubo dakle je poslušalca opozoril
lep, miren in dolg dih, podrejen
posameznim frazam, zato lepo
izravnan zvok, s točnimi vstopi
in harmoničnim zvokom. Pesem
pa bi obogatilo več dinamike. Ju-
rij Flajšman je bil predvsem pia-
nist in spremljevalec solo pev-
cev, ta vpliv se jasno izraža v pe-
smi Pod oknom. Spremljajoči
glas je napisan za bariton, ki mu
je skladatelj dodelil enako vlogo
figuracije, kot jo ima klavir ali
čelo v orkestru, bas krilovka ali
eufonium v pihalnem orkestru,
ta pa ostane v glavnem, posebno
pri amaterskem solistu, brez
efekta. Škoda je lepega glasu, ki
bi se lahko koristneje uveljavil.
Ježeva ljudska Ljubezen se pri-
me je že precej hrupno napisana.
Pevci iz Cirkulan.
tako je bila izvajana in ostala ne-
razumljiva.
Mešani pevski zbor Prosvetne-
ga društva Franček Kozel iz Cir-
kulan je pod vodstvom Jožeta
Dernikoviča zapel najprej Hand-
lov Canticorum jubile. Polifono
prelivanje posameznih glasovnih
skupin se je lepo zlivalo v har-
monično celoto. Škoda je le, da
pri melizmih preveč poudarjajo
»h«, ki ga uporabljamo pred-
vsem pri vajah zaradi točnega in-
tonančnega prehoda od note do
naslednje note, na koncertih pa
opuščamo. Tako pa smo slišali
namesto jubilate: juhuhuhubila-
te, kar se sliši precej groteskno.
Pri Dernikovičevi Slovo si pred-
stavljam več izrazitosti in dina-
mike, posebno pri ponovitvi be-
sedila »doseže te srce«. Primer-
no, vendar precej kovencionalno
je bila zapeta Pavčičeva Eno si
zapojmo.
Ptujski nonet Obrtnega združe-
nja PTUJ je pod umetniškim
vodstvom Darje Koterjeve zapel
najprej Petra Jereba O kresu. Le-
pi sočni in zliti glasovi so tudi to-
krat bili uspešni. Vremšakova
ljudska Bom zlezel na črešnjo je
dobro zvočno napisana. Lepo,
muzikalno in z bogatim barito-
nom je solo zapel Marjan Feguš.
Njegov glas je poln, obsežen in
lep. Vodopivčeva Hej, kupil si
jaz pipo bom je ena njegovih
bolj medlih pesmi, zato tudi po-
slušalca ne pritegne preveč. No-
net, ki je od majhnih pevskih te-
les naše regije najuglednejši, se
bo moral zelo potruditi in se loti-
ti zahtevnejšega programa, ka-
kršnega smo bili pri njem vajeni,
če bo hotel obdržati svoj težko
pridobljeni ugled in sloves.
Mešani pevski zbor Prosvetne-
ga društva Podlehnik vodi zboro-
vodja Filip Maučič. Zbor je še
do nedavnega veljal za enega
najbolj žlahtnih v naši občini. To
pa zato, ker je znal vedno izbrati
primeren program in je upošte-
val dane razmere — številčnost
zbora, glasovno in muzikalno
sposobnost, volumen, zvočnost
itd. Že v minuli sezoni je imel
zbor na programu St. Mokranjca
X. rukovet, torej skladbo, ki zah-
teva 60—80 izkušenih pevcev.
Letos je napravil enako napako,
izbral je Jakova Gotovca Oklado
(Stava), pesem, ki zahteva poleg
Gotovčeve Jadovanka za teletom
enako preizkušen, skoraj profe-
sionalni izvajalski korpus. Vsebi-
na: Bogat kmečki fant obljubi le-
pemu dekletu, da se je vso noč
ne bo dotaknil, če bo lahko z njo
spal. Če bi prelomil dano bese-
do, ji je pripravljen dati vse svoje
premoženje. Dekle privoli. Mir-
(Foto: Langerholc.)
no ležita nekaj časa, vendar se
kri mladeniča vedno bolj greje,
dokler ne pride do vrelišča. Fant
zakriči: »Okreni se Kata!!! Evo
ti sve imanje moje!« To je le kra-
tek opis vsebine. Kje je ostal ta
glasbeni izraz, ki izžareva prema-
govanje, bližajočo se strast in
predajo?! Ta glasba ne zahteva
za dobro izvedbo le prvovrstnega
zbora, ampak tudi odličnega in-
terpreta. Faljšmanova-Kogojeva
Lahko noč je bila dobro podana.
Soprani, predvsem eden je v Vi-
šini preoster, malo sforsiran, za-
to tudi sforsirana modulacija
med tenorjem in sopranom. Ha-
betov En starček je neke vrste
plehek vinski potpuri, ki je bolj
mišljen za klet kot za revijo. Me-
lodija En starček je za sicer do-
brega pevca Hanza Feguša pre-
nizko napisana, zato smo poslu-
šalci s solistom bolj sočustvovali
kot uživali.
Komorni moški pevski zbor
Ptuj vodi Franc Lačen. Program:
M. Miolli: Ecce quam bonum, St
Mokranjac: Njest svjat in Ubald
Vrabec: Bratci veseli vsi. Že izbi-
ra programa nam pokaže nivo
glasbene razgledanosti dirigenta.
Torej od renesanse prek pravo-
slavne liturgije do moderne.
Miolli: Ecce quam bonum. Le-
po izpeljana gradacija v vseh gla-
sovih z jasno dikcijo, mirnim,
enakomernim naraščanjem, so-
čen, plemenit in voluminozen
ton so posebne odlike zbora, saj
mu prav ta omogoča intenziv-
nost zvoka — od pianissima do
veličastnega polnozvočja. Rahla
neenotnost v prvem tenorju se je
hitro uravnovesila. Stilna izved-
ba je bila v mejah dopustnega
(renesansa). Poseben užitek je
nudil Mokranjčev Njest svjat. Ze
basovski uvod je impresioniral,
nato vstop tenorske melodije, ki
se ji postopoma pridružijo drugi
glasovi in z enakomernim dol-
gim naraščanjem posameznih
fraz pripeljejo do prej omenjene-
ga polnozvočja, podobnega ple-
numu na orglah, in od decres-
cenda do skrajnega pianissima
popolne umiritve. Tudi izvedba
zadnje pesmi je dokazala, da si
je umetniški vodja Franc Lačen
ustvaril umetniško telo, ki upra-
vičeno nosi visok naslov: KO-
MORNI MOŠKI ZBOR PTUJ.
Sklepne misli: Vsak zbor je za-
pel tri pesmi, dovolj, da poznava-
lec o vsakem zboru lahko napiše
podrobno oceno. Vendar to tii na-
men revije. Zato sem se omejil le
na splošen vtis posamičnega zbo-
ra, upošteval njegovo dolgoletno
ali komaj začeto delovanje, težav-
nostno stopnjo izvajanega dela in
njegovo umetniško dospelost. Pri
zborovodjih opažam predvsem
dvoje pomanjkljivosti: pomanj-
kljivo poznavanje zborovske lite-
rature, ki mu je gotovo vzrok po-
manjkanje časa, deloma pa tudi
nezainteresiranost, in pomanjklji-
vo obvladanje dirigentske tehnike.
Zahteve po kvaliteti so od revije
do revije večje, zato tudi vedno
večja zahteva po znanju. Letošnja
revija je v prerezu pokazala lep
napredek.
Obstoj slehernega zbora je dra-
gocen, saj ima vsak zbor v doma-
čem kraju, kjer deluje, svoje stal-
no občinstvo, ki je na svoj zbor
navezano in se na ta način tudi
glasbeno izobražuje. Na ptujski
reviji je nastopilo 19 zborov, kar
pomeni v širšem smislu 19 napol-
njenih dvoran, in če se ob tem za-
mislimo, komaj zaslutimo drago-
ceno delo, ki ga opravljajo z lju-
beznijo in entuziazmom naše zbo-
rovodkinje in zborovodji. Mislim,
da so vsi brez izjeme zaslužili, da
jim rečemo: HVALA!
univ. prof. Jože Gregorc
(Posnetek: OM.)
LUKOVNIKI ZA HALOZE V RAZSTAVNEM fl
^PAVIUONU DUŠANA KVEDRA -. " ....^
Prodajna razstava še
do ponedeljka
v petek je bila v razstavnem paviljonu Dušana Kvedra odprta prodajna
razstava likovnih del Ptuj Sloveniji — Slovenija Halozam. Gre za nadaljevanje
prodajne razstave in dražbe, ki je bila februarja v Ljubljani v Smeltovi galeriji.
Za prodajno razstavo v Ljubljani in Ptuju je svoja dela podarilo 145 slovenskih
akademskih in ljubiteljskih likovnikov; ti so za Haloze prispevali 201 delo.
V razstavnem paviljonu Dušana Kvedra je razstavljenih 83 del 66 avtorjev,
med katerimi prevladujejo ljubiteljski likovniki ptujske občine. Kot je v po-
zdravnem govoru povedal podpredsednik ptujskega izvršnega sveta, se bodo o
namenu izkupička za prodane slike dogovorili z avtorji. Otvoritev je s pesmijo
pospremil IVIoški komorni pevski zbor pod vodstvom Franca Lačna, razstavo
pa je odprla predsednica komiteja za družbene dejavnosti Silva Gorjup.
Upati je, da bodo slike šle tudi v Ptuju tako dobro v prodajo kot v Ljublja-
ni, saj jih je bilo nekaj prodanih že na sami otvoritvi.
NaV
Pričetek Linhartovih dnevov
v občini Ormož
s sobotno predstavo Goldonijeve Krčmarice Mirandoline v izvedbi gleda-
liške skupine Holermus iz Ormož in pod režiserskim vodstvom Milivoja Žemlji-
ca se je v občini Ormož pričelo proslavljanje dvestoletnice gledališke ustvarjal-
nosti na Slovenskem. Brez dvoma je v povezavi Goldonijeve Krčmarice Miran-
doline in Linhartove Županove Micke veliko simbolike. Goldoni je živel v 18.
stoletju in 1756. leta, ko seje na Kranjskem — v Radovljici — rodil Anton To-
maž Linhart, ki je v letu francoske revolucije 1789 postavil na oder Županovo
Micko, je bil Carlo Goldoni na višku svoje ustvarjalnosti. Oba, Linhart in Gol-
doni imata ob plemiški barvitosti rada predvsem preproste in bistre osebe in
ljudstva, ki natanko vedo, kaj hočejo, in oba sta svoja dela pisala v svojem ljud-
skem jeziku.
V soboto so si Ormožani ogledali Goldonijevo Krčmarico, v nedeljo pa Ve-
likonedeljčani v izvedbi mlajše gledališke skupine prosvetnega društva Simona
Gregorčiča Linhartovo Županovo Micko.
Pred pričetkom sobotne premiere Goldonijeve Krčmarice je predsednik
OZKO Ormož Miiivoj Žemljic podelil ZLATO LINHARTOVO ZNAČKO
amaterskemu igralcu Frančku Rajhu iz Ormoža za več kot petdesetletno vdinja-
nje boginji Taliji.
Za gledališko skupino Holermus iz Ormoža je to že tretja letošnja uspešna
gledališka sezona. Začeli so s Faydeaujevim Vojakom po sili, nadaljevali s Had-
žičevim Hitlerjem v partizanih, letos pa so se domači publiki predstavili z gol-
donijevo Krčmarico Mirandolino. Vsa gledališka dela režira Miiivoj Žemljic, ki
je v Ormožu postavil na gledališki oder že nešteto del, med najbolj uspelo brez
dvoma sodi Večer v čitalnici. Kaže, da komedija Milivoju leži. Sam pravi, da se
veliko raje loteva takšnih del kot težkih, ki ljudi samo zamorijo. Ob vsem pa
lahko v komedijah doda še veliko svoje ustvarjalnosti.
Ob Krčmarici seje domača publika sprostila, navdušeno ploskala ob posa-
meznih prizorih in to je dokaz več, da ljudje v teh časih potrebujejo tudi takšne
vrste sprostitve. Pohvalimo lahko preprosto, a učinkovito sceno in tudi dobro
razdelitev vlog. Navdušila je Mirandolina, saj je bila ves čas, tudi v prizorih, ki
so bili nekoliko bolj »resni«, nasmejana, sproščena, skratka vloga prebrisane
krčmarice ji je bila pisana na kožo. Ob njej so bili odlični tudi vsi drugi, od gro-
fa, markiza do viteza, seveda pa služabnik in natakar, ki si je na koncu pridobil
Mirandolinino roko in srce.
Gledališka skupina Holermus je po letih mlada, po igralskem stažu pa so
nekateri že pravi igralski mački. Z njimi je režiser Miiivoj Žemljic pričel delati
že v osnovnošolskih klopeh.
Iz osnovnošolskih klopi so prišli tudi mladi igralci gledališke skupine Pro-
svetnega društva Simona Gregorčiča iz Velike Nedelje, ki so v nedeljo popol-
dan pod režiserskim vodstvom Lojzeta Matjašiča iz Gorišnice razveselili doma-
če občinstvo. Tudi njih je bilo lepo videti v narodnih nošah, še posebej pa pri-
sluhnili jeziku Linhartove komedije.
Vida Topolovec
V PTUJSKI KNJIŽNICI POSODOBILI POSLOVANJE
Računalnik med knjigami
čeprav je knjižničarstvo tako
staro, da je že zaradi svoje staro-
sti konservativno, pa kljub temu
ni imuno za sodobno.tehnologi-
jo, tudi v ptujski knjižnici ne.
Pred dnevi so novinarjem in
knjižničarskim kolegom iz Slove-
nije predstavili v Ljudski in štu-
dijski knjižnici računalnik v služ-
bi knjižničarjev, tistih, ki delajo z
bralci, in tistih, ki delajo v mven-
tarizaciji. Bralci bodo odslej ta-
koj zvedeli ne samo katere knjige
imajo izposojene, ampak tudi
kdaj so se vpisali v knjižnico.
Računalnik bo izposojevalcu ta-
koj odgovoril, ali je knjiga, ki jo
bralec želi, doma — na knjižni
polici ali je izposojena. Zelo hi-
tro bo tudi mogoče izvedeti, ka-
tere knjige nekega avtorja ima
knjižnica, koliko knjig in v kate-
rih je mogoče najti podatke o
tem ali onem. . . Skratka delo bo
teklo odslej hitreje predvsem za
bralce, hkrati pa bo tudi knjižni-
čarskim delavcem računalnik
olajšal delo.
Za sedaj ima knjižnica glavni
računalnik s štirimi delovnimi
postajami; slednjih naj bi bilo v
prihodnje devet. Računalniška
oprema in programi so delo me-
šanega podjetja RIP — COM-
PUTER, ki sta ga ustanovila Rip
— računalniški inženiring Ptuj
— in Prill Computer iz
Miinchna. NaV
Ravnateljica Lidija Majnik: »Računalnik je za knjižnico velika delovna
zmaga...« (Foto: kosi j
10 - SESTAVKI IN KOMENTARJI
8. marec 1990 —
TEDNIK
Alkohol v prometu? Ne, hvala!
Zaradi nenehnega povečeva-
nja števila žrtev med vozniki
osebnih avtomobilov in sopotni-
ki ter zaradi deleža, ki ga ima
med dejanskimi okoliščinami
prometnih nezgod alkohol,. so
člani republiškega sveta za pre-
ventivo in vzgojo v cestnem pro-
metu SRS skupaj z republiškim
sekretariatom za notranje zadeve
pripravili v letošnjem letu veliko
akcijo pod skupnim naslovom
»Alkohol v prometu? Ne, hva-
la!«
KAKO JE V REPUBLIKI ...
Tako so že v prvem mesecu le-
tošnjega leta miličniki zaradi ra-
zličnih kršitev cestnoprometnih
prekrškov preizkusili morebitno
alkoholiziranost pri 15.127 voz-
nikih in drugih udeležencih v
cestnem prometu. Rezultati so
seveda porazni in zastrašujoči.
Preizkusi z alkotesti so pokazali,
da je imelo večjo količino alko-
hola, kot je dovoljeno, kar 576
voznikov osebnih avtomobilov,
46 voznikov koles z motorjem, 5
voznikov traktorjev, 5 kolesarjev
ter celo nekaj pešcev, ki so mora-
li pihati predvsem zaradi svojega
vijuganja po cesti.
Posebej so pregledali, kakšno
je bilo stanje pri poklicnih vozni-
kih. Ce bi upoštevali zakonsko
mejo 0,5 g/kg alkohola, kot velja
za amaterje, je to mejo prekora-
čilo 9 voznikov tovornih avtomo-
bilov, med katerimi so bili tudi
trije taki, ki so krepko pogledali
v kozarec, saj so imeli nad 1,3
g/kg alkohola. Ker pa velja za
poklicno kategorijo popolna
treznost, je bilo še 45 voznikov,
ki so imeli do 0,5 g/kg alkohola.
Med vozniki avtobusov pa so bili
trije z do 0,5 g/kg alkohola, eden
pa je imel v krvi več kot 1,3 g/kg
alkohola.
Najvišji delež vinjenih vozni-
kov (v celoti) je bil pri kontrolah
in prekrških, kjer so vozniki s
svojo vožnjo že kazali na vinje-
nost, in med vozniki, ki so vozili
v rdečo luč ali pa nepripeti.
Najpogostejši kršitelji in »so-
delavci« v akciji so bili seveda
moški, saj jih je bilo 13.960, med-
tem ko so voznice morale pihati
le v 1.167 primerih. Med moški-
mi je bilo 367 voznikov z dele-
žem alkohola od 0,5 do 1,3 g/kg,
163 voznikov nad 1,3, medtem
ko je pihanje odklonilo 97 vozni-
kov. Med vinjenimi pa je bilo tu-
di 12 voznic, ki so imele Od 0,5
do 1,3 k/kg alkohol, pet je bilo
takih z več kot 1,3 g/kg alkoho-
la, medtem ko so štiri pihanje
odklonile.
Zanimivi so tudi rezultati o
številu vinjenih po dnevih v ted-
nu — pravzaprav so rezultati pri-
čakovani. Največ vinjenih je ko-
nec tedna: v petek, soboto in ne-
deljo, čeprav tudi drugi dnevi ne
zaostajajo preveč. Glede na sta-
rost voznikov pa je bilo največ
vinjenih med 35. in 40. letom.
Število vinjenih voznikov je
glede na to, da je akcija najavlje-
na in da so posebej poudarjeni
prekrški, pri katerih bo milica za-
nesljivo preverila alkoholizira-
nost (prehitra vožnja, neuporaba
varnostnega pasu, nepravilno
prehitevanje, vožnja, neuporaba
varnostnega pasu, nepravilno
prehitevanje, vožnja v rdečo luč).
Preverjanje z elektronskim alkotestom je enostavno in zanesljivo, pa še
higiensko povrhu, saj je plastični ustnik le za enkratno uporabo.
(Foto: M. Ozmec.)
zelo veliko. Zlasti pa je veliko
število tistih, ki imajo več kot
1,3 g/kg alkohola v krvi.
Dejstvo je, da večina evrop-
skih držav obravnava takšne kr-
šitve tudi v zakonih popolnoma
drugače. Predvsem bistveno
ostreje, saj je toliko večja tudi
nevarnost, ki jo pomenijo v pro-
metu vinjeni. Pri nas pa je kaz-
novalna politika zaradi (vsaj do
sedaj) rastoče inflacije nenehno
v krepkem zaostanku. Kazni, ki
jih lahko miličnik izreče na kraju
prekrška, so zelo nizke. Kaj reci-
mo pomeni 20 din? Tudi če bi
znesek povečali za 10 krat, bi bi-
lo v primerjavi z zahodno Evro-
po malo.
... IN KAKO V PTUJSKI OB-
ČINI
V povprečju gledano so rezul-
tati na območju ptujske občine
precej podobni republiškim. Mi-
ličniki postaje milice Ptuj in od-
delkov so v okviru akcije minus
deset in letošnje »Alkohol v pro-
metu? Ne, hvala!« izvedli že kar
nekaj uspelih akcij preverjanja
alkoholiziranosti voznikov in
drugih udeležencev v prometu.
Naj navedemo konkretne podat-
ke za akcijo, ki so jo opravili 16.
in 17. februarja na območju ob-
čine z več patruljami. Ustavljali
in preverjali so predvsem vozni-
ke, ki so storili prekrške. Rezul-
tati so naravnost porazni. V pič-
lih dveh urah so tri miličniške
patrulje odvzele kar 24 vozniških
dovoljenj zaradi alkoholizirano-
sti voznikov (sopotnikov niso
preverjali . . .). Vinjenih vozni-
kov pa je bilo kar 32. Največ se
jih pojavlja na cestah med pol-
nočjo in tretjo uro zjutraj. Zaradi
vseh omenjenih ugotovitev so
ptujski miličniki sklenili, da bo-
do odslej vsak teden opravili
vsaj eno podobno akcijo za večjo
varnost v cestnem prometu, kajti
črne številke so na žalost kljub
njihovim prizadevanjem še zme-
raj previsoke.
-OM
Je kriv le pust?
Ali je kriv pustni ponedeljek ali zgolj napovedana, z vabili posla-
na vsebina predkongresne razprave Svobodnih sindikatov Slovenije,
tega ne ve nihče. A dvorana Narodnega doma v Ptuju, kjer je bilo pri-
pravljenih vsaj 150 sedežev za sindikalne aktiviste iz občine, je bila
skoraj prazna.
Sekretar republiških sindikatov Rajko Lesjak in član predsedstva
Brane Mišic sta tako predstavljala teze k programskim dokumentom
Svobodnih sindikatov Slovenije nekaj čez tridesetim vztrajnežem, ki
pa so že po prvem predavanju pričeli odhajati.
Dejstvo je, da je do sindikalnega kongresa, ki bo 6. in 7. aprila v
Cankarjevem domu, potrebno storiti še marsikaj. Poslanstvo sindika-
ta mora dobiti predvsem novo vsebino in vlogo, potrebne so povsem
nove organizacijske oblike in predvsem novi kadri. Novi Ljudje torej.
ki naj bi prinesli pravo svežino. To pa je kislo jabolko, v katerega ni
do sedaj še nihče zagrizel. Vsaj pri nas ne. Ali pa je bil ugriz povsem
neuspešen, morda celo samo zaigran. —OM
Solidarnost za skupne cilje
v ptujsko občino je prispel drugi del pomoči, ki ^o jo delovni lju-
dje Slovenije zbrali z enodnevnim zaslužkom. Gre za sredstva v višini
7,3 odstotka ocenjene škode, nastale v lanskem julijskem neurju.
Upravičenci, kar dva tisoč dvesto jih je, bodo prejeli torej enake zne-
ske kot v prvem delu pomoči. V glavnem je šlo za zelo majhne zneske,
ki niso zadoščali niti za vrečo umetnega gnojila. Tako so razumljive
pobude številnih posameznikov in krajevnih skupnosti, da bi ta denar
združili in ga porabili za skupne naloge v krajevnih skupnostih. Za to
je potrebna osebna izjava vsakega upravičenca, ki se s tem strinja,
predstavniki krajevne skupnosti, kjer izjave zbirajo, pa bodo poveda-
li, za kaj bi ta denar porabili. Gre skupno za milijon stopetdeset tisoč
dinarjev; razdeljeni na 2.200 delov pomenijo malo, združeni pa precej
več. JB
Pri Zlatem noju po načrtih
Drugi ptujski hotel že dobiva lepšp podobo.
Svoj obraz bo kmalu v celoti polepšal. Gradbena
dela morajo biti glede na pogodbo končana do
konca meseca. V ponedeljek so se predstavniki
gradbenikov in investitorja v Ptuju sestali s pred-
stavniki občinskega izvršnega sveta. Govorili so o
bodočih ptujskih turističnih načrtih, predvsem pa
so premievali ustanovitev nove turistične organi-
zacije in možnosti vključevanja Mercator Investe.
Po prvih informacijah so Mercatorjevci za sodelo-
vanje. Prav tako so govorili o bodočem nosilcu de-
javnosti v novem hotelu. Zanj si prizadevajo v
Mercator Investi.
MG
(Posnetek J. Bračič)
USODA GRADU IN ŠE NE DESET LET STAREGA OBJEKTA ENOTE
PTUJSKEGA DOMA UPOKOJENCEV V MURETINCIH
O ne, gradu pa ne...
Grad Muretinci deli usodo ve-
čine slovenskih gradov. V pri-
merjavi z Ravnim poljem, Bor-
lom in Turniščem v ptujski obči-
ni pa ima pravzaprav srečo. Sto-
ji, vanj ne zateka — vsaj hudo ne
— in v njem se odvija življenje.
Tako objekt. Malce drugače pa
je s stanovalci, nepokretnimi
upokojenci in osebjem ptujskega
doma upokojencev. Ti seveda
menijo, da je življenje v graščini
vse prej kot udobno. Temu so
pritrdili tudi inšpektorji in nalo-
žili upravljalcem, kaj vse je bilo
treba postoriti do konca minule-
ga leta, da bo mogoče grajske
prostore še uporabljati. Dom je
prosil za podaljšanje tega roka,
ker je v tem srednjeročnem bila
predvidena sanacija gradu, sred-
stva pa so zagotovljena pri do la-
ni še republiškem SPIZ-u.
Komisija za investicije v dome
upokojencev si je stanje v Mure-
tincih ogledala in odločila, da za
sanacijo gradu ne bo dajala de-
narja, ampak za nadomestno
gradnjo kot prizidek k objektu,
ki že stoji poleg gradu in v njem
prebiva 60 upokojencev. Če na-
mreč sanacija stane 70 odstotkov
novogradnje, potem se v skladu s
svojimi kriteriji odločajo za no-
vogradnjo. Tudi prav, če ne bi
bil grad kulturni spomenik. Za-
vod za naravno in kulturno dedi-
ščino Maribor pa ne da soglasja
za novogradnjo, četudi bo ta le-
kot prizidek že obstoječega ob-
jekta v neposredni bližini gradu,
če se v gradu opusti dosedanja
namembnost.
Idejni projekt za Muretince je
bil že narejen v začetku minulega
leta in 2.400 dinarjev je zanj pla-
čala skupnost socialnega skrb-
stva občine Ptuj. Po odločitvi Za-
voda za naravno in kulturno de-
diščino je padla odločitev, da ka-
pacitete iz Muretincev preselijo v
celoti v Ptuj, kjer se obstoječi
dom upokojencev nadzida oziro-
ma dogradi. Soglasje za takšno
rešitev so dali tudi organi ptuj-
ske občinske skupščine. To pa je
zahtevalo nov idejni projekt.
Dom ga je plačal sam (konec ok-
tobra minulega leta 16.800 dinar-
jev), še prej, junija, pa za predin-
vesticijsko študijo 888 dinarjev,
nam je zaupala direktorica ptuj-
skega doma Kristina Doki. Maja
lanskega leta pa je dom še enkrat
prosil Zavod za naravno in kul-
turno dediščino za ponovno
mnenje o nadomestni gradnji v
Muretincih oziroma za pomoč,
da jim pomaga najti kupca za
grad in novi del doma, pa še za
10 hektarov zemlje, na katerih
danes dom prideluje zelenjavo
za svoje potrebe. Za kompleks v
Muretincih naj bi dobili 16 mili-
jonov dinarjev, predračun za
preselitev iz Muretincev v Ptuj
pa je 21 milijonov dinarjev.
»Prej nismo razmišljali o pre-
selitvi v Ptuj, ob nastalih ovirah
pa smo seveda začeli razmišljati
o ekonomičnosti, o organizirano-
sti in ugotovili, da je ta rešitev za
dom ugodna, ekonomsko upravi-
čena, hkrati pa tudi večina varo-
vancev želi biti v Ptuju — ali za-
radi sebe, ali zaradi svojcev, ki
so po službah v Ptuju. Trditev,,
da kdor je večji del življenja ži-
vel na kmetiji, želi biti tudi v do-
mu upokojencev na deželi, ne dr-
ži več. Želijo biti v središču, v
Ptuju. Poleg tega pa je vedno več
oskrbovancev, ki potrebujejo do-
datno nego. Tako imamo trenut-
no v domu že 78 odstotkov takš-
nih varovancev,« utemeljuje pre-
selitev v Ptuj Kristina Doki.
Leta 1987 je imel doma še 32
odstotkov pokretnih oskrbovan-
cev, 1988 leta 25 in lani samo še
23 odstotkov pokretnih. To pa
ovrže tudi pomisleke v zvezi s
koncentracijo tako velikega šte-
vila oskrbovancev (po preselitvi
v Ptuj bi imel dom 336 postelj)
na enem mestu, saj gre v bistvu
pri dveh tretjinah oskrbovancev
za podaljšano bolnišnično biva-
nje. Na enem mestu pa je tudi za
osebje doma mogoče racional-
nejše organizirati delo. Če bi v
Muretincih opustili grad in gra-
dili prizidek, bi morali zgraditi
tudi kuhinjo, ambulanto, kurilni-
co, prostore za fizioterapijo in
delovno terapijo. V Ptuju bo mo-
goče razširiti kuhinjo, sicer pa ne
gre za razširitev kapacitet, am-
pak le preselitev kapacitete 126
postelj iz Muretincev. Dom za-
posluje danes 110 delavcev.
Če odmislimo stroške za do-
datne idejne projekte in nekatere
druge papirje, je vse razumljivo
in upravičeno, predvsem za dom
sam. Skozi oči občine pa bi ven-
dar moralo nekoga zaskrbeti.
Grad Ravno polje se je podrl,
grad Bori je že desetletje prazen
(zdaj je skrb zanj prevzela TGA),
enako se godi Turnišču, da pa bo
mera polna, se bo izpraznil grad
Dornava, in kot kaže, ne da bi
kdorkoli danes vedel, kaj bo v
njem. Da pa je ironija še večja,
objekt, ki je bil zgrajen poleg
gradu Muretinci za potrebe do-
ma, še ni star deset let. To očitno
nikogar ne skrbi. Tudi to ne, ali
si vsi oskrbovanci res želijo v
Ptuj. Kulturna in gradbena stro-
ka je rekla svoje, na zadnji seji
skupščine pa smo slišali tudi
mnenje delegacije Centra za so-
cialno delo, ki ima pomisleke
glede opustitve Muretincev zara-
di oskrbovancev, ki jih za zdaj še
ni nihče nič vprašal.
NaV
TEDNIK
— 8. marec 1990
OD TU iN TAM — 11
SHOTOKAN KARATE KLUB JOŽETA LACKA PTUJ
Uspehi v sezoni 1989
v zadnjih desetih letih je kara-
te prerasel ozke nacionalne okvi-
re in postal mednarodni šport, ki
se pripravlja za vstop na olimpij-
ske igre. Leta 1987 je Mednarod-
ni olimpijski komite že priznal
dve svetovni karate federaciji in
s tem dve obliki karateja: WU-
KO — športni karate in ITKF —
tradicionalni karate. SKK Jožeta
Lacka Ptuj je od leta 1989 član
Karate zveze Jugoslavije (WU-
KO) in se poteguje za priključi-
tev k SK1-YU (ITKF).
V dveh semestrih je v klubu
treniralo 110 članov vsak torek
in četrtk v dveh skupinah: zače-
tniški in članski. Treninge so vo-
dili Silvo Vogrinec (2. DAN),
Slavko Debelak (1. DAN) in
Franc Širovnik (I. kyu). Organi-
zirali smo dva republiška karate
turnirja, dve polaganji za karate
nazive, javno predavanje in
predvajanje fllma s tekmovanja
za pokal Jožeta Lacka.
Člani ekipe s trcacrjem (i leve): F. Širovaik, S. Vogrinec, D. Leber, S.
Ceh, A. Cafuta, /_ Petrovič ia J. Cestnik spremljajo odločilno borbo
Slavka Debelaka za pokal Jožeta LaAa 89. (Posaetek: Kosi)
Sredi leta smo se morali seliti
iz OŠ Olge Meglic v OŠ dr. Lju-
devita Pivka, s čimer pa ZTKO
še ni rešil vseh naših problemov,
saj omenjena šola nima ločenih
slačilnic (ovira za hitrejši razvoj
ženske sekcije), ne tople vode ali
tušev. Klub je lastnik tudi dragih
uteži, makiwar in vreč, a jih nima
kje namestiti; brez njihove upo-
rabe pa bodo vsi resnejši rezulta-
ti v prihodnje ogroženi.
Najuspešnejši tekmovalec se-
zone je bil trener Silvo Vogrinec,
ki je zmagal na treh republiških
in dveh zveznih tekmovanjih.
Najboljši rezultat je imel na ev-
ropski univerziadi v Rimu — 4.
mesto. Obenem je osvojil naslov
republiškega prvaka v kendu (ja-
ponsko mečevanje). Vse zmage
je dosegel v absolutni kategoriji
posamezno. Vogrinec je eksplo-
ziven, dinamičen in atraktiven
borec.
Zelo uspešen je bil tudi Franc
Širovnik, kapetan ekipe, ki je na
novoletnem karate tekmovanju v
Ptuju dosegel svojo prvo zmago
v posamezni konkurenci absolut-
ne kategorije. Je zanesljiv in psi-
hično stabilen borec »stare šo-
le«.
Vso pohvalo zaslužijo člani
borbene ekipe: Slavko Debelak-
Jaka, Saša Ceh, Danilo Leber,
Jože Cestnik, Andrej Cafuta in
Zdenko Petrovič, ki so si pribori-
li dve prvi mesti na medklubskih
tekmovanjih, 2. in 3. mesto na re-
gijskem ter 3. in 7. mesto na re-
publiških tekmovanjih. Posebej
velja omeniti Slavka Debelaka,
še enega borca »stare šole«, ki se
je z udeležbo na turnirju za po-
ka! pohorskega bataljona v Ru-
šah poslovil od svoje tekmovalne
kariere, in opozoriti na mladega,
perspektivnega shotokanca Saša
Ceha, čigar čas šele prihaja! Ka-
rateiste SKK Jožeta Lacka Ptuj
pa čaka še naporna tekmovalna
sezona do junija, ko se bodo po-
tegovali za mesto v republiški li-
gi-
Predsednik kluba
Janez Cvetko
Rokomet ima bodočnost
Ivan Hrupič je na tiskovni
konferenci vodstva rokometne^
kluba Drava Ptuj povedal, da so
na našem področju primerne raz-
mere za razvoj rokometa. Po štu-
dijah, ki jih je naredila Fakulteta
za telesno kulturo, imamo pri-
merne prostore, mentaliteto in fi-
ziološke predtspozicije prebival-
stva.
Vodstvo rokometnega kluba
Ptuj se je v petek pogovarjalo o
prihodnosti rokometa na našem
področju. Dogovorili so se, da si
bodo prizadevali za uvrstitev ro-
kometa v nacionalni program.
Začrtali so si podjetniško pri-
hodnost; prvi korak je lastni lo-
kal, katerega prihodki bodo prva
zanesljiva flnančna sredstva klu-
ba. Zaenkrat so rokometaši last-
niki devetdesetih odstotkov loka-
la.
Uvod je podal Ivan Gomilšek,
predsednik rokometnega kluba
Drava. Povedal je, da od pogo-
vora pričakuje jasno sliko o tem,
kaj lahko rokometaši pričakujejo
od Zveze telesnokultumih orga-
nizacij. Vodstvo želi obdržati ta-
ko žensko kot moško ekipo sku-
paj, čeprav so do sedaj imele ro-
kometašice prednost na vseh po-
dročjih. So članice prve sloven-
ske lige, vendar je ekipa v teža-
vah zaradi odhajajooh igralk, za
Ivan Gomilšek, predsednik RK Drava^ob otvoritvi tradicionalnega tur-
nirja bratskih občin ženskih ekip ia Sannaaovega memoriala moških.
(Posnetek: M. Zapaaič.)
katere ni nadomestila. Ko je go-
voril o prihodnosti rokometa, je
Ivan Gomilšek omenil pomen
razvoja športa v povezavi z raz-
vojem turizma.
Lojze Arko, predsednik
ZTKO, je povedal, da se denar
deli po uspehih, glede na flnan-
čna sredstva ni možnosti za več
kot za 2. zvezno ligo. Vlado Cuš,
strokovni delavec ZTKO, je po-
vedal, da je bila lani opažena sta-
gnacija v skupinskih športih.
Edine, ki so jo presekale, so bile
rokometašice z uvrstitvijo v I. re-
publiško ligo. Poudaril jc, da je
prihodnost rokometa v organizi-
ranem in strokovnem delu in v
klubu, ki bo on;pniziran kOL pod-
jetje, temelječe na rezultatih.
Vsaka panoga dobi od ZTKO to-
liko denarja, kot ji pripada po
pravilih glede na dosežene rezul-
tate, denarja pa je malo, zato so
morali športni funkcionarji ne-
Tekme moških so kakovostne in razburljive. (Posnetek: L. Kotar.)'
katere panoge preseliti v nižje
range, je povedal Vlado Čuš.
Ivan Hrupič je povedal, da
moška ekipa rokometašev starta
na uvrstitev v I. slovensko ligo,
po prvem delu so drugi v 2. slo-
venski ligi. V tekmah za medre-
publiško zimsko ligo Varaždina
so do sedaj edino samo enkrat
poraženo moštvo, čeprav v tej li-
gi igrajo tako slovenski kot hr-
vatski republiški ligaši. Za uspe-
šne in regularne tekme je potreb-
no usposobiti več sodnikov in
strokovnih delavcev tudi na na-
šem področju.
Robert Muhič je prisotne se-
znanil s štiridesetletnico Roko-
metnega kluba Drava iz Ptuja, ki
je bila lani. Praznovanje bodo
pripravili letos zaradi težav z
iskanjem nekdanjih igralcev, ki
jih je življenje razstreslo daleč po
svetu. Povedal je. da sta največja
uspeha ptujskega roj^o^^^^a^
naslova republiških prvakinj.
Imajo težave s strokovnim ka-
drom, z odhajanjem igralk in
igralcev, s slabšim delom z mla-
dimi zaradi pomanjkanja stro-
kovnih delavcev in terminov za
vadbo, s preslabim nagrajeva-
njem amaterskih delavcev.
Na koncu so prisotni sklenili,
da se politika poslej ne sme več
vmešavati v šfMjrt, da so proti
centralizaciji športne dejavnosti
v Ljubljani, da je poleg republi-
škega nacionalnega programa
potrebno organizirati tudi občin-
ski program, predvsem pa nare-
diti čimveč za razvoj podjetni-
štva in čimbolje prodati roko-
metne tekme.
M. Samec
MAJDA STRELEC, DELAVKA V TVI
»Srečna sem, če imam kaj delati«
Stopila sem v oddelek volnice.
Bilo je vroče — soparno, kljub
temu da smo šele v februarju.
Vlakna preje so se spreletala po
zraku, vonj volne je napoljneval
prostor. Ropotanje strojev reže
ušesa in nehote pomislim, da de-
lavkam primankuje zrak. Kljub
trdemu delu so bili njihovi obra-
zi prijazni, hkrati zaskrbljeni.
Poprosila sem prvo, da malo
poklepetava o bližajočem se
prazniku 8. marcu, vendar se je
samo nasmehnila in dodala:
»Rade bi samo delale. Reci na-
šim vodilnim, da ne pozabijo na
nas; smo v Halozah, imamo
otroke in želimo živeti, čeprav je
vse skupaj še tako skromno.«
Tudi naslednja ni pristala na
pogovor, in ko sem se malce ra-
zočarana vračala, sem pri sukal-
nem stroju zagledala Majdo
Strelec. Majda je pridna delavka,
družbenopolitično aktivna, in če-
prav tudi nerada, mi je povedala
nekaj besed o sebi, o svojih že-
ljah. Končno pa — preberite si
sami:
»Gostinsko šolo sem končala
v Ptuju in sem bila kasneje zapo-
slena v Haloškem biseru. Med
tem časom sem se poročila in za-
čela graditi hišo na Ptujski Gori;
od tam so starši. Leta 1983 sem
se zaposlila v Tovarni volnenih
izdelkov Majšperk, saj mi je bol
ustrezalo kot voziti se z avtobu-
som vsak dan v Ptuj. Zaposlitev
sem dobila v oddelku volnice kot
previjalka preje. V izmeni delam
s še petnajstimi delavkami in
moram reči, da se kar dobro ra-
zumemo.
Vse bi bilo lepo in prav, če bi
imeli dovolj dela. V decembru
smo se »potikale« po drugih od-
delkih in tako seveda tudi norme
ni. Po drugi strani pa lahko po-
vem, da sem v januarju skoraj za
30 odstotkov presegla normo, pa
se pri OD spet ni nič poznalo.
Zanima me, kako bi se drugi po-
čutili, če bi imeli v rokah okrog
2000 kg izdelkov dnevno (trikrat-
no premetavanje volnice in na-
zadnje še zlaganje v košare), ob
14. uri ali 22. zvečer. Seveda ne
smeš pozabiti ob koncu še teme-
ljito očistiti stroja — na izplačil-
ni dan pa se zgodi, da ne bodiš
izplačane niti osnovne norme,
kaj šele presežek.
Rada delam in vesela sem, ko
zvečer, čeprav utrujena, ugoto-
vim, da sem naredila zahtevane
kilograme. Srečna sem tudi ob
prihodu na delo, če vidim, da
bom imela kaj delati, saj pravza-
prav od tega svojega zaslužka ži-
vim. Zelo bi bila žalostna, če ne-
kega dne ne bi imela več kam iti
na delo. Mislim, da bi se moral
vodilni iji vodstveni kader zavze-
ti za ljudi, ki živimo v tem prede-
lu Haloz.«
Majda Strelec
Kaj ti pomeni 8. marec, kako
ga doživljaš?
»O družbenem položaju žensk
smo že mnogokrat govorili in
ugotavljali, da je ženska pri nas
še vedno preobremenjena z ne-
katerimi dolžnostmi, ki so ji vna-
prej določene. A kaj več od tega
res nismo naredili.
0\ ' v/gojo otrok
in z i -| uiiii-^ II delom resda
služi marsikateri /cn^ki tudi kot
izgovor za to, da >f i/ogne samo-
upravljalskim in političnim n.ilci
gam. A to Ic icdkiin, kajti neka
tere — mislim, da gre za večino
žensk — jemljejo te dolžnosti kot
veliko breme in odgovornost.
Danes je ženska zelo obreme-
njena. Opazujem intelektualke,
kmetice in delavke ter vidim:
prav v najlepših letih preveč ga-
rajo, potem pa prehitro usahne-
jo. Sprašujemo se, zakaj je toliko
mladih žensk v ambulantah. Mar
je to spričo vse večjega pritiska
in obremenitve sploh še čudno?
Še tista, ki bi se lahko, predvsem
pa, ki bi si želela družbenopoliti-
čno udejstvovati, tega ne utegne.
Najpomembnejše je, da se mo-
ški in ženska izenačita v izobraz-
bi ter da imajo ženske enake
možnosti napredovanja in uve-
ljavljanja.«
Še veliko sem razmišljala o
Majdinih besedah in ugotovila,
da smo ženske ob 8. marcu ved-
no nekoliko slabe volje. Zakaj
poseben ženski praznik? Komu
je potreben? Po podjetjih smo se
bučnih praznovanj že malo otre-
sli, kar je prav. Zakaj bi morala
biti ženska srečna prav na tisti en
sam dan. ki ji ga predpišejo dru-
gi? Pa kljub temu — vsem žen-
skam ob 8. marcu iskrene čestit-
ke.
Mira
Podravski zdravniki
v ptujskem zdravilišču
Ptujsko zdravniško društvo je prejšnji petek organiziralo strokovno delo-
vno srečanje zdravnikov podravskih občin. Povabilo je člane zdravniških dru-
štev Maribora, Slovenske Bistrice. Lenarta in Ormoža. Sodelovalo je več kot
petdeset zdravnikov, ki delajo v splošnih in sf>€cialističnih ambulantah.
Dejavnost fizioterapije, zdravstveno delo in možnosti rehabilitacije ter
učinke zdravljenja je predstavila vodja fizioterapije dr. Marija Jonko-Bojnec,
bodočnost ptujskega zdra\ilišča oziroma načrte pa Slavka Gojčič. pomočnica
direktorja. Udeleženci strokovnega srečanja so dobili podatke iz prve roke in
jih bodo lahko koristno uporabljali v primerih, ko bo potrebna topliška fiziote-
rapija. Sicer pa skrb za zdravega delavca postaja vedno večja, zato bodo v de-
lovnih organizacijah morali \ eč narediti tudi na tem področju. V toplicah imajo
že uveljavljen program rekreacije.
Na petkovem srečanju je govoril tudi dr. Henrik Žlebnik. Strokovno delo-
vno srečanje zdravnikov Podravja so omogočili: Kmetijski kombinat. Perutni-
na, Intes, Mlekarna Ptuj. Piiva Zagreb in IS SO Ptuj oziroma njegov komite za
družbene dejavnosti. V zabavnem delu srečanja je nastopil ansambel Toneta
Kmetca.
MG
Ellzabetlnih 95 let
Tiho in skromno, kot je živela, je Elizabeta BUTOLEN iz Dobri-
ne šest lanskega novembra praznovala svoj 95. rojstni dan. Je najsta-
rejša krajanka krajevne skupnosti Žetale in ob novem letu so jo pred-
stavniki krajevne skupnosti razveselili z obiskom, šopkom cvetja in
darilom.
Elizabeta je kljub svojim letom trdnega zdravja, le v pogovoru z
njo moramo govoriti nekoliko glasneje, pa tudi oči so ji malce opeša-
le. Morda tudi zaradi tega, ker je včasih dneve in noči sedela za šival-
nim strojem, na katerega je še danes ponosna in ki še vedno krasi nje-
no sobico. Elizabeta se rada spominja dogodkov iz svojega življenja,
poleg trdega dela na haloški zemlji in za šivalnim strojem je bilo tudi
mnogo lepih trenutkov. Prav trdemu delu pa se ima zahvaliti za trdno
zdravje in dolgo življenje.
Od njenih devetih otrok jih danes živi sedem, v veselje pa so ji
tudi vnuki in pravnuki, ki jo radi obiskujejo v prijazni izbiri domačije
v Dobrini 6.
Elizabeti Butolen želimo še mnogo zdravih in srečnih let!
JB
95-letna Elizabeta Butolen.
Šahisti Spuhlje o svojem delu in uspehih
že obširni dnevni red letne skupščine Ša-
hovske sekcije Spuhlja je dal vedeti, da je za
člani še eno leto Izredno uspešnega dela. Od-
več bi bilo in nemogoče naštevati vse akcije,
ki jih je v svojem poročilu zajel predsednik
sekcije Edvard Popošek. Te so se nanašale
predvsem na organizacijske zadeve in priza-
devanja za dokončanje lastnih prostorov. V
ta namen so lani izvedli izredno uspešno dru-
žabno prireditev (veselico) s srečelovom, kjer
so se aktivno vključili vsi člani sekcije.
Še obširnejše je bilo poročilo tehničnega
vodje Jožeta Voglarja in je zajemalo pred-
vsem nastope članov sekcije na raznih tek-
movanjih, kakor tudi angažiranje pri izvedbi
posameznih tekmovanj. V prvi vrsti je po-
trebno izpostaviti ogromen delež članov sek-
cije pri izvedbi 2. mednarodnega šahovskega
turnirja KURENT 89, ki ga je organiziralo
matično šahovsko društvo Ptuj. Člani sekcije
so prevzeli vso skrb za demonstriranje partij
(Mirko Prelog z ekipo mladincev), skrbeli so
za osvežitev igralcev med partijami (Marta
Prelog in Rozika Voglar), Jože Voglar pa je
kot republiški šahovski sodnik opravil veliko
dela pri sodniški službi.
Ob tej priliki so izredno vzorno organizira-
li tudi simultanko s sovjetskim velemojstrom
Anatolijem Vaiseijem, za katero je vladalo iz-
redno zanimanje tako med igralci kot obisko-
valci. Od 24 nasprotnikov sta uspela z VM re-
mizirati le Jože Voglar in Martin Vrbančič.
Vso pozornost so tudi v letu 1989 posvetili
napredovanju igralcev in s tem organizaciji
kategomiških turnirjev. Veliko igralcev je os-
vojilo 111. in II. kategorijo, trenutno pa teče
turnir za pridobitev I. kategorije, ki jo bosta
osvojila dva.
Zraven občinskega prvenstva za pokal
maršala Tita v vseh štirih kategorijah so iz-
vedli še pokal KS Spuhlja za mladince; med
12 igralci je zmagal Sašo Prelog z 9,5 točka-
mi, 2. Leon Cestnik 9 točk, toliko jih je osvo-
jil tudi 3. Martjaž Cvetko itd. Prav tako so iz-
vedli pokal KS za člane; najboljši je bil Bran-
ko Rot, 2. Mirko Prelog, 3. Edvard Popošek
itd. (najboljši mladinec je bil Sašo Prelog, ki
je zasedel 6. mesto).
V letu 1989 je sekcija izvedla tudi 8 hitro-
poteznih turnirjev, na katerih je skupno sode-
lovalo 18 igralcev, končni vrstni red pa je bil:
1. Mirko Prelog 45 točk, 2. Marjan Kuhar
44,5, 3. Stanko Toplak 41,5 itd.
Obdržali so tudi stalno obliko sodelovanja
na vseh prireditvah sosednjih sekcij ter orga-
niziranje simultank poznanih šahistov iz bliž-
nje okolice (Janko Bohak, Rado Brglez, Da-
nilo Polajžer...).
Ob koncu skupščine so izvolili tudi novo
vodstvo. Funkcijo predsednika so ponovno
zaupali Edvardu Popošku, ki sekcijo uspešno
vodi že od same ustanovitve (v letu 1990 bo
sekcija praznovala 5. obletnico delovanja),
podpredsedniške posle bo opravljal Franc
Pičerko, funkcijo tajnika in tehničnega vodje
pa so zaupali mladincema Vikiju Prelogu in
Leonu Cestniku, ki se bosta pod mentor-
stvom dosedanjega tehničnega vodje Jožeta
Voglana poskušala čimbolj odgovorno lotiti
dela. Se naprej bodo največ pozornosti na-
menili vzgoji in delu z mladimi v povezavi z
OŠ Markovci, za kar bo skrbel mentor Mirko
Prelog.
Več kot 20 srečanj članov sekcije na raznih
tekmovanjih v letošnjem letu bo ponovno
zahtevalo od vseh članov polno angažiranje,
kar pa glede na pripravljenost tako vodstva
kot vseh danov sekcije ne bo težko.
To je le del prikaza enoletnega dela člaaov
ene najuspešnejših šahovskih sekcij v obfinL
Prav gotovo pa bomo ob letu lahko poroči
o še večjih uspehih.
Silva Razlag
12 - ŠPORT IN DRUŠTVA
8. marec 1990 —
TEDNIK
KOLESARSTVO
Pionirji A — republiški
prvaki v ciklokrosu
Po izrednu u>pešni lanski sezoni so mladi ptujski kolesarji tudi letošnjo
pričeli \eč kdi cnilKiu)
\ iKdt hu 4 ni.ir.a H bilo V Tfopovcih v organizaciji tamkajšnjeg^^kolesar-
skciij kkil I I ^ [iinstvo za starejše in mlajše pionirje v ciklokrosu. Na
/lil     'i |iilo 70 tekmovalcev iz vseh slovenskih klubov. Sta-
K isi I 1 ,1 ,)/iti oziroma preteči 15, mlajši pa 10 krogov.
I'ui! ki i    ..... \ kipi soMitja Mahorič, Miran Kelner, Vid La-
ke-n 111 ^MKiKii- k I ih iKijbolje pripravljeni in so zasluženo osvo-
jili ndvl,)\ ekipnih irpuMiskih i.',,ikn\ /a leto 1990.
Rc/nli,iii ./kipiu.   I   k K l'un     45 točk; 2. »Sava« Kranj — 25 točk; 3.
»HIT v ( asino C.uiK.i       \'^ U^k.
RL/uliaii posamezno: 1. Milja Mahorič, K. K. Ptuj; 2. Miran Kelncr, K. K.
Piuj: 3 Robert Ciašperin, »Krka« Novo mesto.
Mlajši pioniiji \ postavi Aljoša Kavčevič, Boris Horvat, Robi Cajič, Mar-
jan kelnei so osvojili odlično drugo mesto.
Re/uliati ekipno 1 >-H IT« Casin Nova Gorica — 44 točk; 2. K. K. Ruj—
39 točk: V >.kRK\.. \o\o mcsio - 38 točk.
Tekmovali so ludi lekicunei. med katerimi je Franc Polanec, sicer trener
naših kolesarjev, zasedel diu,i;o mesto.
S tekmovanji v ciklokrosu sc pii nas prične kolesarska sezona. Ciklokros je
ena najte/jih kolesarskih diseipliii \a teh dirkah se pravzaprav vidi, kolikšna
je telesna pripravljenost koles.iiiev. koliko so v »mrtvi« sezoni »delali.« Proga
je običajno speljana pii ra/gibaneni terenu, na katerem je nekaj vzponov in spu-
stov ter naravna ali umetna ovira. Pogostokrat je skoraj polovico proge treba
preteči poleg kolesa ali z njim na ramenih.
Rezultati, ki jih naši tekmovalci dosegajo zadnji dve leti, kažejo, da smo
delo v klubu pravilno zastavili. Fantje praktično ne po/najo počitku in rezultati
niso prišli čez noč. So plod trdega dela trenerjev in tekmovalcev. Naši kolesarji
so v letošnjem letu prevozili v e^ kol 1(«»0 km, od tega 7(K) na enotedenskih pri-
pravah med zimskimi počitiiKami v Dubrovniku. V redne treninge je vključeno
tudi delo v telovadnici in tek v naravi.
Rezultati prejšnjih dveh let in obetaven začetek letošnje sezone kažejo, da
imamo na Ptuju tekmovalce, ki bodo v prihodnjih letih krojili sam vrh sloven-
skega kolesarstva. V našem mestu pa postaja tekmovalno kolesarstvo počasi,
vendar zanesljivo spon številka ena.
S. Pal
Strašek odličen
v dvorani Krim na Galjevici pri Ljubljani je bilo prvo, zaenkrat še neurad-
no prvenstvo v namiznem tenisu za mlajše pionirje. Nastopilo je več k'ot 200
igralk in igralcev iz M) klubov.
Prvenstva so se udeležili tudi mladi namiznoteniški igralci iz Ptuja. Najbo-
lje se je odrezal Urh Strašek, mlad Petovijin adut, ki je izgubil šele v finalu z
Novomeščanom Tomažem Kraljem. Dvoboj s Kraljem je izgubil z 0:2 in osvojil
drugo mesto.
MS
Prvenstvo Ptuja v odbojki
ZTKO Ptuj organizira prvenstvo v odbojki za moške. Tekmovanje bo
v soboto. 10. marca, ob 9. uri v športni dvorani Center in bo v okviru ob-
činskega jn,republiškega programa športnorekreativnih akcij RAZGI-
BAJMO Ž1VLJHN.IE. Pisne prijave ali po telefonu sprejemajo na ZTKO
do 9. marca. Prijavijo se lahko športna društva, delovne organizacije, telo-
vadna društva, krajevne skupnosti in rekreacijske skupine z območja ob-
čine Ptuj.
MS
Igre brez meja v Ormožu
v ormoški bolnišnici smo v četrtek, 22. tebruarja, organizirali tra-
dicionalno srečanje psihiatričnih bolnikov in delovnih terapevtov.
Udeležile so se ga ekipe iz Vojnika, Begunj, Idrije, Pohorskega dvora,
Ljubljane-Polja, Vrapč, Jankomirja, Hrastovca in Ormoža.
Bo žogica padla?
(Foto: Kma Žalar)
V dopoldanskem času so se ekipe na igrišču bolnišnice pomerile
v spretnostnih in šaljivih igrah. K prijetnemu rzapoloženju je pripo-
mogel tudi lep, sončen dan. Prvo mesto je osvojila ekipa iz Idrije, ki
bo tako naslednje leto gostitelj srečanja.
V popoldanskem času je bil kvaliteten kulturni program, na kate-
rem so se predstavile posamezne ekipe s pesmijo, plesom in šaljivimi
skeči. Nato je bil ples v maskah. Najlepše maske so bile tudi nagraje-
ne. Šele v poznih večernih urah so se udeleženci polni lepih vtisov
vračali domov. Majda Keček
Janko Bohak zmagal
na prvenstvu društva
z 9. kolom seje končalo posamezno prvenstvo Šahovskega društva Ptuj za
leto 1990. Zmagovalec je Janko Bohak, ki je zbral 7 točk in edini končal pnen-
stvo neporažen. Na drugo mesto seje uvrstil lanskoletni zmagovalec Albin Žga-
nec, ki je prav tako zbral 7 točk, sledijo pa: 3. Oliver Težak 6, 4. Milan Šeru-
ga—5,5, 5. Boris Žlender 5. 6. Matjaž Plajnšek 4, 7. Janez Benkič—4, 8. Fra-
njo Lazar  3, 9. Mirko Prelog  2 in 10. Sašo Prelog—1,5 točke.
Prvenstvo je bilo izredno borbeno do konca, saj je bilo obenem kvalifika-
cijsko za uvrstitev v ekipo, ki bo jeseni nastopila v drugi zvezni ligi. To pravico
so si priborili zraven Janka Bohaka še Albin Žganec, Oliver Težak in Milan Še-
ruga, kljub zmagi Žlendra v zadnjem kolu proti Milanu Šerugi pa se je moral
Žlender zadovoljiti s 5. mestom in je tako le rezerva v primeru odpovedi katere-
ga od igralcev prve ekipe.
Na prvenstvu je prijetno presenetil pionir Matjaž Planjšek tako po dobri
igri kot tudi uvrstitvi. Če bi v partiji proti Žganecu in Šerugi igral bolj zbrano,
bi proti vsakemu lahko iztržil najmanj remi. kar bi v končnem seštevku pomeni-
lo še kakšno mesto višje.
Rezultati zadnjega kola: Planjšek Benkič 1:0, Lazar Težak 0:1. S. Pre-
log—M. Prelog remi, Bohak   Žganec remi in Žlender—Šeruga 1:0.
Predsednik društva Milan Kneževič je skupaj z glavnim sodnikom prven-
stva Jožetom Voglarjem prvim trem podelil pokale, naslednjim trem pa knjižne
nagrade. - Silva Razlae
Turizem smo ljudje. (Posnetek: Ivo CianL)
Leto evropskega turizma
Že decembra 1988 je svet ministrov za turizem pri Evropski go-
spodarski zbornici odločil, da bo leto 1990 LETO EVROPSKEGA
TURIZMA. V akciji enakopravno sodelujejo vse članice EFTE in čla-
nice Ivropske turistične komisije, med njimi tudi Jugoslavija. Leto
evropskega turizma se je pričelo prvega januarja in bo trajalo do I.
aprila 1991.
V tem letu naj bi udeleženci uresničili naslednje cilje: pomagali
pri ustvarjanju velikega evropskega prostora brez meja, še bolj utrdili
povezovalno vlogo turizma, »potencirali« gospodarski in družbeni
pomen turizma, razvili čimveč alternativnih oblik turizma in se dogo-
vorili za čimveč olajšav, ki bi pospešile potovanja znotraj Evrope ter
povečale število potovanj iz dežel tretjega sveta v Evropo.
V letu evropskega turizma je januar posvečen hoji, februar zim-
skim športom, marec kulturnozgodovinski dediščini, april ribolovu, maj
življenju na turistični kmetiji, junij kolesarjenju, julij taborjenju, avgust
fotografiranju, september vodnim športom, oktober golfu, november
konjskemu športu in december umetnosti.
Svoj nacionalni program vključevanja je sprejela tudi Jugoslavija
in zajema vse turistične dejavnike, državno upravo in druge. Po svojih
močeh pa naj bi program pomagale uresničevati tudi turistične dru-
štvene organizacije. Največja pozornost je usmerjena promocijskim
dejavnostim na vseh ravneh.
Ptujsko turistično društvo je že v začetku prejšnjega meseca po-
vabilo k sodelovanju vse, ki na kakršenkoli način lahko obogatijo leto
evropskega turizma. Program je že tak, da nam je pisan na kožo, in
zato zadreg pri organizaciji prireditev ne bi smelo biti. Na temo leto
evropskega turizma pa bo ubran tudi četrti festival TURIZMU PO-
MAGA LASTNA GLAVA, ki bo 11. maja na Bledu.
Leto evropskega turizma je za Jugoslavijo in s tem tudi Slovenijo
pravi izziv. V turizmu podobno kot v drugih dejavnostih zaostajamo
za Evropo kljub številnim prednostim. Konkretno v ptujski občini
prinaša turizem zelo malo, tako je tudi v slovenskem prostoru. V drža-
vah evropske gospodarske zbornice je turizem v družbenem bruto
proizvodu udeležen že s petimi odstotki.
MG
fEDNIK
8. marec 1990
VELIKA NAGRADNA KRIŽANKA - 13
14 — TV SPOREDI
8. marec 1990 - TEDNIK
TEDNIK - 8. marec 1990
ZA RAZVEDRILO — 15
16 - OD TU IN TAM
8. marec 1990 —
TEDNIK
TEDNIK - ^- "^^^^^ ^990
OGLASI IN OBJAVE — 17
NA OBISKU V KOCICAH 56
Gradnje sta se
lotila kar sama
Divja nevihta v začetku lanskega
julija je razdejala tudi stanovanjsko
hišo in gospodarsko poslopje Eliza-
bete in Vinka Sirca v Kočicah. Hišo, v
kateri za silo stanujejo še danes, je
napolnilo blato in ob dežju skoraj ne
upajo ostati v njej, saj se utegne vsak
hip porušiti. Plazovi so zakoncema
Sirec uničili tudi večino poljščin in
majhen vinograd, da o zasutem stu-
dencu niti ne govorimo. Ob takih raz-
merah bi marsikdo kar obupal, toda
Elizabeta in Vinko nista take sorte
človeka. Težkega življenja sta navaje-
nja že od malih nog, pa tudi na plazo-
ve sta bila že kar navajena. Pred leti
je namreč njihovo hišo zasul snežni
plaz in morda so že takrat na tihem
sklenili, da se morajo iz temačne
»grabe« preseliti kam na vrh, stran
od grozečih.plazov in bliže soncu.
Čeprav sta si naložila že vsak po
šest križev, sta lani po neurju hitro za-
sadila lopate in pričela ob pomoči so-
sedov in otrok graditi nov dom, do-
brih sto metrov nad sedanjo domači-
jo. Ko smo se pred kakimi štirinajsti-
mi dnevi mudili v Kočicah, smo oba
našli v novi hiši, kjer preživita večino
dni in nestrpno čakata, da bo vseljiva.
Pravzaprav ni res, da čakata, ampak
pridno delata. Gospodarje ob našem
obisku zidal dimnik, gospodinja pa
mu je pridno stregla. Nova hiša je bi-
la pripravljena za notranje omete in
te so jima obljubili na občini. .Sicer
smo na občini izvedeli, da sta Širčeva
zelo prizadevna in da prav zaradi te-
ga zaslužita še več pomoči. Obljubili
so jima ureditev električnega priklo-
pa; tudi črpalke, ki bodo črpale vodo
iz studenca pri stari domačiji, so že
pripeljali.
Vinko je zidal dimnik, gospodinja Elizabeta je skrbela za opeko in mal-
to.
Elizabeta in Vinko sta zelo hvale-
žna za vso dosedanjo pomoč, skrom-
no pa dodajata, da bi je potrebovala
še nekaj, da bosta končno lahko mir-
no spala v svoji novi hišo. Poleg nje
sta zgradila tudi gospodarsko poslop-
je in v njem bodo kmalu spet mukale
krave in krulili prašiči, saj si brez teh
ni mogoče zamisliti življenja na
osamljenih haloških domačijah.
Ce smo novinarji drugo polovico
lanskega leta pogosto obiskovali Ha-
loze, pisali o tragedijah tamkajšnjih
ljudi in prosili v njihovem imenu za
pomoč, lahko sedaj že pišemo o ne-
koliko boljših razmerah. Toda če se
bo še kdo odločil pomagati, mu pri-
poročamo, da pomaga predvsem ti-
stim, ki si pomagajo tudi sami. Eliza-
beta in Vinko sta v tem primeru prav
gotovo na prvem mestu!
J. Bračič«!
Testiranje škropilnic
Srednješolski center bo v sodelovanju s kmetijskima za-
drugama opravil v naslednjem tednu testiranje traktor-
skih škropilnikov na terenu. Testiranje bo v ponedeljek,
12. marca, v Trnovski vasi, v torek, 13. marca, na Turniš-
čah, v sredo, 14. marca, pa v Majšperku. 16. marca bo te-
stiranje za KZ Lovrenc, 19. pa še v Moškanjcih. Testira-
nje bo vedno ob deveti uri.
Škropilnica mora biti temeljito očiščena, v rezervoarju
naj bo vsaj do polovice čista voda. Cevi morajo biti zavo-
do nepropustna, sita šob morajo biti temeljito očiščena s
ščetko (ne kovinsko), v črpalki mora biti ustrezno olje do
oznake, v vetrniku pa mora biti ustrezen pritisk. Pomemb-
no je, da škropilnico temeljito popravite pred testiranjem,
sicer pa bo ob testiranju na voljo tudi strokovnjak in bo
morebitne pomanjkljivosti na vašo željo odpravil.
Vemo, da je pravilno delovanje škropilnic pomembno
zaradi učinkovitosti škropljenja, varovanja okolja in ra-
cionalne rabe škropiv. JB
Pazite, steklina napada
Kljub ukrepom se steklina na območju ptujske občine
širi, lahko rečemo, da je prisotna že na celotnem območ-
ju, saj se je z levega brega Drave razširila na desnega,
ugotovili so jo na območju Kidričevega. Predvsem skrbi
podatek, da so steklino ugotovili tudi pri mačkah, kar je
še posebej nevarno za ljudi, posebno otroke, ki se radi
igrajo z njimi. Veterinarska inšpekcija priporoča tudi ce-
pljenje mačk proti steklini, poleg tega pa lastnike mačk
opozarjajo, naj jim omejijo gibanje: tudi psi morajo biti
privezani. Steklino pri mačkah so ugotovili v Grajenščaku
in Trdobojcih. Bralce moramo še enkrat opozoriti, da je
steklina za človeka smrtna. Obolela žival se neobičajno ve-
de, v začetku je potuhnjena, pozneje napadalna in pred-
vsem takih se moramo izogibati, če jih odkrijemo, pa to
takoj javiti Veterinarsko-živinorejskemu zavodu.
Do konca februarja so iz Ptuja poslali v analizo 49 ži-
vali, in sicer 38 lisic, 2 srni, 5 mačk, 2 psa, jazbeca in div-
jega prašiča. Steklino so ugotovili pri 24 lisicah in dveh
mačkah.
Steklina je tudi na celotnem območju ormoške občine.
Od tam so do I, marca poslali v analizo 25 živali: 20 li-
sic,dva psa, dve srni in kuno. S steklino je bilo okuženih
14 lisic.
J. Bračič
Ptujski
gasilci
brez
denarja
Nov sistem financiranja družbenih
dejavnosti je med drugim močno pri-
zadel tudi gasilce. Tako nas je pred-
sednik prostovoljnega gasilskega dru-
štva Ptuj Stjepan Čanačič v sredo, 28.
februarja, obvestil, da so zaradi pove-
čanega števila gasilskih akcij in zara-
di nerednega dotoka sredstev ostali
ptujski gasilci brez denarja. Še toliko
ga niso imeli, da bi kupili gorivo
(bencin) za gasilske avtomobile, ki so
zaradi številnih izvozov in prevozov
pitne vode ostali praznih rezervoar-
jev. Za najnujnejše izredne primere
so sicer imeli v rezervi še dve avtomo-
bilski cisterni, toda to je vedno pome-
nilo obvezno rezervo za izredna sta-
nja ipd. Če bi hoteli nemoteno nada-
ljevati svoje humano in prostovoljno
poslanstvo, bi v trenutku potrebovali
11.000 dinarjev. Tako so zaprosili za
pomoč zvezo gasilskih društev ter do-
bili odgovor, da so tudi oni na robu
preživetja. O izredno resni situaciji so
obvestili še oddelek za ljudsko
obrambo in izvršni svet, saj je po-
manjkanje denarja (bencina) resno
ogrozilo nadaljnji obstoj, sploh pa
učinkovitost ptujskih gasilcev.
Tako so že naslednji dan uspeli do-
biti bone za 1000 dinarjev, kar bi v
povprečnih razmerah zadostovalo za
dober teden delovanja ali prevozov z
gasilskimi vozili. S tem pa seveda
problem še ni rešen, in kot kaže, še
lep čas ne bo. Razen oddelka za ljud-
sko obrambo in izvršnega sveta se za
ptujske gasilce nihče ne zmeni. To pa
seveda ni združljivo s humanim po-
slanstvom prostovoljnega gasilskega
društva Ptuj, ki »slavi« letos že
120-letnico uspešnega delovanja. V
teh letih je sirena zaradi takšnih ali
drugačnih akcij že na stotinekrat po-
zvala ptujske gasilce k reševanju ljudi
in premoženja. Nikoli niso svojih so-
občanov pustili na cedilu. Ali bodo v
jubilejnem letu ostali v težavah sami?
-OM;
ČRNA KRONIKA
VELIKO POŽAROV
Na magistralni cesti pri Pod-
lehniku se je v petek, 2. marca,
okoli 17.30 nenadoma vnel oseb-
ni avto toyota, last voznika Vla-
dimirja Hadla iz Zagreba. Gasil-
ci so hitro posredovali in požar
pogasili, vendar je škode za več
kot 30.000 dinarjev.
To je le eden od številnih po-
žarov, ki so se na območju ptuj-
ske občine vrstili minuli teden
kot po tekočem traku. Samo v
ponedeljek, 26. februarja, je med
11. in 22. uro gorelo kar šestkrat
na območju od Skorbe na Drav-
skem polju do Gruškovca v Ha-
lozah. Vzroki požarov so bili sla-
be dimne naprave in močan ve-
ter, neprevidno ravnanje z
ognjem ob zažiganju dračja in
suhe trave. V vseh primerih so
poleg domačih gasilcev uspešno
sodelovali pri gašenju gasilci
GD Ptuj. Gasilci so imeli veliko
dela tudi zaradi močnega vetra
in neurja, ko je bilo treba odstra-
njevati polomljene veje, drevesa
in podobno.
Požari so se nadaljevali tudi v
tem tednu. Tako je v nedeljo na-
stal požar na kozolcu v Savin-
skem, KS Makole. Zgorelo je
ostrešje, precej sena in raznega
orodja. ŠKode je za 25.000 dinar-
jev.
HUDA NESRECA PRI
ROGATCU
Na cesti od Dobovca proti Ro-
gatcu je v ponedeljek, x marca.
zjutraj nekaj po peti prišlo do
hude nesreče, v kateri je v trenut-
ku umrlo šest ljudi, eden še kas-
neje v bolnišnici, zdravniki pa se
pri nekaterih še borijo za življe-
nje. Nesreča se je zgodila v bliži-
ni meje ptujske občine, na cesti,
po kateri Izletnikovi avtobusi
včasih vozijo delavce iz podleh-
niške okolice v celjske tovarne.
Po dva avtobusa z območja Pod-
lehnika in eden z območja Žetal
vozijo dnevno delavce v Cinkar-
no in v druge tovarne v Celju.
Avtobus, ki so ga zadele v svež-
nje povezane železne cevi s to-
vornjaka, je vozil delavce v pod-
jetja v Rogaški Slatini in jih je
pobiral od Krapine naprej. To je
letos najhujša prometna nesreča
na Slovenskem. In kako je prišlo
do nje?
Avtobus Izletnika Celje je vo-
zil 31-letni voznik Dragotin Pe-
trič iz Krapine. Prvo postajališče
na območju SR Slovenije je bilo
v Dobovcu, kjer je vstopilo več
delavcev iz Loga pri Rogatcu.
Malo pred Rogatcem se je avto-
bus srečal s tovornjakom s pri-
klopnikom, ki je vozil 4-metrske
železne cevi 4-kotnega profila
4x4 cm. Cevi so bile povezane
v svežnje, prav gotovo slabo na-
ložene, saj so ob srečanju z avto-
busom štrlele že kak poldrugi
meter iz stranice priklopnika. Te
cevi so se zarile v avtobus prav v
višini glav potnikov. Prizor je bil
nepopisno pretresljiv. V hipu so
bili mrtvi voznik avtobusa Petrič,
25-letna Ema Završki in 34-letni
Anton Kores, oba iz Loga pri
Rogatcu, ter 22-letni Mirko Per-
njek, 22-letni Darko Šafranko in
28-letni Radko Ovčarič, vsi iz
Krapine. V celjski bolnišnici pa
je umrl še eden od potnikov; tam
so obdržali 13 ponesrečencev,
dva pa so odpeljali v Klinični
center v Ljubljani.
Voznik tovornjaka zasebni av-
toprevoznik 56-letni Alojz Dob-
nik iz Grobelnega je v Alposu v
Šentjurju že v soboto naložil že-
lezne cevi, prav gotovo ne dovolj
varno. V ponedeljek zgodaj zju-
traj je tovor odpeljal proti Zagre-
bu. Po usodnem trčenju sploh ni
ustavil. Tovor je pripeljal v Za-
greb v podjetje Import, kjer so
ugotovili da je tovora za okoli
600 kg manj, kot ga je naložil. Iz-
govarjal se je, da je del tovora
najbrž med potjo izgubil. Mili-
čniki so brezvestnega voznika
prijeli šele potem, ko seje vrnil v
Alpos, in ga predali preiskoval-
nemu sodniku. Preiskava o ne-
sreči še traja.
F F
Sklad stavbnih zemljišč občine Ptuj objavlja na podlagi 51/1 člena za-
kona o stavbnih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 18/84), 4. člena odloka o odda-
janju stavbnih zemljišč v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj,
št 43/86) ter sklepa upravnega odbora sklada stavbnih zemljišč občine
Ptuj, sprejetega na seji dne 28/2-1990,
JAVNI RAZPIS
za oddajo v uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča družbene last-
nine za obrtno gradnjo v obrtni coni I v Ptuju.
1. Predmet oddaje sta:
— pare. št. 849/9 v izmeri 1082 m' v vrednosti 47.809.20 din
— pare. št 849/8 v izmeri 1092 m' v vrednosti 48 114.96 din
Navedena vrednost zajema stroške pridobitve zemljišča m stroške do-
sedanje komunalne ureditve zemljišča, v katere je zajeto primarno vo-
dovodno in ptt omrežje, eesta v gramozni izvedbi, primarni odvodni ka-
nal in sekundarna kanalizacija ter nizkonapetostno omrežje. Vsi ostali
stroški bremenijo bodočega investitorja, prav tako tudi prispevek za
spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča. Na zemljišču je dovo-
ljena gradnja poslovnega objekta — obrtne delavnice, s tem da je med
dejavnostmi izključena galvanika.
2. Interesenti za nakup zemljišča vložijo pisne ponudbe do 22. marca 1990
v zaprti ovojnici pod oznako »JAVNI RAZPIS« na Komite za urbanizem,
gradbene in komunalne zadeve občine Ptuj — za Sklad stavbnih zem-
ljišč občine Ptuj Ponudbo morajo dati za obe stavbni parceli, ki sta
predmet tega razpisa Pisni ponudbi priložijo izpolnjen vprašalnik, ki ga
dobijo pri skladu, potrebna dokazila, ki jih vprašalnik zahteva, program
in idejne zasnove zazidave zemljišča, za katerega dajejo ponudbo, ter
dokaz o plačani varščini. Varščino v višini 10 % od vrednosti ponujenega
zemljišča nakažejo ponudniku na ŽR Sklada stavbnih zemljišč občine
Ptuj št. 52400-637-555403. Varščina se uspelemu ponudniku vračuna v
vrednost zemljišča, neuspelemu pa vrne. Če uspeli ponudnik brez opra-
vičljivega razloga odstopi od nakupa, varščina zapade v korist sklada.
3. Vse v roku prispele ponudbe bo obravnavala komisija za oddajo stavb-
nih zemljišč 26 marca 1990. Nepopolnih in prepozno vloženih ponudb
komisija ne bo obravnavala.
4. Stavbno zemljišče bo na osnovi kritenjev, podanih v odloku za oddajo
stavbnih zemljišč in na podlagi pogojev, ki jih vsebuje javni razpis, odda-
no tistemu ponudniku, ki bo v največji meri izpolnjeval te pogoje. Vsi
udeleženci javnega razpisa bodo s pisnim sklepom obveščeni o njego-
vem izidu. Ce za parceli v razpisnem roku ne bo prispela nobena ponud-
ba, se razpis ponovi.
5., Rok za sklenitev pogodbe je 15 dni po končanem postopku javnega
razpisa. Če uspeli ponudnik kljub pisnemu pozivu ne sklene pogodbe v
tem roku, se upošteva kot kupec naslednji ponudnik.
6. Plačilo stavbne parcele opravi v 15 dneh po podpisu pogodbe, v nas-
protnem primeru uspeli ponudnik izgubi pravico uporabe na pridoblje-
nem stavbnem zemljišču. Le-to izgubi tudi, če v treh letih po sklenitvi
pogodbe ne zgradi objekta do III. gradbene faze.
7. Vsa pojasnila v zvezi z javnim razpisom dobijo interesenti pri Skladu
stavbnih zemljišč občine Ptuj. Prešernova 29, soba št. 110/1.
Sklad stavbnih zemljišč
občine Ptuj
Potočnik v državni reprezentanci
v Romuniji bo II. marca balkansko prvenstvo v krosu. Nastopil bo tudi
ptujski atlet Milenko Potočnik. V državno reprezentanco so ga izbrali zaradi
njegovega rezultata na državnem prvenstvu v Titogradu. Čeprav je na državnem
prvenstvu bolje tekel Robert Prelog. se na balkansko prvenstvo ni uvrstil, ker
njegove starostne kategorije ni na prvenstvu. Prelog bo za dobre rezultate na ve-
likih tekmah moral obdržati formo in počakati kako leto. Potočnik bo tekel v
kategoriji mlajših članov, čeprav bi po letih prav tako sodil med mladince.
MS
osehna kronika
Rodile so:
Danica Bratuša, Turški Vrh 31
— deklico; Nataša Škorjanec,
Slov. Bistrica, Cvetlična 3 —
Aljaža: Darinka Jerebic, Juršinci
3 — Janija; Marija Žemljic, Zg.
Gruškovje 65 — Brigito; Breda
Brumec, Poljčane, Tovarniška 29
— dečka; Katarina Zorko, Ul.
25. maja 10 — Damjana; Irena
Kosi, Pršetinci 18 ~ Simona:
Majda Bedenik, Podlože 60
Taniso; Darja Milic, Ul. 5. prek.
brigade 11 — Žana; Zdenka
ŠtucI, Prešernova 21 — Andrejo;
Jožica Medved, Župečja vas 60
Tadeja; Vesna Kuharic, Leš-
nica 10 — Uroša; Mojca Rihtar,
Prešernova 20/a — dve deklici;
Veronika Hcrga, Črmlja 5 — de-
klico; Liljana Reš, Ul. 5. prek.
brigade 7 - Nastjo;^ Marjana
Dolšak, Grdina 11 — Špelo: Mi-
lena Uršič, Trubarjeva 11 — Jer-
neja; Lidija Erhatič, Muretinci
55 — Dorotejo; Marija Kore-
njak, Podvinci 95 — Valerijo;
Tatjana Gradišer, Kajuhova 3 —
Matica; Jasmina Vidovič, Slo-
venski trg 3 — Tino.
Poroka:
Jožef Meznarič, Stojnci 86, in
Darinka Staržik, Stojnci 43.
Umrli so:
Marija Gossman, Dom upok.
Ptuj, roj. 1899, umrla 25. febr.
1990; Barbara Vidovič, Dom
upok. Ruj, roj. I9()0,umrla 25.
febr. 1990; Miran Jančič, Ul. B.
Kraigherja 16, roj. 1957, umrl 23.
febr. 1990; Marija Petek, Korači-
ce 65, roj. 1911, umrla 27. febr.
1990; Franc Fuks, Barislovci 24,
roj. 1904, umrl 28. febr. 1990;
Martin Vajda, Miklavž pri Or-
možu 26, roj. 1907, umrl 27. febr.
1990; Janez KikI, Mlinska 9, roj.
1920, umrl 2. marca 1990.
TEDNIK
Izdaja Zavod za časopisno de-
javnost RADIO-TEDNIK Ptuj.
UREDNIŠTVO: Franc Lačen (di-
rektor in glavni urednik), Ludvik
Kotar (odgovorni urednik), Jože
Šmigoc (namestnik odgovorne-
ga urednika in lektor), Štefan
Pušnik (tehnični urednik), Jože
Bračič, Ivo Ciani, Majda Goznik,
Darja Lukman, Martin Ozmec,
Vida Topolovec, Nataša Vodu-
šek in Milena Zupanič. NASLOV:
Radio-Tednik, Raičeva 6, 62250
Ptuj p. p. 99; tel.: 062/771-226.
Celoletna naročnina 200 djnar-
jev, za tujino 380 dinarjev. ŽIRO
RAČUN pri SDK Ptuj:
52400-603-31023. Tisk: GZP Ma-
riborski tisk Maribor. Na podlagi
zakona o obdavčevanju proizvo-
dov in storitev v prometu je
TEDNIK uvrščen med proizvode,
za katere se temeljni davek ne
plačuje.